Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti med sodiščem in drugim državnim organom, začetem na zahtevo A. A. Ž. Z., ki ga zastopa B. B. B., Zunanji oddelek v Ž. Z., na seji dne 10. 7. 2002

1. Za izvršitev odredbe Sodnika za prekrške v Ljutomeru št. P-584/01 z dne 14. 3. 2002 je pristojen Davčni urad Murska Sobota.
2. Za izvršitev odredb Sodnika za prekrške v Lendavi št. 53/01 z dne 8. 4. 2002, št. 778/01 z dne 8. 4. 2002 ter št. 1020/00 z dne 8. 4. 2002 je pristojen Davčni urad Murska Sobota.

1. Predlagatelj navaja, da je med njim in sodnikom za prekrške prišlo do sporov o pristojnosti za prodajo predmetov, odvzetih v postopku o prekršku. Iz priloženega gradiva in navedb izhaja, da je v enem primeru Sodnik za prekrške v Ljutomeru odredil davčnemu uradu prodajo osebnega vozila, ki ga storilec prekrška, po izteku varstvenega ukrepa začasnega odvzema motornega vozila, ni prevzel. Davčni urad se je zoper odredbo (tako kot je to bilo določeno v njenem pravnem pouku) pritožil. Ker zoper odredbo ni pritožbe, je sodnik za prekrške davčni urad o tem obvestil in ga hkrati opomnil, da je prodajo osebnega vozila dolžan izvršiti. Ob tem je še dodal, da naj davčni urad, kolikor meni, da za izvršitev odredbe ni pristojen, uporabi razpoložljiva pravna sredstva (spor o pristojnosti). V treh drugih primerih pa je davčnemu uradu prodajo osebnih vozil, ki jih storilci prekrška, po izteku varstvenega ukrepa niso prevzeli, odredil Sodnik za prekrške v Lendavi. Davčni urad je menil, da določba petega odstavka 37. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. – v nadaljevanju: ZP), ki določa, da se odvzeti predmeti prodajo po predpisih, ki veljajo za davčno izvršbo, ne pomeni, da je za prodajo pristojna davčna uprava, temveč pomeni le, da se prodaja vrši po predpisih, ki veljajo za davčno izvršbo. Zato je najprej sodniku za prekrške z dopisom sporočil, da za navedene prodaje ni pristojen, nato pa je na ustavno sodišče naslovil zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti.

2. Ustavno sodišče je na podlagi osme alinee prvega odstavka 160. člena ustave in osme alinee prvega odstavka 21. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega odstavka 61. člena ZUstS lahko, če pride do spora o pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora o pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen. V tem primeru zavračata pristojnost sodnik za prekrške in vlagatelj zahteve davčni urad.
3. ZP v petem odstavku 37. člena določa, da se odvzeti predmeti prodajo po predpisih, ki veljajo za davčno izvršbo, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Skladno s petim odstavkom 37.a člena ZP, ki normira začasen odvzem motornega vozila v cestnem prometu in kolesa s pomožnim motorjem, pa se odvzeto vozilo vrne lastniku po izteku varstvenega ukrepa oziroma se odvzeto vozilo, katerega lastnik ne prevzame v roku treh mesecev, proda na način, ki ga določa ZP.
4. Glede na to, da s posebnimi predpisi ni drugače določeno, se prodaja odvzetih predmetov oziroma predmetov, ki jih lastnik v določenem roku po izteku varstvenega ukrepa ne prevzame, na podlagi petega odstavka 37. člena ZP vrši po predpisih, ki veljajo za davčno izvršbo. Predpisi, ki veljajo za davčno izvršbo, se uporabijo tudi v primeru prisilne izterjave stroškov postopka (četrti odstavek 256. člena ZP), s tem, da je v ZP za tovrsten primer izrecno določeno, da to stori “občinski upravni organ, pristojen za družbene prihodke”. Prav tako je davčni organ tisti, ki izterja denarno kazen in izvrši odvzem premoženjske koristi (tretji odstavek 256. člena ZP(1)). Iz navedenega tako jasno izhaja, da pri izvrševanju aktov sodnika za prekrške sodeluje davčni organ, kot tisti organ, ki postopa po davčnih predpisih. Zaradi tega je tudi davčni organ tisti, ki je v primeru prodaje odvzetih predmetov po predpisih, ki veljajo za davčno izvršbo, pristojen za prodajo odvzetih predmetov.(2)

(1) Člen 256 ZP se glasi:
“(1) Denarno kazen in odvzem premoženjske koristi, ki sta bili izrečeni s pravnomočno odločbo v postopku o prekršku, izvrši sodnik za prekrške, ki je na prvi stopnji izdal odločbo o prekršku oziroma na katerega območju ima kaznovani stalno ali začasno prebivališče.
(2) Denarno kazen in odvzem premoženjske koristi, ki ju je izrekel drug organ v postopku o prekršku, izvrši organ, ki je izdal odločbo na prvi stopnji, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.
(3) Organ za postopek o prekrških izterja denarno kazen in izvrši odvzem premoženjske koristi od posameznika, odgovorne osebe ali civilne pravne osebe po občinskem upravnem organu, ki je pristojen za družbene prihodke. Od družbene pravne osebe pa izterja denarno kazen po službi družbenega knjigovodstva, ki je pristojna po sedežu pravne osebe oziroma po sedežu predstavništva tuje pravne osebe.
(4) Če zavezanec stroškov postopka ne plača v določenem roku, se stroški izterjajo prisilno. Od kaznovane fizične ali odgovorne osebe ali civilne pravne osebe jih izterja občinski upravni organ, pristojen za družbene prihodke, po predpisih, ki veljajo za izterjavo davka. Od kaznovane družbene pravne osebe jih izterja služba družbenega knjigovodstva, ki je pristojna po sedežu pravne osebe oziroma po sedežu predstavništva tuje pravne osebe.”

(2) Prav tako je npr. skladno s 3. členom zakona o dopolnitvah zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 52/02 z dne 14. 6. 2002 – ZUP-B) davčni organ tisti, ki po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti, opravi upravno izvršbo.

5. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in pete alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.