Uradni list

Številka 42
Uradni list RS, št. 42/2002 z dne 15. 5. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 42/2002 z dne 15. 5. 2002

Kazalo

2015. Pravilnik o imisijskem monitoringu podzemne vode*, stran 4167.

Na podlagi 69. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – zakon o varstvu okolja in 22/00 zakon o javnih skladih) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o imisijskem monitoringu podzemne vode*
1. člen
Ta pravilnik določa način in obseg izvajanja imisijskega monitoringa podzemnih voda za katere je, na podlagi uredbe o kakovosti podzemne vode (Uradni list RS, št. 11/02), določeno obvezno ugotavljanje kemijskega stanja in pogoje za izvajalce monitoringa.
2. člen
Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1. Merilno mesto je mesto za merjenje količinskih in kakovostnih parametrov podzemne vode. Merilno mesto je v programu monitoringa kakovosti podzemne vode določeno kot vodnjak ali vrtina ali izvir podzemne vode. Merilna mesta se določijo na vplivnem območju pomembnih virov onesnaževanja, ki so glede fizikalnih in kemijskih lastnosti primerna za odvzem vzorcev, značilnih za vodno telo podzemne vode.
2. Mreža merilnih mest je v merilni sistem povezanih več merilnih mest, ki omogočajo ugotavljanje kemijskega stanja, ki je značilno za celotno telo podzemne vode. Na merilnih mestih, ki so vključena v mrežo merilnih mest se zagotavljajo redno meritve količinskih parametrov in parametrov kakovosti podzemne vode vključno z zbiranjem in prenosom podatkov meritev. Merilna mesta so osnovna in trendna.
3. Osnovna merilna mesta so merilna mesta za ugotavljanje kemijskega stanja podzemnih voda in za primerjalno ocenjevanje rezultatov meritev obratovalnega monitoringa onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi.
4. Trendna merilna mesta so merilna mesta za ugotavljanje dolgoročnih trendov onesnaženosti podzemnih voda.
5. Pregledne meritve so meritve, ki se izvajajo na osnovnih in trendnih merilnih mestih posameznega vodnega telesa ali skupine vodnih teles podzemnih voda in so namenjene izdelavi programa rednih meritev. Pregledne meritve zajemajo obdobje enega leta in se ponavljajo vsakih šest let. V okviru preglednih meritev se izvajajo meritve parametrov v polnem obsegu parametrov iz priloge 1 tega pravilnika.
6. Redne meritve so meritve, ki se izvajajo vsako leto, razen v obdobju izvajanja preglednih meritev. V okviru rednih meritev se izvajajo meritve parametrov v skrajšanem obsegu parametrov iz priloge 1 tega pravilnika.
7. Posebne meritve so meritve, ki so časovno omejene in so namenjene spremljanju učinkov sanacijskih ukrepov na telesu podzemne vode, za katerega je na podlagi predpisov s področja varstva okolja določen status ogroženega okolja.
8. Osnovni parametri podzemnih voda so: temperatura, pH, električna prevodnost, nasičenost s kisikom, motnost, redoks potencial, barva, celotni organski ogljik (TOC), organsko vezani halogeni sposobni adsorpcije (AOX), amonij, natrij, kalij, kalcij, magnezij, železo, hidrogenkarbonati, nitrit, nitrat, sulfat, klorid, fluorid in ortofosfati.
9. Indikativni parametri podzemnih voda so snovi, ki so zaradi verjetnosti onesnaženja podzemnih voda zaradi posrednega ali neposrednega izliva nevarnih snovi, določene v opisu pomembnih značilnosti telesa podzemne vode za spremljanje onesnaženosti na določenem kraju in v določenem času. Indikativni parametri so: tisti, ki so navedeni v prilogi 1 tega pravilnika in tisti, ki so določeni v prilogi 3 pravilnika o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi (Uradni list RS, št. 5/00).
10. Analizna metoda je zaporedje postopkov, ki se uporabljajo pri merjenju posameznega parametra.
11. Meja zaznavnosti je najnižja vrednost parametra, ki se jo lahko izmeri z navedeno analizno metodo.
3. člen
Izvedba monitoringa po tem pravilniku obsega:
– vzpostavitev mreže merilnih mest za merjenje kakovosti podzemne vode,
– izvajanje preglednih, rednih in posebnih meritev monitoringa na merilnih mestih, skladno s programom monitoringa podzemnih voda iz 10. člena tega pravilnika in
– vodenje evidence o merilnih mestih za merjenje kakovosti podzemnih voda.
4. člen
Vzpostavitev mreže merilnih mest za merjenje kakovosti podzemne vode iz prve alinee prejšnjega člena obsega:
– načrtovanje in postavitev merilnih mest za ugotavljanje kakovosti podzemne vode,
– izbira in določitev merilnih mest, značilnih za ugotavljanje kakovosti podzemne vode, vključno z zbiranjem in dokumentiranjem tehničnih, hidroloških in hidrogeoloških podatkov,
– ureditev merilnih mest in zavarovanje opazovalnih vrtin in vodnjakov,
– ustvarjanje pogojev za meritev izdatnosti vodnega vira, če je merilno mesto izvir podzemne vode,
– ustvarjanje tehničnih pogojev za odvzem vzorcev na merilnem mestu in
– opremljanje merilnih mest z napravami za zbiranje in prenos podatkov.
5. člen
Izvedba meritev monitoringa iz druge alinee 3. člena tega pravilnika obsega:
– ugotavljanje sprememb na merilnem mestu glede na stanje, dokumentirano v evidenci o merilnih mestih posameznega vodnega telesa podzemne vode,
– merjenje gladine podzemnih voda na merilnem mestu,
– merjenje izdatnosti vodnega vira, če je merilno mesto izvir podzemne vode,
– predčrpanje vode iz vodnjaka ali opazovalne vrtine,
– merjenje na merilnem mestu temperature zraka, temperature vode, električne prevodnosti, pH, nasičenosti s kisikom, motnosti, redoks potenciala in drugih parametrov, ki se jih meri na merilnem mestu,
– vzorčenje podzemnih voda,
– pripravo vzorcev, prevoz vzorcev in shranjevanje vzorcev,
– prevzem vzorcev v laboratoriju,
– pripravo vzorcev v laboratoriju in merjenje vzorcev podzemnih voda,
– izračun in vrednotenje spremembe vrednosti osnovnih in indikativnih parametrov,
– vrednotenje rezultatov analiz vzorcev za ugotavljanje kemijskega stanja celotnega vodnega telesa podzemne vode in
– izdelavo poročila o opravljenih meritvah in analizah.
Izvedba meritev monitoringa v vodnem telesu površinske vode, ki umetno ali naravno bogati vodonosnik, obsega:
– merjenje temperature zraka, temperature vode, električne prevodnosti, pH, vsebnosti kisika, motnosti in redoks potenciala na mestu odvzema površinske vode,
– vzorčenje površinskih voda,
– pripravo vzorcev, prevoz vzorcev in shranjevanje vzorcev,
– prevzem vzorcev v laboratoriju,
– pripravo vzorcev v laboratoriju in merjenje vzorcev površinskih voda,
– izračun in vrednotenje spremembe osnovnih in indikativnih parametrov in
– izdelavo poročila o opravljenih meritvah in analizah.
6. člen
Pregledne in redne meritve osnovnih in indikativnih parametrov se izvajajo za parametre, za katere je v prilogi 1 tega pravilnika, obveznost izvajanja meritev posebej označena.
Obseg osnovnih parametrov in indikativnih parametrov se za vzorce posebnih meritev monitoringa določi v programu monitoringa.
7. člen
Na trendnih merilnih mestih se izvajajo meritve najmanj dvakrat letno z razmiki med pet in sedem meseci.
Na osnovnih merilnih mestih se izvajajo meritve najmanj enkrat letno z enakomernimi razmiki med posameznimi meritvami.
Ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov, pa je treba izvajati meritve najmanj štirikrat letno, z razmiki približno treh mesecev, ne glede na status merilnega mesta:
– pri preglednih meritvah monitoringa,
– na merilnem mestu, kjer se odvzema podzemna voda za oskrbo pitne vode v javnih vodooskrbnih sistemih, na katerega je priključeno več kot 10.000 prebivalcev,
– na odvzemu površinske vode, ki se jo uporablja za umetno bogatenje vodonosnikov, ter na merilnem mestu podzemne vode, v katerega z umetnim bogatenjem infiltrira površinska voda.
Pogostost vzorčenja pri rednih in posebnih meritvah na merilnih mestih, kjer se odvzema podzemna voda za oskrbo pitne vode v javnih vodooskrbnih sistemih, na katerega je priključeno manj kot 10.000 prebivalcev, vendar s povprečno dnevno količino odvzema večjo od 100 m3, na površinski vodi, ki naravno infiltrira v podzemni vodonosnik, in na podzemni vodi, v katero naravno infiltrira površinska voda, se določi v programu monitoringa. Pogostost vzorčenja za primere iz prejšnjega stavka ne sme biti manjša od enega vzorčenja na leto.
8. člen
Izvajalec nalog monitoringa, ki se nanašajo na vzorčenje in analize vzorcev po tem pravilniku mora imeti veljavno akreditacijsko listino v skladu s standardom, ki vsebuje splošne zahteve za usposobljenost preskusnih in umerjevalnih laboratorijev, za tiste parametre, katerih meritve izvaja.
9. člen
Pregledne in redne meritve monitoringa se izvajajo na podlagi programa monitoringa, ki ga pripravi ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Posebne meritve se izvajajo po posebnem programu monitoringa, ki ga pripravi ministrstvo na podlagi predpisa, s katerim se določi celovita sanacija ogroženega okolja.
10. člen
Program monitoringa podzemnih voda mora vsebovati:
– izbor in opis vodnih teles podzemne vode, za katera se ugotavlja kemijsko stanje,
– izbor in opis vodnih teles površinske vode, ki umetno ali naravno bogatijo vodonosnike,
– izbor mesta in globine vzorčenja ter opis predčrpavanja in postopkov in opreme vzorčenja,
– določitev mesta vzorčenja s koordinatami z natančnostjo merila 1:25.000,
– letni načrt pogostosti vzorčenja in analiz parametrov,
– določitev indikativnih parametrov, ki so predmet monitoringa, če gre za posebne meritve,
– oceno finančnih sredstev za izvedbo programa.
11. člen
V letnem načrtu iz pete alinee prejšnjega člena se določi pogostost vzorčenja tako, da so rezultati meritev značilni za kakovost voda v celotnem obdobju posameznega hidrološkega leta.
12. člen
Za vzorčenje in analizo vzorcev po osnovnih in indikativnih parametrih iz prvega odstavka 6. člena tega pravilnika se uporabljajo analizne metode, določene s standardi iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
Za analizo vzorcev iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tudi druge analizne metode, če meja zaznavnosti ustreza zahtevam iz priloge 2 tega pravilnika.
13. člen
Meja zaznavnosti uporabljene merilne metode ne sme biti višja od meje zaznavnosti, ki je za posamezen parameter kemijskega stanja določena v prilogi 2 tega pravilnika.
14. člen
Posode za vzorce voda, reagenti ali metode za konzerviranje dela vzorca za analizo enega ali več parametrov kakovosti, razpošiljanje in shranjevanje vzorcev ter priprava vzorcev za analizo ne smejo vplivati na rezultate meritev.
Vzorce voda je treba hraniti v posodah iz materialov, kot je določeno s standardom SIST ISO 5667-6.
15. člen
O hidroloških razmerah, predčrpanju, vzorčenju, meritvah in analizah, ki so predmet monitoringa, ministrstvo za vsako koledarsko leto izdela poročilo o monitoringu.
Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:
– izvajalcih posameznih nalog monitoringa,
– obsegu meritev,
– mestu, času in načinu vzorčenja ter uporabljenih merilnih metodah,
– rezultatih analiz za posamezne vzorce in parametre po merilnih mestih,
– meji zaznavnosti in razširjeni merilni negotovosti za uporabljene analizne metode po parametrih in
– vrednotenju rezultatov analiz vzorcev za obdobje zadnjih desetih koledarskih let.
Sestavni del poročila iz prvega odstavka tega člena je tudi ugotovitev kemijskega stanja vodnih teles podzemnih voda in prikaz kemijskega stanja v obliki grafične priloge, na kateri so označena:
– z zeleno barvo vodna telesa dobrega kemijskega stanja,
– z rdečo barvo vodna telesa, ki ne dosegajo dobrega kemijskega stanja,
– z modrimi pikami vodna telesa, kjer je, na podlagi meritev monitoringa, ugotovljeno izboljšanje kemijskega stanja in
– s črnimi pikami vodna telesa, ki so čezmerno obremenjena zaradi onesnaženosti.
16. člen
Poročilo iz prejšnjega člena se izdela vsako leto do 30. septembra za preteklo leto.
Poročila o monitoringu mora ministrstvo hraniti najmanj deset let.
Podatki monitoringa se shranjujejo trajno, v bazi podatkov pri ministrstvu.
17. člen
Standardi, uporabljeni v tem pravilniku, so na vpogled pri organu, pristojnem za standardizacijo.
18. člen
Ne glede na tretji odstavek 7. člena tega pravilnika, se lahko v programu monitoringa določi pogostost vzorčenja in meritev manjšo od štirikrat letno za telo podzemne vode, ki se ga uporablja za oskrbo s pitno vodo, ali ki je umetno bogateno s površinsko vodo, ali za telo površinske vode, ki se jo uporablja za bogatenje vodonosnikov, če:
– iz zbirke podatkov o virih onesnaževanja izhaja, da na vplivnem hidrografskem območju posameznega telesa podzemne vode ni virov onesnaževanja, ki bi z odvajanjem odpadne vode ali na kateri drug način onesnažili podzemno vodo in
– ima telo podzemne vode dobro kemijsko stanje.
19. člen
Prvi program monitoringa po tem pravilniku pripravi ministrstvo najkasneje do 30. septembra 2002.
20. člen
Ne glede na določbe 8. člena tega pravilnika, lahko do konca leta 2008, izvajalec posameznih nalog monitoringa, ki se nanašajo na vzorčenje in analizo vzorcev, te naloge izvaja tudi, če nima veljavne akreditacijske listine, če:
– osebje, ki opravlja naloge monitoringa, izpolnjuje pogoje, določene s standardom, ki vsebuje splošne zahteve za usposobljenost preskusnih in umerjevalnih laboratorijev in
– ima opremo in prostore, primerne in vzdrževane v skladu s standardom iz prejšnje alinee in
– se vsaj trikrat letno udeležuje izvedbe medlaboratorijskih primerjalnih analiz za parametre, katerih meritve izvaja, pri čemer mora biti več kot 2/3 rezultatov znotraj sprejemljivega območja.
21. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 355-01-29/01
Ljubljana, dne 7. maja 2002.
Minister
za okolje in prostor
mag. Janez Kopač l. r.
* Ta predpis vsebinsko povzema 8. člen ter 2. točko aneksa 5 Directive 2000/60/EC of the European Parliament and of the Council of 23 October 2000 establishing a framework for Community action in the field of water policy v delu, ki se nanaša na monitoring in predstavitev rezultatov monitoringa kemijskega stanja podzemnih voda

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti