Na podlagi 6. člena zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00) in 28. člena akta o ustanovitvi javne ustanove Ad futura, znanstveno-izobraževalna fundacija Republike Slovenije, javni sklad (Uradni list RS, št. 63/01 in 78/01) direktor Ad future ob soglasju nadzornega sveta ustanove z dne 20. 5. 2002 izdaja

S temi pravili o splošnih pogojih poslovanja (v nadaljevanju: pravila) javna ustanova Ad futura, znanstveno-izobraževalna fundacija Republike Slovenije, javni sklad (v nadaljevanju: ustanova), določa pogoje, merila in postopek dodeljevanja štipendij, način in postopek uresničevanja in varstva pravic kandidatov oziroma izbranih upravičencev za štipendije, medsebojne pravice in obveznosti med upravičenci oziroma štipendisti in ustanovo ter druga pravila delovanja ustanove.

Pojmi in izrazi, uporabljeni v teh pravilih imajo tale pomen:
– štipendija je denarna (študijska) pomoč, ki jo ustanova podeli za plačilo šolnine v celoti ali delno, izjemoma pa tudi drugih stroškov študija upravičencem za dodiplomski in podiplomski študij oziroma znanstvenoraziskovalno delo državljanov Republike Slovenije v tujini,
– razpis je javna objava poziva zainteresiranim kandidatom k prijavi za štipendijo iz namenskih sredstev ustanove; v njem so določeni zlasti namen in vrednost sredstev za štipendiranje, vrsta štipendij, pogoji in rok za prijavo ter okvirna merila za izbiro upravičencev,
– razpisni postopek je celotni postopek, v katerem se na podlagi javnega razpisa za podelitev štipendij izbirajo upravičenci do štipendije,
– kandidat je oseba, ki se prijavi na razpis za pridobitev štipendije,
– razpisni pogoji so vnaprej določeni pogoji, na podlagi katerih se prijavljeni kandidat uvrsti v izbirni postopek,
– uvrstitveni seznam je seznam kandidatov, v katerega razpisna komisija uvrsti vse prijavljene kandidate, ki izpolnjujejo predpisane oziroma razpisne pogoje,
– izbirna merila so merila, določena v tem aktu za posamezno vrsto oziroma namen razpisa, po katerih si kandidati pridobijo točke za uvrstitev v prednostni seznam po prednostnem vrstnem redu,
– točkovanje je vrednotenje posameznih pogojev po izbirnih merilih,
– prednostni seznam je seznam kandidatov, ki so po številu točk razvrščeni od tistega z največjim številom točk do tistega z najmanjšim,
– omejitveno merilo je merilo, po katerem se kandidati s prednostnega seznama uvrstijo v izbirni seznam glede na razpoložljiva sredstva po razpisu in vsoto sredstev, ki jih potrebujejo kandidati, uvrščeni na prednostni seznam,
– prednostna merila so merila, po katerih se pri uvrstitvi v prednostni oziroma izbirni seznam določi prednost dveh ali več kandidatov z enakim številom točk,
– izbirni seznam je seznam upravičencev do štipendije; sestavi se iz prednostnega seznama,
– dodatni izbirni seznam je seznam kandidatov, ki se uvrstijo med upravičence do štipendije, če upravičenec z izbirnega seznama odstopi ali iz objektivnih ali subjektivnih razlogov ne more ali ne želi skleniti pogodbe o štipendiranju,
– razpisna komisija je strokovna skupina, ki jo direktor ustanove imenuje za izvedbo razpisnega postopka,
– programska komisija je strokovna skupina, ki jo imenuje direktor ustanove izmed uglednih oziroma priznanih strokovnjakov z različnih študijskih ali znanstvenih področij; njena naloga je, da nadzornemu svetu pripravi strokovna izhodišča za programsko usmeritev in oblike financiranja študijev, ki so sestavni del programa dela oziroma poslovnega načrta ustanove za določeno časovno obdobje,
– seznam evalvatorjev je seznam strokovnjakov izvedencev, pristojnih za vrednotenje študijev oziroma znanstvenih področij; imenuje jih nadzorni svet na predlog direktorja ustanove,
– evalvator je strokovnjak izvedenec, uvrščen na seznam evalvatorjev, in določen za vrednotenje študijev oziroma znanstvenih področij kandidatov skladno z merili razvojne naravnanosti,
– razpisna dokumentacija so vse listine, ki so namenjene objavi in izvedbi posameznega javnega razpisa, in sicer besedilo razpisa, obrazec prijavnice z navodili za prijavo, informacije o objavi razpisa in druge informacije zainteresiranim kandidatom in javnostim,
– prijavna dokumentacija so vse listine, ki spadajo k prijavi kandidata oziroma s katerimi kandidat dokazuje izpolnjevanje predpisanih pogojev iz posameznega razpisa,
– odločba o izbiri je posamični upravni akt direktorja ustanove, v katerem na predlog razpisne komisije odloči o upravičenosti kandidata do štipendije in je namenjen le njemu,
– upravičenec je kandidat, ki mu je z odločbo odobrena štipendija oziroma si je pridobil pravico do nje,
– štipendist je upravičenec, s katerim je sklenjena pogodba o štipendiranju,
– pogodba je pogodba o štipendiranju, ki jo na podlagi dokončne odločbe o izbiri o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti skleneta ustanova in upravičenec-štipendist.

(1) Študijska pomoč se podeli praviloma za plačilo šolnine.
(2) Financira se zgolj izobraževanje za pridobitev javno veljavne izobrazbe na verificiranih oziroma akreditiranih izobraževalnih institucijah (v nadaljevanju: izobraževalna institucija).
(3) Štipendija se podeli kandidatu, ki je izpolnil pogoje za študij oziroma je sprejet v izobraževanje ali k znanstvenoraziskovalnemu delu.
(4) Največji) del sredstev ustanove je namenjen državljanom Republike Slovenije za štipendiranje podiplomskega študija v tujini.
(5) Štipendija se podeli državljanom Republike Slovenije tudi za dodiplomski študij v tujini, vendar od drugega letnika dalje.
(6) Sofinancira se udeležba državljanov Republike Slovenije pri znanstvenoraziskovalnem delu v tujini, v sodelovanju s pravnimi subjekti, ki izvajajo to dejavnost oziroma so naročniki ali sofinancerji.
(7) Šolnina se praviloma nakaže neposredno na račun izobraževalne institucije na podlagi računa oziroma predračuna, praviloma v več obrokih.
(8) Če je štipendist oproščen plačila šolnine delno ali v celoti ali je plačana iz drugih virov, se upravičencu plačajo drugi študijski stroški na podlagi dokazil o dejanskih stroških oziroma plačanih računih v sorazmerno zmanjšanemu deležu vrednosti šolnine.
(9) Če šolnine ni, se upravičencu priznajo dejanski povprečni stroški študija v tej državi.
(10) Štipendija za podiplomski študij se nakaže v enkratnem znesku, razen, če je šolnino mogoče plačati v več obrokih oziroma vsaj za posamezni letnik.
(11) Pogodba se praviloma izvršuje v enem študijskem letu, njeno izvrševanje se nadaljuje v naslednjem, če štipendist izpolnjuje predpisane pogoje za nadaljevanje študija in je za študijski uspeh oziroma strokovne ali znanstvene dosežke zbral najmanj 80% točk, ki si jih je pridobil v izbirnem postopku po obeh merilih.
(12) Štipendist, ki teh pogojev ne izpolni, izgubi pravico do štipendije za naslednji letnik, štipendijsko razmerje oziroma status štipendista mu miruje, dokler jih spet ne izpolni, vendar največ eno leto.
(13) Štipendist, ki mu status miruje, lahko kadarkoli med študijem predloži dokazila o ponovnem izpolnjevanju pogojev za štipendijo.
(14) Če se ugotovi, da štipendist ponovno izpolnjuje predpisane pogoje za nadaljevanje štipendiranja, se mu odobri štipendija, vendar ni upravičen do povrnitve stroškov študija, ki so nastali med mirovanjem štipendijskega razmerja.
(15) Če štipendist iz upravičenih razlogov ne izpolni pogojev za nadaljevanje študija oziroma ga ne nadaljuje, mu štipendijsko razmerje miruje toliko časa, kolikor trajajo razlogi za prekinitev, vendar skupaj ne več kot tri leta.
(16) Štipendist se s pogodbo o sofinanciranju obveže, da se bo po uspešno končanem študiju zaposlil v Sloveniji vsaj za toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo, pod pogojem, da mu sofinancer oziroma delodajalec zagotavlja ustrezno zaposlitev.
(17) Če štipendist iz prejšnjega odstavka po uspešno končanem študiju ne izpolni pogodbenih obveznosti, mora povrniti revalorizirano vrednost štipendije, praviloma najkasneje v obdobju, enakem tistemu, v katerem jo je prejemal, začenši najkasneje dve leti po zaposlitvi oziroma tri leta po končanem študiju.
(18) Vsak štipendist je dolžan povrniti revalorizirano vrednost prejete štipendije v desetih letih od poteka časa, ko je prejel znesek štipendije za študij posameznega letnika.
(19) Prejeto štipendijo lahko povrne v denarnem znesku, vrednostnih papirjih in podobno ali v nedenarni obliki. Ustanovi lahko odstopi avtorsko pravico ali pravico iz industrijske lastnine oziroma druge premoženjske pravice ali pravice na stvarnem premoženju (premičnem ali nepremičnem); po uradni cenitvi mora imeti vrednost revaloriziranega zneska prejete štipendije.
(20) Če štipendist v desetih letih ne vrne štipendije iz neopravičenih razlogov, ima ustanova pravico zahtevati izvršbo na njegovem premoženju.
(21) Če štipendist prekine študij oziroma ga iz neopravičenih oziroma krivdnih razlogov ali po lastni volji ne konča v pogodbenem roku, mora vrniti revalorizirano vrednost prejete štipendije v enem letu po prenehanju prejemanja štipendije.
(22) Krivdni razlogi nastanejo, če štipendist po svoji volji opusti študij, je bil izključen iz izobraževalne institucije, zamenja študij brez soglasja ustanove, ne napreduje v višji letnik ali se ugotovi, da so podatki, na podlagi katerih si je pridobil pravico do štipendije, neresnični.
(23) Opravičeni razlogi so bolezen oziroma poškodbe, zaradi katerih štipendist po mnenju zdravnika ni mogel izpolniti svojih pogodbenih obveznosti, materinstvo oziroma porodniški dopust, vojaške obveznosti in druge državljanske dolžnosti ali višja sila oziroma razlogi na instituciji, zaradi katerih ni mogel nadaljevati oziroma dokončati študija oziroma predložiti dokazil o izpolnjevanju pogojev ali drugih pogodbenih obveznosti.

(1) Ustanova podeljuje štipendije preko javnih razpisov (v nadaljevanju: razpis) za namene in v obsegu, določenem v letnem programu dela. Ta je sestavni del poslovnega načrta ustanove, ki ga sprejme nadzorni svet ustanove in ga potrdi Vlada Republike Slovenije.
(2) Ustanova objavi razpis za podeljevanje štipendij v Uradnem listu Republike Slovenije in na svoji spletni strani ter pred objavo obvesti javnosti o tem, kje in kdaj bo objavljen.
(3) Rok za zbiranje prijav se začne naslednji dan po objavi razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije in traja do izteka zadnjega dne roka.

(1) Kandidati, ki se želijo prijaviti na razpis, pošljejo svojo prijavo na predpisanem prijavnem obrazcu (v nadaljevanju: prijavnica), h kateremu priložijo dokazila o izpolnjevanju predpisanih pogojev in izbirnih meril.
(2) Prijavnica z navodili za izpolnjevanje se dobi na spletni strani ustanove ali na njenem sedežu.
(3) Prijavnica se pošlje po pošti (priporočeno) ali po telefaksu ali se vroči neposredno uradni osebi na sedežu ustanove med uradnimi urami.
(4) Prijavnica se lahko pošlje tudi po elektronski pošti, če so za to izpolnjeni pogoji o varnem elektronskem poslovanju (digitalni podpis z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila pooblaščenega overitelja).
(5) Če je prijava poslana po pošti, se kot datum prijave upošteva dan oddaje na pošto; pri prijavi po faksu pa je datum prijave tisti, ki ga odtisne telefaksna naprava na prijavnico. Če je prijavnica poslana po elektronski pošti, je datum prijave datum elektronske pošte, s katero je bila poslana.

(1) Kandidat pošlje fotokopije dokazil o izpolnjevanju pogojev, vendar mora na zahtevo ustanove v naknadno določenem roku predložiti izvirnik ali overjeno kopijo listine, s katero dokazuje izpolnjevanje pogojev za pridobitev štipendije.
(2) Tuja listina, ki jo kandidat prilaga kot dokazilo, mora biti praviloma prevedena v slovenščino. Če kandidat soglaša, lahko prevod tuje listine zagotovi ustanova, vendar na njegove stroške; plačati jih mora v treh mesecih po izstavitvi računa.
(3) Če ustanova utemeljeno sumi, da predložena listina ni pristna, lahko zahteva overitev njene pristnosti pri pristojnih organih oziroma izdajatelju te listine.

(1) Vsi kandidati, ki se prijavijo na javni razpis do določenega roka in izpolnjujejo predpisane oziroma razpisne pogoje, sodelujejo v izbirnem postopku, v katerem jih razpisna komisija uvrsti v uvrstitveni seznam.
(2) Razpisna komisija ob sodelovanju evalvatorjev izvede izbirni postopek skladno z zakonom in temi pravili ter načeli pravičnosti, tako da upošteva vsako pravočasno in popolno prijavo, jo skrbno pretehta ter vestno in natančno oceni njeno vrednost po predpisanih merilih.
3. Evalvatorji ovrednotijo študije oziroma znanstvena področja, za katera so se kandidati prijavili na javni razpis. Vrednotenje poteka neosebno (brez podatkov o kandidatu) tako, da na podlagi merilih razvojne naravnanosti ocenijo posamezen študij po osemstopenjski razvrstitveni lestvici.
(4) Na podlagi izbirnih meril in števila točk komisija vse kandidate z uvrstitvenega seznama razvrsti po prednostnem vrstnem redu na prednostni seznam. Vanj se uvrstijo vsi kandidati, ki dobijo točke po vsaj treh merilih (a), b) in c) ali d.)).

(1) Iz prednostnega seznama se uvrstijo v izbirni seznam tisti kandidati, ki dobijo zadostno število točk na podlagi omejitvenega oziroma prednostnega merila.
(2) Omejitveno merilo se določi za vsak razpis posebej po uvrstitvi kandidatov na prednostni seznam, in sicer glede na razpoložljiva sredstva, namenjena za določen razpis, in vsoto sredstev, ki so jo zahtevali kandidati.
(3) Prednostno merilo se določi za vsak posamezen razpis, ob upoštevanju ciljne skupine kandidatov oziroma vrste razpisa. Uporablja se pri izbirnem postopku, kadar je treba izbrati upravičenca med dvema ali več kandidati z enakim številom točk.

(1) Po končanem izbirnem postopku razpisna komisija da celovit izid razpisa v odločitev direktorju ustanove.
(2) Direktor ustanove izda odločbo o izbiri upravičencev do štipendije ter vse kandidate obvesti o izidu razpisa in uvrstitvi.
(3) V odločbi o izidu razpisa se navedejo vse pomembne ugotovitve, ki se nanašajo na kandidata, in sicer o izpolnjevanju pogojev, dobljenem številu točk, upravičenosti do pridobitve štipendije ter odobrenih sredstvih. Zraven se priloži ocenjevalni list, iz katerega je razvidno, kako so ovrednotena njegova dokazila po izbirnih merilih in koliko točk je dobil.
(4) Prijavljeni kandidat, ki ne izpolnjuje predpisanih oziroma razpisnih pogojev, in kandidat, ki ne predloži dokazil o izpolnjevanju pogojev v roku, določenem v razpisu, oziroma v naknadnem roku, odobrenem na njegovo prošnjo zaradi objektivnih opravičenih razlogov, prejme odločbo, s katero se njegova vloga zavrže. Odločba se izda v osmih dneh po izteku prijavnega roka.

(1) Zoper izdano odločbo se lahko kandidat pritoži v 15 dneh po prejemu odločbe na Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Pritožba se lahko vloži na enak način kot prijava na razpis, tako da se jo pošlje na naslov ustanove oziroma na zapisnik na sedežu ustanove.
(2) Ministrstvo odloči o pritožbi v 60 dneh po vložitvi.
(3) Odločbe o izbiri so dokončne po izteku petnajstdnevnega pritožbenega roka, če se zoper njih nihče ne pritoži, če pa je vložena pritožba, pa po odločitvi pritožbenega organa o vseh pritožbah v zvezi s posameznim razpisom.

(1) Z dokončnostjo odločb o izbiri je dokončen celotni izbirni postopek in postanejo vse odločbe izvršljive. Vsi upravičenci o tem dobijo obvestilo s ponudbo za sklenitev štipendijske pogodbe.
(2) Upravičenec podpiše pogodbo v vseh izvodih in jo pošlje ustanovi v podpis najkasneje v 14 dneh od prejema. Če je v tem roku ne vrne, se črta z izbirnega seznama upravičencev do štipendije.
(3) Na podlagi pisne izjave upravičenca, da soglaša s pogodbeno vsebino oziroma to potrdi s podpisom pogodbe, direktor ustanove z upravičencem sklene pogodbo o štipendiranju.
(4) Če upravičenec ne namerava oziroma ne more skleniti pogodbe, po lastni želji ali iz objektivnih razlogov, mora o tem ustanovo pisno obvestiti nemudoma, najkasneje pa v osmih dneh po nastanku razlogov.
(5) Ko ustanova ugotovi, da ni zadoščeno formalnim in dejanskim pogojem za sklenitev pogodbe z upravičencem iz prejšnjega odstavka, na izbirni seznam med upravičence uvrsti prvega naslednjega kandidata s prednostnega seznama, z najvišjim številom točk.

(1) Po podpisu pogodbe ustanova praviloma nakaže odobrena sredstva na poslovni račun izobraževalne institucije, ki je izstavila račun za plačilo šolnine v imenu štipendista.
(2) Če ustanova iz objektivnih razlogov štipendistu izplača odobreni znesek štipendije na njegov račun, na podlagi dokazila, da je sam plačal šolnino, mora štipendist v 30 dneh po vpisu v študij ustanovi poslati potrdilo o vpisu, sicer lahko ustanova razdre pogodbo.
(3) Štipendist je dolžan sproti obveščati ustanovo o vseh spremembah dejstev, okoliščin, pogojev in podatkov, ki se nanašajo na pogodbeno razmerje.

(1) Izid razpisnega postopka po njegovi dokončnosti ustanova javno objavi tako, da sporoči, koliko kandidatov se je prijavilo na razpis, koliko jih ni izpolnjevalo pogojev, koliko jih je uvrščeno v izbirni postopek, koliko štipendij bo podeljenih ter skupno vrednost štipendij.
(2) Podatki o poteku in izidu razpisnega postopka, ki se nanašajo na kandidate, so poslovna tajnost ustanove in so jih dolžni varovati vsi, ki so po uradni dolžnosti seznanjeni z njimi, kakor tudi tisti, ki kakorkoli pridejo v stik s temi podatki, skladno z zakonom in internim pravilnikom o varstvu osebnih podatkov.
(3) Na seznam upravičencev, ki se sestavi po abecedi za javno objavo, se lahko uvrstijo le tisti, ki izrecno soglašajo z objavo svojih imen.

(1) Vrednost celotnih meril, izražena v odstotkih, je100.
(2) Vrednost posameznega merila je:
a) razvojna naravnanost študija – 40%;
b) študijski uspeh – 25%;
c) dosežki oziroma nagrade na študijskem, znanstvenem oziroma strokovnem področju, priznanja na tekmovanjih iz znanja – 25%;
d) sredstva iz lastnih oziroma drugih virov – 10%;
a) razvojna naravnanost študija – 40%
– študij, ki se izvaja v Sloveniji, potreba po njem oziroma njegova razvojna naravnanost je ustaljena – 5 točk;
– študij, ki se izvaja v Sloveniji, potreba po njem oziroma njegova razvojna naravnanost je naraščajoča –10 točk;
– študij, ki se izvaja v Sloveniji, potreba po njem oziroma njegova razvojna naravnanost je velika – 15 točk;
– študij, ki se izvaja v Sloveniji, potreba po njem oziroma njegova razvojna naravnanost je zelo velika – 20 točk.
– študij, ki se ne izvaja v Sloveniji, potreba po njem oziroma njegova razvojna naravnanost je ustaljena – 25 točk;
– študij, ki se ne izvaja v Sloveniji, potreba po njem oziroma njegova razvojna naravnanost je naraščajoča – 30 točk;
– študij, ki se ne izvaja v Sloveniji, potreba po njem oziroma njegova razvojna naravnanost je velika – 35 točk;
– študij, ki se ne izvaja v Sloveniji, potreba po njem oziroma njegova razvojna naravnanost je zelo velika – 40 točk;
b) študijski uspeh – 25%
povprečna ocena po ocenjevalni lestvici od 6 do 10:
do – 6,9 – 5 točk
7,0 – 7,8 – 10 točk
7,9 – 8,1 – 12 točk
8,2 – 8,3 – 15 točk
8,4 – 8,6 – 19 točk
8,7 – 8,9 – 22 točk
9,0 – 10 – 25 točk
Pri računanju povprečne ocene se upoštevajo vse številčne ocene iz preteklega študijskega leta.
Če so ocene opisne, se pretvorijo v številčne.
Če je kandidat končal več študijev, se upošteva povprečje zadnjih dveh oziroma tistega, ki je pogoj za vpis v nadaljnji študij;
c) dosežki oziroma nagrade na študijskem, znanstvenem oziroma strokovnem področju, priznanja na tekmovanjih iz znanja – 25%
– aktivna udeležba v znanstvenoraziskovalnih projektih, ekspertnih skupinah in podobno v izobraževalni oziroma raziskovalni instituciji oziroma pri delodajalcu – 5 točk,
– nagrade oziroma uvrstitev do tretjega mesta na državnem tekmovanju oziroma strokovno priznanih tekmovanjih ali natečajih v znanju na državni ravni – 10 točk;
– nagrade oziroma najmanj tretje mesto na mednarodnih uradnih oziroma strokovno priznanih tekmovanjih ali natečajih v znanju – 15 točk;
– nagrajena umetniška ali znanstvenoraziskovalna dela na državni ravni – 18 točk;
– aktivna udeležba s samostojnim prispevkom oziroma dosežkom, izdelkom, storitvijo, stvaritvijo v strokovnih publikacijah oziroma na strokovnih seminarjih, znanstvenih simpozijih, konferencah oziroma drugih vrstah strokovne udeležbe na državni ravni – 18 točk;
– aktivna udeležba s samostojnim prispevkom oziroma dosežkom, izdelkom, storitvijo, stvaritvijo v strokovnih publikacijah oziroma na strokovnih seminarjih, znanstvenih simpozijih, konferencah oziroma drugih vrstah strokovne udeležbe na mednarodni ravni – 20 točk;
– objava znanstvenega dosežka oziroma prispevka v domači ali tuji znanstveni periodični oziroma samostojni publikaciji – 25 točk;
Točke se lahko seštevajo po posameznih alineah, vendar le do 25 točk;
d) sredstva iz lastnih oziroma drugih virov – 10%
– do 10% šolnine – 2 točki;
– do 20% šolnine – 4 točke;
– do 30% šolnine – 6 točk;
– do 40% šolnine – 8 točk;
– več kot 40% šolnine – 10 točk.
Če šolnine ni, se upošteva enak odstotek pri stroških študija.

(1) Kandidati z enakim številom točk se razvrstijo na izbirnem seznamu tako, da se po vrstnem redu upoštevajo merila a), d), b), c).
(2) Če kandidati niso dobili točk po merilu d) (višji znesek sredstev iz drugih virov) se razvrstijo na podlagi dodatnih dokazil o premoženjskem stanju glede na uvrstitev v dohodninsko lestvico po odločbi o odmeri dohodnine v preteklem letu, pri čemer ima prednost kandidat z nižjim dohodninskim prihodkom oziroma tisti, ki ni bil zavezanec za dohodnino v preteklem letu.
(3) Izmed več kandidatov, ki niso zavezanci za dohodnino, ima prednost kandidat z nižjimi dohodninskimi prihodki družine oziroma oseb, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, oziroma ga preživljajo.

Vrednost celotnih meril, izražena v %, je 100.
Delež posameznega merila je:
a) razvojna naravnanost študija – 40%
b) študijski uspeh – 20%
c) dosežki oziroma nagrade na študijskem, znanstvenem oziroma strokovnem področju, priznanja na tekmovanjih iz znanja – 20%
d) sredstva iz lastnih oziroma drugih virov – 20%.

a) razvojna naravnanost študija – 40%
– študij, ki se izvaja v Sloveniji, potreba po njem oziroma njegova razvojna naravnanost je ustaljena – 5 točk;
– študij, ki se izvaja v Sloveniji, potreba po njem oziroma njegova razvojna naravnanost je naraščajoča –10 točk;
– študij, ki se izvaja v Sloveniji, potreba po njem oziroma njegova razvojna naravnanost je velika – 15 točk;
– študij, ki se izvaja v Sloveniji, potreba po njem oziroma njegova razvojna naravnanost je zelo velika – 20 točk;
– študij, ki se ne izvaja v Sloveniji, potreba po njem oziroma njegova razvojna naravnanost je ustaljena – 25 točk;
– študij, ki se ne izvaja v Sloveniji, potreba po njem oziroma njegova razvojna naravnanost je naraščajoča – 30 točk;
– študij, ki se ne izvaja v Sloveniji, potreba po njem oziroma njegova razvojna naravnanost je velika – 35 točk;
– študij, ki se ne izvaja v Sloveniji, potreba po njem oziroma njegova razvojna naravnanost je zelo velika – 40 točk;
b) študijski uspeh 20%
povprečna ocena po ocenjevalni lestvici od 6 do 10:
do – 6,9 – 5 točk
7,0 – 7,8 – 10 točk
7,9 – 8,1 – 12 točk
8,2 – 8,3 – 14 točk
8,4 – 8,6 – 16 točk
8,7 – 8,9 – 18 točk
9,0 – 10 – 20 točk
Povprečen uspeh se izračuna na podlagi povprečnega uspeha vsakega letnika celotnega dodiplomskega študija.
Če so ocene opisne, se pretvorijo v številčne.
Če je kandidat končal več študijev, se upošteva povprečje zadnjih dveh oziroma tistega, ki je pogoj za vpis v nadaljnji študij;
c) dosežki oziroma nagrade na študijskem, znanstvenem oziroma strokovnem področju, priznanja na tekmovanjih iz znanja – 20%,
– aktivna udeležba v znanstveno raziskovalnih projektih, ekspertnih skupinah in podobno v okviru izobraževalne oziroma raziskovalne institucije oziroma delodajalca – 4 točke,
– nagrade oziroma uvrstitev do tretjega mesta na državnem tekmovanju oziroma strokovno priznanih tekmovanjih ali natečajih v znanju na državni ravni – 10 točk;
– nagrade oziroma najmanj tretje mesto na mednarodnih uradnih oziroma strokovno priznanih tekmovanjih ali natečajih v znanju – 12 točk;
– nagrajena umetniška ali znanstveno raziskovalna dela na državni ravni – 14 točk;
– aktivna udeležba s samostojnim prispevkom oziroma dosežkom, izdelkom, storitvijo, stvaritvijo v strokovnih publikacijah oziroma na strokovnih seminarjih, simpozijih, konferencah oziroma drugih vrstah strokovne udeležbe na državni ravni – 16 točk;
– aktivna udeležba s samostojnim prispevkom oziroma dosežkom, izdelkom, storitvijo, stvaritvijo v strokovnih publikacijah oziroma na strokovnih seminarjih, znanstvenih simpozijih, konferencah oziroma drugih vrstah strokovne udeležbe na mednarodni ravni – 18 točk;
– objava znanstvenega dosežka oziroma prispevka v znanstveni periodični oziroma samostojni publikaciji doma oziroma na mednarodni ravni – 20 točk.
Točke se lahko seštevajo po posameznih alineah, vendar le do 20 točk;
d) sredstva iz lastnih oziroma drugih virov – 20%
– do 10% šolnine – 4 točk;
– do 20% šolnine – 8 točk;
– do 30% šolnine – 12 točk;
– do 40% šolnine – 16 točk;
– več kot 40% šolnine – 20 točk.
Če šolnine ni, se upošteva enak odstotek pri stroških študija.

(1) Kandidati z enakim številom točk se razvrstijo na izbirnem seznamu tako, da se po vrstnem redu upoštevajo merila a), d), c), b).
(2) Če kandidati niso dobili točk po merilu d) (višji znesek sredstev iz drugih virov) se razvrstijo na podlagi dodatnih dokazil o premoženjskem stanju glede na uvrstitev v dohodninsko lestvico po odločbi o odmeri dohodnine v preteklem letu, pri čemer ima prednost kandidat z nižjim dohodninskim prihodkom oziroma tisti, ki ni zavezanec za dohodnino v preteklem letu.
(3) Izmed več kandidatov, ki niso zavezanci za dohodnino, ima prednost kandidat z nižjimi dohodninskimi prihodki družine oziroma oseb, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, oziroma ga preživljajo.

(1) Ta pravila se smiselno upoštevajo tudi, kadar ustanova odloča o vlogah oziroma pravicah in obveznostih kandidatov, upravičencev oziroma štipendistov, oziroma za izvedbo razpisov, pri katerih sodeluje kot soštipenditor oziroma sofinancer skupaj z delodajalci oziroma izobraževalnimi institucijami ali izvajalci znanstvenoraziskovalnih oziroma razvojnih projektov, če niso posebej določena s temi razpisi.
(2) Za vsa postopkovna pravila za podeljevanje štipendij se uporablja zakon o splošnem upravnem postopku.
(3) Za sklepanje in izvajanje pogodbe se uporablja obligacijski zakon.

(1) Ustanova vodi evidence o kandidatih za štipendije, in sicer:
– evidenco prijavljenih kandidatov na posamezni razpis, ki vsebuje ime in priimek ter podatke o študiju, za katerega je kandidiral za štipendijo, če kandidat soglaša;
– evidenco upravičencev do štipendije, ki vsebuje ime in priimek, podatke o študiju in točkah na prednostnem seznamu, druge podatke pa ob njegovem soglasju;
– evidenco o štipendistih, ki vsebuje osebne podatke, podatke o študiju ter njegovem poteku in druge podatke, pomembne za štipendijsko razmerje.
(2) Evidence osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka se trajno hranijo in varujejo kot zaupni podatki zgolj za potrebe ustanove, lahko se javno objavijo oziroma posredujejo tretjim osebam samo ob izrecnem soglasju osebe, na katere se podatki nanašajo.
(3) Uporaba podatkov za statistične oziroma znanstvenoraziskovalne namene je dovoljena na način, ki ne razkriva identitete posameznikov.

Ustanova pri svojem poslovanju ravna z dokumentarnim gradivom skladno s predpisi o pisarniškem poslovanju in ravnanju z arhivskim gradivom, razpisno dokumentacijo, na podlagi katere so podatki vpisani v predpisane evidence, hrani še leto dni po vpisu v evidenco, razen zadev, o katerih teče sodni postopek; te se hranijo še tri leta po pravnomočnosti sodbe. Razpisna dokumentacija in dokumentacija o štipendiranju, ki ni predmet hranjenja, se uniči po pravilih ravnanja z zaupnimi podatki.

Ustanova zagotavlja dostopnost vseh informacij, podatkov in postopkov ter dogajanj, ki se nanašajo na njeno delovanje ter na pravice in obveznosti posameznikov, tako da so ti skladno z zakonom in drugimi predpisi in upoštevajoč pravila tajnosti določenih podatkov na voljo vsaki fizični in pravni osebi na vseh razpoložljivih medijih.

Sredstva ustanove, ki jih dobi iz vračil prejetih štipendij oziroma s prodajo ali drugimi razpolagalnimi pravicami na denarnem oziroma stvarnem premoženju, spadajo v namensko premoženje ustanove in so izključno namenjena podeljevanju štipendij.

(1) Ustanova sodeluje s tujimi in domačimi fizičnimi in pravnimi osebami zasebnega in javnega prava, zato da bi si pridobila donatorska sredstva za izvajanje namena ali pa sofinanciranja skupnih projektov v okviru svojega poslanstva.
(2) Pridobljena donatorska sredstva so prihodek ustanove in ga sme porabiti izključno za podeljevanje štipendij, upoštevajoč voljo donatorjev.

(1) Ustanova vzpostavi banko podatkov o slovenskih državljanih, ki se izobražujejo oziroma izpopolnjujejo v tujini in so pripravljeni pri tem prostovoljno sodelovati, in razvija mrežo, preko katere se povezujejo in izmenjujejo podatki, znanje in izkušnje, ter tako podpira nacionalni razvoj in uveljavitev na mednarodni ravni.
(2) Ustanova vzpostavi banko podatkov o dodiplomskem in podiplomskem študiju in znanstvenoraziskovalnih področjih, ki vsebuje zlasti podatke o študijskih področjih, smereh in vrstah študija, pogojih za vpis in stroških študija, ponudbi, poteku in izidu znanstvenoraziskovalnih projektov, ter štipendiranju oziroma študijskih pomočeh in druge pomembne podatke o študiju v tujini in v Sloveniji, tako, da so ti podatki dostopni vsakomur ob plačilu določenih stroškov dostopa skladno z zakonom.

Ta pravila začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.