Na podlagi prvega odstavka 25. člena zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 69/95), minister za zdravje izdaja
P R O G R A M
imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 2002
I
Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 2002 opredeljuje naslednje programe:
1. program imunoprofilakse za predšolske otroke;
2. program imunoprofilakse za učence, dijake in študente;
3. program imunoprofilakse za nabornike in vojake na služenju vojaškega roka;
4. program imunoprofilakse za osebe, ki so pri opravljanju dela izpostavljene nalezljivim boleznim;
5. program imunoprofilakse za druge skupine prebivalstva;
6. program imunoprofilakse in kemoprofilakse za potnike v mednarodnem prometu;
7. program kemoprofilakse proti določenim nalezljivim boleznim;
8. program imunoprofilakse in kemoprofilakse za prebivalstvo v primeru bioterorizma.
1. Program imunoprofilakse za leto 2002 za predšolske otroke
1. CEPLJENJE PROTI:
tuberkulozi
davici
tetanusu
oslovskemu kašlju
otroški paralizi
haemophilusu influenzae (tip b)
ošpicam
mumpsu
rdečkam
CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:
tifusu
hepatitisu A
meningokoknemu meningitisu
pnevmokoku
noricam
klopnemu meningoencefalitisu
gripi
2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:
hepatitisu B
steklini
tetanusu
1. CEPLJENJE
1.1.Cepljenje proti tuberkulozi
Cepljenje se opravi z 1 odmerkom BCG cepiva.
Cepljenje je obvezno za otroke v prvem letu starosti.
Cepljenje novorojenčkov se opravi v porodnišnici, cepljenje otrok, rojenih izven porodnišnic, mora biti opravljeno do dopolnjenih 2 mesecev starosti.
Otroci, ki niso bili cepljeni niti v porodnišnici niti do dopolnjenih 2 mesecev starosti, morajo biti cepljeni do dopolnjenega 1 leta starosti.
Cepljenje otrok v prvem letu starosti se opravi brez predhodnega tuberkulinskega testa.
1.2. Cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
Cepljenje se opravi s kombiniranim acelularnim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju.
1.2.1. Bazično cepljenje je obvezno:
– za otroke, rojene v letu 2001 od dopolnjenih treh mesecev starosti dalje;
– za otroke, rojene v letu 2002, ko dopolnijo 3 mesece starosti.
V obeh primerih mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12 mesecev starosti.
– za zamudnike, če še niso bili cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju.
Daje se 3 odmerke cepiva v presledku 1 do 3 mesecev.
Obvezniki, ki niso prejeli predpisanih odmerkov cepiva, prejmejo manjkajoče odmerke.
Otrokom, ki ne smejo biti cepljeni proti oslovskemu kašlju, se daje 2 odmerka cepiva proti davici in tetanusu v presledku 1 do 3 mesecev.
1.2.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju je obvezno za otroke, ki so že bili bazično cepljeni, in sicer 1 leto od dneva končanega popolnega cepljenja in za zamudnike, ki so bili popolno cepljeni, niso pa bili revakcinirani.
Otroke, ki ne smejo biti revakcinirani proti oslovskemu kašlju, se revakcinira s cepivom proti davici in tetanusu 1 leto od dneva popolnega cepljenja.
Revakcinira se z 1 odmerkom cepiva.
Bazično cepljenje in revakcinacijo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju se lahko opravi sočasno s cepljenjem proti otroški paralizi in haemophilusu influenzae tip b.
1.3. Cepljenje proti otroški paralizi
Bazično cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali mrtvim parenteralnim cepivom.
1.3.1.Bazično cepljenje je obvezno:
– za otroke, rojene v letu 2001 od dopolnjenih 3 mesecev starosti dalje;
– za otroke, rojene v letu 2002, ko dopolnijo 3 mesece starosti.
V obeh primerih mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12 mesecev starosti:
– za zamudnike, če še niso bili cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju.
Daje se 3 odmerke cepiva v presledku najmanj enega meseca.
Obvezniki, ki niso prejeli predpisanih odmerkov cepiva, prejmejo samo manjkajoče odmerke.
Izjemoma se cepi tudi otroke, mlajše od 3 mesecev. Indikacijo za morebitno predčasno cepljenje postavi IVZ.
1.3.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje je obvezno za otroke, ki so že bili bazično cepljeni z živim ali mrtvim cepivom, in sicer 1 leto po končanem popolnem cepljenju in za zamudnike, ki so bili popolno cepljeni, niso pa bili revakcinirani.
Daje se 1 odmerek živega ali mrtvega cepiva.
Bazično cepljenje in revakcinacijo proti otroški paralizi se lahko opravi sočasno s cepljenjem proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju ter haemophilusu influenzae (tip b).
1.4.Cepljenje proti haemophilusu influenzae (tip b)
Cepljenje se opravi s cepivom proti hemophilusu influenzae tip b (v nadaljevanju: Hib).
1.4.1. Bazično cepljenje je obvezno:
– za otroke, rojene v letu 2001 od dopolnjenih treh mesecev starosti dalje;
– za otroke, rojene v letu 2002, ko dopolnijo 3 mesece starosti.
V obeh primerih mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12 mesecev starosti.
Daje se 3 odmerke cepiva v presledku 1 do 3 mesecev:
– za zamudnike, če še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju.
Daje se število odmerkov glede na otrokovo starost. Otrokom v starosti 6 do 12 mesecev se daje 2 odmerka cepiva v presledku enega meseca, otrokom v starosti nad 12 mesecev pa le 1 odmerek.
1.4.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje proti Hib je obvezna za otroke, ki so že bili bazično cepljeni, in sicer 1 leto od dneva končanega popolnega cepljenja (z dvema ali tremi odmerki cepiva) in za zamudnike, ki so bili popolno cepljeni, niso pa bili revakcinirani.
Revakcinira se z enim odmerkom cepiva.
Bazično cepljenje in revakcinacija proti Hib se lahko opravi sočasno s cepljenjem proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju ter otroški paralizi.
1.5. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam
Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
1.5.1. Bazično cepljenje je obvezno za otroke, rojene leta 2001 od dopolnjenih 12 mesecev dalje in mora biti opravljeno najpozneje do dopolnjenih 18 mesecev starosti. Če bo otrok obiskoval vzgojno varstveno organizacijo pred dopolnitvijo 12 mesecev, mora opraviti cepljenje pred vstopom v kolektiv. Cepijo se otroci od dopolnjenih 10 mesecev starosti.
Daje se 1 odmerek cepiva.
1.5.2. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno tudi za otroke, četudi so bili cepljeni, če so za to epidemiološke indikacije, ki jih postavi IVZ.
Daje se 1 odmerek cepiva.
1.6 Cepljenje proti ošpicam
Cepljenje se opravi z monovalentnim, živim, atenuiranim cepivom proti ošpicam.
Če IVZ oceni, da obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje proti ošpicam, je obvezno cepljenje tudi za otroke od 6 do 12 mesecev starosti.
Ti otroci morajo biti ponovno cepljeni v obdobju od 15 do 24 mesecev starosti.
Daje se 1 odmerek cepiva.
1.7.Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu.
1.7.1. Cepljenje je obvezno za otroke starejše od dveh let, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa.
1.7.2. Cepljenje je obvezno tudi, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ.
Bazično cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.
Revakcinacija se opravi z 1 odmerkom cepiva po treh letih.
1.8.Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A, ki je pripravljeno za otroke.
1.8.1. Indikacijo za cepljenje hemofilikov, otrok s kroničnim jetrnim obolenjem, HIV/aids, pred transplantacijo organov, kostnega mozga, postavi zdravnik specialist.
1.8.2. Cepljenje je obvezno tudi, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.
1.9. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu
Cepljenje otrok se opravi s cepivom za ustrezno starostno skupino.
Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva proti meningokoknemu meningitisu, katerega sestava ustreza značilnostim povzročiteljev, ki krožijo.
1.9.1. Indikacijo za cepljenje otrok s pomanjkanjem komplementa in otrok z anatomsko in funkcionalno asplenijo, postavi zdravnik specialist.
1.9.2.Cepljenje je obvezno tudi za otroke, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za cepljenje.
1.10 Cepljenje proti pnevmokoku
Cepljenje otrok se opravi s cepivom za ustrezno starostno skupino.
Indikacijo za cepljenje otrok proti pnevmokoku postavi zdravnik specialist. Cepljenje je priporočljivo za otroke, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, jeter, sečil, mišično skeletnega in vezivnega sistema, nekatere maligne neoplazme, sladkorno bolezen, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov, anatomsko ali funkcionalno asplenijo, likvorfistulo, pred ali po presaditvi kostnega mozga ali notranjih organov ter bolezni, ki slabijo imunski odziv.
Bazično cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva skladno z navodilom proizvajalca.
1.11. Cepljenje proti noricam
Cepljenje se opravi z živim, atenuiranim cepivom proti noricam.
Cepljenje je priporočljivo za otroke starejše od 12 mesecev, ki so v remisiji akutne levkemije in za otroke, ki prejemajo visoke odmerke kortikosteroidov zaradi bolezni ledvic, težke astme ali drugih bolezni. Otrok nekaj časa pred in po cepljenju ne sme prejemati kemoterapije in/ali visokih odmerkov kortikosteroidov. Indikacijo za cepljenje in optimalen čas cepljenja postavi zdravnik specialist.
Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.
1.12. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu, ki je pripravljeno za otroke.
Cepljenje je priporočljivo za otroke za bivanje na endemskem območju.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva.
Revakcinacijo se opravi z 1 odmerkom cepiva po treh do petih letih.
1.13. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo za otroke, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, mišično skeletnega in vezivnega sistema, nekatere maligne neoplazme, sladkorno bolezen, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov ter bolezni, ki slabijo imunski odziv.
Cepljenje se opravi vsako jesen s številom odmerkov glede na starost otroka in predhodna cepljenja.
2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA
2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B
2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje otrok se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 10 mikrogramov proteina površinskega antigena v 0,5 ml cepiva.
Cepljenje je obvezno za:
– za novorojenčke HBsAg pozitivnih mater;
– otroke, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B;
– otroke na hemodializnih oddelkih;
– varovance zavodov za duševno in telesno prizadete;
– hemofilike;
– otroke s kroničnim jetrnim obolenjem;
– otroke s HIV/aids.
Otroci so praviloma cepljeni s tremi odmerki cepiva.
Novorojenčki HBsAg pozitivnih mater morajo biti cepljeni takoj po rojstvu oziroma v prvih 12 urah po rojstvu po shemi 0,1,2,12.
Novorojenčki HBsAg pozitivnih mater prejmejo hkrati s prvim odmerkom cepiva na dve različni mesti tudi ustrezno količino humanega imunoglobulina proti hepatitisu B.
Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za otroke, ki še niso bili cepljeni proti hepatitisu B ali so bili cepljeni nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bili pa so izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B, in sicer preko kože ali sluznice.
Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunski status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme poleg 4 odmerkov cepiva po shemi 0,1,2,12 tudi humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s prvim odmerkom cepiva.
Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunski status izvornega vzorca negativen, prejme 4 odmerke cepiva po shemi 0,1,2,12, brez seroprofilakse.
Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles <10 I.E. ter je bil imunski status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme 1 poživitveni odmerek cepiva ter humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s cepivom.
Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles <10 I.E. ter je bil imunski status izvornega vzorca negativen, prejme 1 poživitveni odmerek cepiva proti hepatitisu B, brez seroprofilakse.
Za izpostavljenega, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles >10 I.E., ne glede na imunski status izvornega vzorca, cepljenje ni potrebno.
2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B
Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B za novorojenčke takoj po rojstvu oziroma v prvih 12 urah po rojstvu, za poškodovane otroke pa čimprej po poškodbi, če obstaja indikacija za seroprofilakso, in sicer na način ter v odmerku, ki ga predpiše proizvajalec.
2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini v primeru nevarnosti za okužbo
2.2.1. Cepljenje proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.
Cepljenje je obvezno:
– za otroka, ki ga je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival, za katero se sumi, da je stekla;
– za otroka, ki ga je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo;
– za otroka, ki ga je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubit ali se izgubi.
Cepljenje se opravi glede na težo in mesto poškodbe skladno z navodili proizvajalca.
Za postekspozicijsko cepljenje se daje štiri odmerke cepiva, in sicer prva dva odmerka na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretji odmerek in enaindvajseti dan četrti odmerek cepiva (0,0,7,21).
V primeru indikacije, ki jo postavi zdravnik specialist na zavodu za zdravstveno varstvo, prejmejo poškodovani otroci hkrati s prvima odmerkoma cepiva tudi humani imunoglobulin proti steklini.
V primeru ponovne poškodbe se glede na eventualno predhodno cepljenje proti steklini opravi cepljenje z enim, dvema ali tremi odmerki, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno doktrino.
Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom.
Cepljenje proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo.
2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini
Seroprofilakso proti steklini se opravi z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže.
Indikacijo za seroprofilakso postavi zdravnik specialist na zavodu za zdravstveno varstvo skladno z navodilom proizvajalca.
Otrok prejme predpisani odmerek humanega antirabičnega imunoglobulina takoj po ugotovitvi indikacije istočasno s prvima dvema odmerkoma cepiva.
Seroprofilakso proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo.
2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu v primeru nevarnosti za okužbo
Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovanega otroka je obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih, nato prejme otrok le manjkajoče doze.
2.3.1. Cepljenje proti tetanusu
Popolno postekspozicijsko cepljenje je obvezno v primeru poškodbe za otroke, ki še niso bili cepljeni proti tetanusu ali če ni dokazov o cepljenju. Daje se 3 odmerke cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju ali 2 odmerka cepiva proti davici in tetanusu ter v obeh primerih še 1 odmerek po 1 letu.
Poškodovani otroci, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo istočasno s prvim odmerkom cepiva – na dve različni mesti – tudi ustrezni odmerek humanega antitetanusnega imunoglobulina.
Poškodovani otroci, ki so bili v preteklosti cepljeni z enim ali dvema odmerkoma cepiva ali so bili popolno cepljeni pred več kot petimi leti, prejmejo ustrezno število odmerkov cepiva, ob indikaciji pa tudi humani imunoglobulin proti tetanusu.
2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu
Seroprofilaksa proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetaničnega imunoglobulina takoj po ugotovitvi indikacije za postekspozicijsko cepljenje.
3. POSEBNE DOLOČBE
3.1. Podatki o obveznikih
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno cepljenje, prejema od Ministrstva za notranje zadeve, Oddelek za registracijo prebivalstva, preko območnega zavoda za zdravstveno varstvo mesečno podatke o novorojencih ter o doseljenih, odseljenih in umrlih otrocih do dopolnjenih 5 let starosti. Podatke prejema, zbira in o njih poroča s pomočjo enotnega računalniškega programa.
3.2. Preverjanje cepilnega stanja
Cepilno stanje predšolskih otrok je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko splošnih določb.
4. FINANCIRANJE
Obvezna cepljenja so sestavni del delovnega programa in finančnega načrta zdravstvenih zavodov oziroma zasebnih zdravnikov. Za zavarovane osebe se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravičence iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa iz državnega proračuna.
Stroške za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodijo v obvezno zdravstveno zavarovanje, poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno IVZ.
Cepljenje proti gripi, pnevmokoknim infekcijam, hepatitisu A, meningokoknemu meningitisu in noricam se v utemeljenih in dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z navodilom, ki ga izda minister za zdravje.
Neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu plača uporabnik oziroma organizator bivanja na endemskem območju.
2. Program imunoprofilakse za šolsko leto 2002/03 za učence, dijake in študente
1. CEPLJENJE PROTI:
ošpicam
mumpsu
rdečkam
davici
tetanusu
otroški paralizi
hepatitisu B
CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:
tifusu
klopnemu meningoencefalitisu
hepatitisu A
pnevmokoku
meningokoknemu meningitisu
noricam
gripi
haemophilusu influenzae (tip b)
2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:
hepatitisu B
steklini
tetanusu
1. CEPLJENJE
1.1. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam
Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
1.1.1. Revakcinacija – ponovno cepljenje (drugi odmerek cepiva) proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno za učence, ki bodo šolskem letu 2002/03 obiskovali 1. razred osnovne šole in za zamudnike.
Cepljenje se opravi pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred osnovne šole. Če učenci iz objektivnih razlogov niso bili cepljeni pri sistematskem pregledu za vstop v šolo, se jih cepi v 1. razredu.
Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam se lahko opravi sočasno s cepljenjem proti hepatitisu B.
Če je učenec ob vstopu v šolo ali v 1. razredu prvič cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezna revakcinacija (drugi odmerek cepiva) čez 1 mesec.
1.1.2. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno tudi za dijake in študente pred vstopom na šolanje, če še niso bili cepljeni.
Če je dijak ali študent ob vstopu na šolanje prvič cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezna revakcinacija čez 1 mesec.
1.1.3. Ponovno cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno tudi za učence, dijake in študente, ki so bili cepljeni, če so za to epidemiološke indikacije, ki jih postavi IVZ.
Daje se 1 odmerek ustreznega cepiva.
1.2. Cepljenje proti davici in tetanusu
Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.
Revakcinacija - ponovno cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 2002/03 obiskujejo 3. oziroma 7. razred osnovne šole in za zamudnike.
Daje se 1 odmerek cepiva.
Revakcinacijo proti davici in tetanusu se v 7. razredu lahko opravi sočasno z revakcinacijo proti otroški paralizi.
Učenci v 3. in 7. razredu, ki še niso bili cepljeni ali nimajo dokumentacije o cepljenju, morajo biti bazično cepljeni.
Daje se 3 odmerke cepiva.
1.3. Cepljenje proti otroški paralizi
Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali mrtvim parenteralnim cepivom.
Revakcinacija - ponovno cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 2002/03 obiskujejo 7. razred osnovne šole in za zamudnike.
Daje se 1 odmerek cepiva.
Revakcinacijo proti otroški paralizi se lahko opravi sočasno s cepljenjem proti davici in tetanusu.
Učenci, ki še niso bili cepljeni v predšolski dobi ali nimajo dokumentacije o cepljenju, morajo biti bazično cepljeni.
Za bazično cepljenje se daje 3 odmerke živega ali mrtvega cepiva v presledku najmanj enega meseca.
Učenci, ki niso bili popolno cepljeni v predšolski dobi, prejmejo manjkajoče odmerke.
1.4. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 10 mikrogramov proteina površinskega antigena v 0,5 ml cepiva.
Bazično cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 2002/03 obiskujejo 1. razred osnovne šole in za zamudnike.
Daje se 3 odmerke cepiva.
Obveznik za šolo prejme prvi odmerek cepiva pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred. Drugi odmerek cepiva prejme čez 4 do 12 tednov, tretjega pa pri sistematskem pregledu v 1. razredu čez 6 do 14 mesecev po prvem odmerku.
Cepljenje proti hepatitisu B se lahko opravi sočasno z revakcinacijo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
Cepljenje zamudnikov se opravi s cepivom proti hepatitisu B s koncentracijo in v odmerku, ki ga glede na starost predpiše proizvajalec.
1.5. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti tetanusu.
Revakcinacija - ponovno cepljenje je obvezno za dijake, ki v šolskem letu 2002/03 obiskujejo predzadnji ali zadnji letnik srednješolskega izobraževanja ter mladino do dopolnjenih 18 let starosti, ki ne obiskuje šole.
Daje se 1 odmerek cepiva.
Za dijake, ki dotlej niso bili cepljeni ali če ni dokazov o cepljenju, je obvezno bazično cepljenje.
Daje se 3 odmerke cepiva.
1.6. Cepljenje proti davici
Cepljenje proti davici se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za otroke nad 6 let in za odrasle.
Če se pojavi davica v epidemični obliki, je cepljenje proti davici obvezno tudi za osebe, stare več kot 14 let, ki utegnejo biti izpostavljene nevarnosti okužbe.
Daje se 1 odmerek cepiva.
1.7. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu.
1.7.1. Cepljenje proti tifusu je obvezno za učence, dijake in študente, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa.
1.7.2. Cepljenje je obvezno tudi, če obstajajo epidemiološke indikacije, ki jih postavi IVZ.
Bazično cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom vsaka 3 leta, dokler traja nevarnost okužbe.
1.8. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje učencev do starosti 12 let se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za otroke.
1.8.1. Cepljenje je obvezno za dijake in študente, ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni nevarnosti okužbe.
1.8.2. Cepljenje je priporočljivo za učence, dijake in študente za bivanje na endemskem območju.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 odmerki.
Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva vsakih 3 do 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.9. Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A.
Učence in dijake do vključno 15 leta starosti se cepi s cepivom s koncentracijo 720 I.E. v 0,5 ml cepiva, stare 16 let in več pa s cepivom s koncentracijo 1440 I.E. v 1,0 ml cepiva.
1.9.1. Indikacijo za cepljenje hemofilikov, učencev, dijakov in študentov s kroničnim jetrnim obolenjem ter HIV/aids, pred transplantacijo organov, kostnega mozga, postavi zdravnik specialist.
1.9.2. Cepljenje je obvezno tudi, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.
1.10. Cepljenje proti pnevmokoku
Cepljenje se opravi s polivalentnim cepivom proti pnevmokoku.
Indikacijo za cepljenje učencev, dijakov in študentov proti pnevmokoku postavi zdravnik specialist. Cepljenje je priporočljivo za učence, dijake in študente, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, jeter, sečil, mišično skeletnega in vezivnega sistema, nekatere maligne neoplazme, sladkorno bolezen, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov, anatomsko ali funkcionalno asplenijo, likvorfistulo, pred ali po presaditvi kostnega mozga ali notranjih organov ter bolezni, ki slabijo imunski odziv.
Bazično cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva skladno z navodilom proizvajalca.
1.11. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu
Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti meningokoknemu meningitisu, katerega sestava ustreza značilnostim povzročiteljev, ki krožijo.
1.11.1. Indikacijo za cepljenje učencev, dijakov in študentov s pomanjkanjem komplementa in učencev, dijakov in študentov z anatomsko in funkcionalno asplenijo, postavi zdravnik specialist.
1.11.2. Cepljenje je obvezno tudi, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi obveznike za cepljenje.
1.12. Cepljenje proti noricam
Cepljenje se opravi z živim, atenuiranim cepivom proti noricam.
Cepljenje je priporočljivo za učence, dijake in študente, ki so v remisiji akutne levkemije in za osebe, ki prejemajo visoke odmerke kortikosteroidov zaradi bolezni ledvic, težke astme ali drugih bolezni. Učenec, dijak ali študent nekaj časa pred in po cepljenju ne sme prejemati kemoterapije in/ali visokih odmerkov kortikosteroidov. Indikacijo za cepljenje in optimalen čas cepljenja postavi zdravnik specialist.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov, ki jih glede na starost predpiše proizvajalec.
1.13. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo za učence, dijake in študente, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, mišično skeletnega in vezivnega sistema, nekatere maligne neoplazme, sladkorno bolezen, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov ter bolezni, ki slabijo imunski odziv.
Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva vsako jesen.
1.14. Cepljenje proti haemophilusu influenzae (tip b)
Cepljenje se opravi s cepivom proti haemophilusu influenzae tip b.
Indikacijo za cepljenje učencev, dijakov in študentov s funkcionalno ali anatomsko asplenijo, težjo motnjo imunskega sistema, posebno osebe s pomanjkanjem IgG2 protiteles in okuženih s HIV postavi zdravnik specialist.
Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.
1.15. Cepljenje proti drugim nalezljivim boleznim
Nacionalni koordinator cepljenja po potrebi določi za posamezno skupino učencev, dijakov in študentov cepljenje proti drugim nalezljivim boleznim, kadar so učenci, dijaki in študenti v času izobraževanja izpostavljeni drugim povzročiteljem nalezljivih bolezni.
2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA
2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B
2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom, in sicer s koncentracijo in v odmerku, ki ga glede na starost predpiše proizvajalec.
a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno (poleg obveznikov iz točke 1.4.) za:
– učence, dijake in študente, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B;
– dijake in študente zdravstvenih in drugih izobraževalnih programov, ki so pri praktičnem pouku izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B pred začetkom praktičnega pouka;
– bolnike na hemodializnih oddelkih;
– varovance zavodov za duševno in telesno prizadete;
– hemofilike;
– uživalce drog z injiciranjem;
– bolnike s kroničnim jetrnim obolenjem;
– bolnike s HIV/aids;
– bolnike s spolnimi boleznimi.
Cepljenje se opravi praviloma s tremi odmerki cepiva.
b) Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za učence, dijake in študente, ki še niso bili cepljeni proti hepatitisu B ali so bili cepljeni nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bili pa so pri praktičnih vajah izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B, in sicer preko kože ali sluznice.
Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunski status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme poleg 4 odmerkov cepiva po shemi 0,1,2,12 tudi humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s prvim odmerkom cepiva.
Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunski status izvornega vzorca negativen, prejme 4 odmerke cepiva po shemi 0,1,2,12, brez seroprofilakse.
Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles <10 I.E. ter je bil imunski status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme 1 poživitveni odmerek cepiva ter humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s cepivom.
Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles <10 I.E. ter je bil imunski status izvornega vzorca negativen, prejme 1 poživitveni odmerek cepiva proti hepatitisu B, brez seroprofilakse.
Za izpostavljenega, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles >10 I.E., ne glede na imunski status izvornega vzorca, cepljenje ni potrebno.
2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B
Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B osebam, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B in obstaja indikacija za seroprofilakso.
Humani imunoglobulin proti hepatitisu B se daje čimprej po poškodbi na način in v odmerku, ki ga določi proizvajalec.
2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.
2.2.1. Cepljenje proti steklini
a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za dijake in študente, ki se pri praktičnem pouku lahko okužijo z virusom stekline.
Daje se 3 odmerke cepiva ter 1 odmerek po 1 letu skladno s shemo za preekspozicijsko cepljenje.
b) Postekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno za učence, dijake in študente, ki so izpostavljeni okužbi z virusom stekline, in sicer:
– za osebo, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival, za katero se sumi, da je stekla;
– za osebo, ki jo je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo;
– za osebo, ki jo je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi;
– za osebo, ki se je utegnila okužiti z virusom stekline preko sluznice ali poškodovane kože.
Cepljenje se opravi glede na težo in mesto poškodbe skladno z navodili proizvajalca.
Za postekspozicijsko cepljenje se daje štiri odmerke cepiva, in sicer prva dva odmerka na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretji odmerek in enaindvajseti dan četrti odmerek cepiva (0,0,7,21).
V primeru indikacije, ki jo postavi zdravnik specialist na zavodu za zdravstveno varstvo, prejmejo poškodovane osebe hkrati s prvima odmerkoma cepiva tudi humani imunoglobulin proti steklini.
V primeru ponovne poškodbe se glede na eventualno predhodno cepljenje proti steklini opravi cepljenje z enim, dvema ali tremi odmerki, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno doktrino.
Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom.
Cepljenje proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo.
2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini
Seroprofilakso proti steklini se opravi s humanim antirabičnim imunoglobulinom.
Indikacijo za seroprofilakso postavi zdravnik specialist na zavodu za zdravstveno varstvo skladno z navodilom proizvajalca.
Opravi se z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže, takoj po ugotovitvi indikacije istočasno s prvima dvema odmerkoma cepiva.
Seroprofilakso proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo.
2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu v primeru nevarnosti za okužbo zaradi poškodbe.
Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovanega učenca, dijaka ali študenta je potrebno obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih in nato opraviti samo manjkajoča cepljenja.
2.3.1. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti tetanusu ali s cepivom proti davici in tetanusu.
Popolno postekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno v primeru poškodbe za učence, dijake in študente, ki še niso bili cepljeni ali če ni dokazov o cepljenju.
Daje se 3 odmerke kombiniranega cepiva proti davici in tetanusu ali monovalentnega cepiva proti tetanusu.
Poškodovani učenci, dijaki in študenti, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo na dve različni mesti s prvim odmerkom cepiva tudi odmerek humanega antitetaničnega imunoglobulina.
Poškodovani učenci, dijaki in študenti, ki so bili v preteklosti cepljeni z enim ali dvema odmerkoma cepiva ali so bili popolno cepljeni ali revakcinirani pred več kot petimi leti, prejmejo ustrezno število odmerkov cepiva, ob indikaciji pa tudi humani imunoglobulin proti tetanusu.
2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu
Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetaničnega imunoglobulina.
Seroprofilaksa proti tetanusu je obvezna in se opravi glede na cepilni status.
Seroprofilakso proti tetanusu se opravi takoj po ugotovitvi indikacije, hkrati pa se da prvi odmerek cepiva proti tetanusu.
3. POSEBNE DOLOČBE
3.1. Preverjanje cepilnega stanja
Cepilno stanje učencev, dijakov in študentov je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko splošnih določb in tudi:
– dijakom in študentom pred začetkom opravljanja praktičnih vaj oziroma dela, kjer so izpostavljeni nalezljivim boleznim.
3.2. Izvajanje cepljenja
Cepljenje učencev, dijakov in študentov opravljajo šolski zdravniki v javnih zavodih, Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani, študentska ambulanta v okviru medicine dela Zdravstvenega doma Maribor ter zasebni zdravniki.
Cepljenje dijakov in študentov opravljajo tudi ambulante območnih zavodov za zdravstveno varstvo in IVZ.
Po pridobitvi seznamov dijakov in študentov od šol in univerz ambulante določijo prioriteto vrste cepljenj in oseb za cepljenje glede na tveganje za okužbo s povzročitelji nalezljivih bolezni. Prioriteto cepljenj potrdi nacionalni koordinator.
4. FINANCIRANJE
Obvezna cepljenja so sestavni del delovnega programa in finančnega načrta zdravstvenih zavodov oziroma zasebnih zdravnikov. Za zavarovane osebe se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravičence iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa iz državnega proračuna.
Stroške za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodijo v obvezno zdravstveno zavarovanje poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno IVZ.
Cepljenje proti gripi, pnevmokoknim infekcijam, hepatitisu A, meningokoknemu meningitisu, haemophilusu influenzae (tip b) in noricam se v utemeljenih in dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z navodilom, ki ga izda minister za zdravje.
Neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu plača uporabnik oziroma organizator bivanja na endemskem področju.
3. Program imunoprofilakse za nabornike in vojake na služenju vojaškega roka za leto 2002
1. CEPLJENJE PROTI:
klopnemu meningoencefalitisu
hepatitisu B
CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:
davici
tetanusu
otroški paralizi
ošpicam
mumpsu
rdečkam
tifusu
hepatitisu A
meningokoknemu meningitisu
gripi
1. CEPLJENJE
1.1. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je obvezno za nabornike, ki bodo v času služenja vojaškega roka izpostavljeni nevarnosti okužbe.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva.
Naborniki morajo pričeti s cepljenjem ob napotitvi na služenje vojaškega roka. Prvi odmerek cepiva prejme nabornik na območnem zavodu za zdravstveno varstvo 1 mesec pred napotitvijo na služenje vojaškega roka, drugi in tretji odmerek pa v ambulantah vojašnic Slovenske vojske oziroma na območnem zavodu za zdravstveno varstvo.
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko opravi sočasno s cepljenjem proti hepatitisu B.
1.2. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje je obvezno za nabornike in se opravi s tremi odmerki cepiva proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1,0 ml cepiva.
Naborniki morajo pričeti s cepljenjem ob napotitvi na služenje vojaškega roka. Prvi odmerek cepiva prejme nabornik na območnem zavodu za zdravstveno varstvo 1 mesec pred napotitvijo na služenje vojaškega roka, drugi in tretji odmerek pa v ambulantah vojašnic Slovenske vojske oziroma na območnem zavodu za zdravstveno varstvo.
Cepljenje proti hepatitisu B se lahko opravi sočasno s cepljenjem proti klopnemu meningoencefalitisu.
1.3. Cepljenje proti davici
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.
Ob pojavu epidemije davice je cepljenje proti davici obvezno za vojake, ki utegnejo biti na služenju vojaškega roka izpostavljeni nevarnosti okužbe.
Daje se število odmerkov, odvisno od predhodnega cepilnega statusa.
1.4. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti tetanusu ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.
Cepljenje je obvezno za nabornike, ki dotlej niso bili cepljeni ali če ni dokazov o cepljenju. Daje se 3 odmerke cepiva.
Naborniki morajo začeti s cepljenjem ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka.
1.5. Cepljenje proti otroški paralizi
Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali mrtvim parenteralnim cepivom.
Cepljenje proti otroški paralizi je obvezno za nabornike, ki še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali nimajo dokumentacije o cepljenju.
Cepljenje se opravi ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka.
Za bazično cepljenje se daje 3 odmerke živega ali mrtvega cepiva v presledku najmanj enega meseca.
Za revakcinacijo se daje ustrezno število manjkajočih odmerkov.
1.6. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam
Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ali odgovarjajočimi monovalentnimi cepivi.
1.6.1. Cepljenje proti ošpicam in mumpsu je obvezno za nabornike, če do tedaj še niso bili cepljeni.
Cepljenje se opravi ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka.
Daje se 1 odmerek ustreznega cepiva.
1.6.2. Cepljenje ali revakcinacija - ponovno cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno za vojake na služenju vojaškega roka, četudi so bili cepljeni, če so za to epidemiološke indikacije, ki jih je ugotovil IVZ.
Daje se 1 odmerek ustreznega cepiva.
1.7. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi z cepivom proti tifusu.
Cepljenje proti tifusu je obvezno za vojake na služenju vojaškega roka, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ.
Daje se 1 odmerek cepiva.
1.8. Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A.
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.
1.9. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu
Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti meningokoknemu meningitisu, katerega sestava ustreza značilnostim povzročiteljev, ki krožijo.
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za cepljenje.
1.10. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo za vojake na služenju vojaškega roka.
Daje se 1 odmerek cepiva vsako jesen.
2. POSEBNE DOLOČBE
Cepilno stanje nabornikov je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko splošnih določb in tudi:
– ob naboru, ob napotitvi na služenje vojaškega roka, ob vstopu in izstopu iz vojašnice.
3. FINANCIRANJE
Program obveznega cepljenja za nabornike in vojake na služenju vojaškega roka za leto 2002 se financira iz državnega proračuna.
4. Program imunoprofilakse za osebe, ki so pri opravljanju dela izpostavljene nalezljivim boleznim za leto 2002
1. CEPLJENJE PROTI:
davici
tetanusu
hepatitisu B
hepatitisu A
klopnemu meningoencefalitisu
meningokoknemu meningitisu
ošpicam
rdečkam
steklini
tifusu
otroški paralizi
noricam
mumpsu
gripi
1. CEPLJENJE
1.1. Cepljenje proti davici
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi s povzročiteljem davice ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsakih 10 let, dokler traja nevarnost okužbe.
1.2. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti tetanusu ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.
Cepljenje proti tetanusu je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe s tetanusom.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsakih 10 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.3. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1,0 ml cepiva.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Praviloma se cepi s tremi odmerki cepiva.
1.4. Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa A (zaposleni pri čiščenju kanalizacije, praznjenju greznic, odstranjevanju smeti ter drugih odpadnih snovi iz naselij).
Cepljenje proti hepatitisu A je obvezno tudi za osebe, ki zaradi svojega dela potujejo v območja, kjer obstaja tveganje za okužbo.
Cepi se s skladno z navodili proizvajalca.
1.5. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva.
Revakcinacijo se opravlja na 3 do 5 let dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.6. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu
Cepljenje se opravi s štirivalentnim polisaharidnim cepivom.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z meningokoknim meningitisom ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva.
Revakcinacijo se opravlja dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.7. Cepljenje proti ošpicam
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti ošpicam.
Cepljenje proti ošpicam je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
1.8. Cepljenje proti rdečkam
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti rdečkam.
Cepljenje proti rdečkam je obvezno za ženske v fertilni dobi, ki še niso bile cepljene proti rdečkam in so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom rdečk ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Daje se 1 odmerek cepiva.
1.9. Cepljenje proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.
Cepljenje proti steklini je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom stekline.
Cepljenje se opravi s tremi odmerki cepiva ter z 1 odmerkom po 1 letu po shemi za preekspozicijsko cepljenje.
Revakcinacijo se opravlja dokler obstaja nevarnost okužbe.
Cepljenje proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo.
1.10. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti trebušnemu tifusu.
Cepljenje proti tifusu je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe (zaposleni pri čiščenju kanalizacije, praznjenju greznic, odstranjevanju smeti ter drugih odpadnih snovi iz naselij).
Cepljenje proti tifusu je priporočljivo za osebe, ki sodelujejo pri izvajanju del na deloviščih izven evropskih držav.
Bazično cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsaka 3 leta, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.11. Cepljenje proti otroški paralizi
Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali z mrtvim parenteralnim cepivom.
Osebe, ki še nikoli niso bile cepljene proti tej bolezni, smejo biti cepljene le z mrtvim cepivom proti otroški paralizi.
Cepljenje proti otroški paralizi je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom otroške paralize.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsakih 10 let, dokler traja nevarnost okužbe.
1.12. Cepljenje proti noricam
Cepljenje se opravi z živim, atenuiranim cepivom proti noricam.
Cepljenje proti noricam je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Daje se 2 odmerka cepiva v presledku 6-10 tednov.
1.13. Cepljenje proti mumpsu
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti mumpsu.
Cepljenje proti mumpsu je obvezno za osebe, ki še niso bile cepljene proti mumpsu in so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom mumpsa ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Daje se 1 odmerek cepiva.
1.14. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva vsako jesen.
2. POSEBNE DOLOČBE
2.1. Preverjanje cepilnega stanja
Cepilno stanje je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko splošnih določb.
2.2. Obveznost cepljenja
Cepljenje proti določeni nalezljivi bolezni je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe in za osebe, ki s svojim delom lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Podatke o delovnih mestih glede nevarnosti okužbe s povzročitelji nalezljivih bolezni zagotovi delodajalec. Nacionalni in območni koordinatorji določijo prioriteto za vrsto cepljenj ter prioriteto oseb za cepljenje.
3. FINANCIRANJE
Obvezno cepljenje delavcev, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe, plača delodajalec.
Praviloma je plačnik neobveznih cepljenj posameznik.
5. Program imunoprofilakse za leto 2002 za druge skupine prebivalstva
1. CEPLJENJE PROTI:
ošpicam
davici
tifusu
meningokoknemu meningitisu
hepatitisu A
pnevmokoku
noricam
klopnemu meningoencefalitisu
gripi
haemophilusu influenzae (tip b)
otroški paralizi
2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA PROTI:
hepatitisu B
steklini
tetanusu
1. CEPLJENJE
1.1. Cepljenje proti ošpicam
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti ošpicam.
1.1.1. Ob pojavu epidemije ošpic ali ob ugotovitvi previsokega deleža dovzetnih je cepljenje proti ošpicam obvezno za osebe, ki jih določi IVZ.
1.1.2. Cepljenje proti ošpicam je obvezno tudi za osebe, ki so bile v stiku z bolnikom z ošpicami, pa niso bile cepljene ali pa so prejele le en odmerek cepiva proti ošpicam in je od cepljenja minilo več kot 1 leto.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
1.2. Cepljenje proti davici
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.
Ob epidemiološki indikaciji, ki jo je postavil IVZ, je cepljenje proti davici obvezno za odrasle osebe, ki utegnejo biti izpostavljene nevarnosti okužbe.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
1.3. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti trebušnemu tifusu.
1.3.1. Cepljenje proti tifusu je obvezno za osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa.
1.3.2. Poleg tega je cepljenje obvezno tudi za osebe, za katere po epidemioloških indikacijah to določi IVZ.
Bazično cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsaka 3 leta, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.4. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu
Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti meningokoknemu meningitisu, katerega sestava ustreza značilnostim povzročiteljev, ki krožijo.
1.4.1. Indikacijo za cepljenje oseb s pomanjkanjem komplementa in oseb z anatomsko in funkcionalno asplenijo postavi zdravnik specialist.
1.4.2. Cepljenje je obvezno tudi, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za cepljenje.
1.5. Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A.
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ. Indikacijo za cepljenje hemofilikov, bolnikov s kroničnim hepatitisom B in C ter HIV/aids postavi zdravnik specialist.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.
Revakcinacijo se opravlja skladno z navodili proizvajalca, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.6. Cepljenje proti pnevmokoku
Cepljenje se opravi s polivalentnim cepivom proti pnevmokoku.
Indikacijo za cepljenje oseb proti pnevmokoku postavi zdravnik specialist. Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, jeter, sečil, mišični skeletnega in vezivnega sistema, nekatere maligne neoplazme, sladkorno bolezen, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov, anatomsko ali funkcionalno asplenijo, likvorfistulo, za osebe pred ali po presaditvi kostnega mozga ali notranjih organov ter bolezni, ki slabijo imunski odziv. Cepljenje se priporoča vsem, ki so starejši od 65 let.
Bazično cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva skladno z navodilom proizvajalca.
1.7. Cepljenje proti noricam
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti noricam.
Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki niso prebolele noric, še zlasti kronični bolniki, bolniki z levkemijo, osebe, ki prejemajo imunosupresivno terapijo, osebe pred presaditvijo organov.
Cepljenje se opravi z dvema odmerkoma cepiva v presledku 6–10 tednov.
1.8. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki bivajo ali predvidevajo aktivnosti na endemskem območju.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsakih 3 do 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.9. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo za osebe, starejše od 60 let, za osebe, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, mišično skeletnega in vezivnega sistema, nekatere maligne neoplazme, sladkorno bolezen, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov ter bolezni, ki slabijo imunski odziv.
Cepi se z enim odmerkom cepiva vsako jesen.
1.10. Cepljenje proti haemophilusu influenzae (tip b)
Cepljenje se opravi s cepivom proti haemophilusu influenzae tip b.
Indikacijo za cepljenje oseb s funkcionalno ali anatomsko asplenijo, težjo motnjo imunskega sistema, posebno osebe s pomanjkanjem IgG2 protiteles in okuženih s HIV postavi zdravnik specialist.
Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.
1.11. Cepljenje proti otroški paralizi
Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali z mrtvim parenteralnim cepivom. Osebe, ki še nikoli niso bile cepljene proti tej bolezni, smejo biti cepljene le z mrtvim cepivom proti otroški paralizi.
Cepljenje proti otroški paralizi je obvezno za osebe, za katere v primeru sporadičnega primera ali epidemije postavi indikacijo IVZ.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA
2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B
2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1,0 ml cepiva.
a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za:
– osebe, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B. Prioriteto za cepljenje imajo spolni partnerji;
– bolnike na hemodializnih oddelkih;
– varovance zavodov za duševno in telesno prizadete;
– hemofilike;
– uživalce drog z injiciranjem;
– bolnike s kroničnim hepatitisom C;
– bolnike s HIV/aids;
– bolnike s spolnimi boleznimi in njihove spolne partnerje.
Cepljenje se opravi praviloma s tremi odmerki cepiva. Cepljenje dializnih bolnikov in oseb s slabšim imunskim odzivom opravimo s štirimi odmerki dvojne količine cepiva.
b) Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za osebe, ki še niso bile cepljene proti hepatitisu B ali so bile cepljene nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bile pa so izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B in sicer preko kože ali sluznice.
Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunski status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme poleg 4 odmerkov cepiva po shemi 0,1,2,12 tudi humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s prvim odmerkom cepiva.
Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunski status izvornega vzorca negativen, prejme 4 odmerke cepiva po shemi 0,1,2,12, brez seroprofilakse.
Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles <10 I.E. ter je bil imunski status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme 1 poživitveni odmerek cepiva ter humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s cepivom.
Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles <10 I.E. ter je bil imunski status izvornega vzorca negativen, prejme 1 poživitveni odmerek cepiva proti hepatitisu B, brez seroprofilakse.
Za izpostavljenega, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles >10 I.E., ne glede na imunski status izvornega vzorca, cepljenje ni potrebno.
2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B
Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B osebam, za katere je priporočljivo postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B in obstaja indikacija za seroprofilakso.
Humani imunoglobulin proti hepatitisu B se daje čimprej po poškodbi na način in v odmerku, ki ga predpiše proizvajalec.
2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini
2.2.1. Cepljenje proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.
Postekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno za vse osebe, ki so izpostavljene okužbi z virusom stekline, in sicer:
– za osebo, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival za katero se sumi, da je stekla;
– za osebo, ki jo je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo;
– za osebo, ki jo je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi;
– za osebo, ki se je utegnila okužiti z virusom stekline preko sluznice ali poškodovane kože.
Cepljenje se opravi glede na težo in mesto poškodbe skladno z navodili proizvajalca.
Za postekspozicijsko cepljenje se daje štiri odmerke cepiva, in sicer prva dva odmerka na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretji odmerek in enaindvajseti dan četrti odmerek cepiva (0,0,7,21).
V primeru indikacije, ki jo postavi zdravnik specialist na zavodu za zdravstveno varstvo prejmejo poškodovanci hkrati s prvima odmerkoma cepiva tudi humani imunoglobulin proti steklini.
V primeru ponovne poškodbe se glede na eventualno predhodno cepljenje proti steklini opravi cepljenje z enim, dvema ali tremi odmerki, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno doktrino.
Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom.
Cepljenje proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo.
2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini
Seroprofilaksa proti steklini se opravi z dajanjem humanega antirabičnega imunoglobulina.
Indikacijo za seroprofilakso postavi zdravnik specialist na zavodu za zdravstveno varstvo skladno z navodilom proizvajalca.
Seroprofilakso proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo.
2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu
Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu ali z monovalentnim cepivom proti tetanusu.
2.3.1. Cepljenje proti tetanusu
a) Preekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno za vse osebe, ki še niso bile cepljene proti tetanusu ali če ni dokazov o cepljenju ali je od cepljenja ali revakcinacije preteklo več kot 10 let.
Osebam, ki še niso bile cepljene proti tetanusu ali če ni dokazov o cepljenju se daje 3 odmerke kombiniranega cepiva proti davici in tetanusu ali monovalentnega cepiva proti tetanusu.
Osebam, pri katerih je od cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let, se daje 1 odmerek cepiva proti davici in tetanusu ali monovalentnega cepiva proti tetanusu.
b) Postekspozicijsko cepljenje
Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovane osebe je obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih.
Popolno postekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno v primeru poškodbe za osebe, ki še niso bile cepljene ali če ni dokazov o cepljenju.
Daje se 3 odmerke kombiniranega cepiva proti davici in tetanusu ali monovalentnega cepiva proti tetanusu.
Poškodovanci, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo na dve različni mesti istočasno s prvim odmerkom cepiva tudi ustrezni odmerek humanega antitetaničnega imunoglobulina.
Poškodovane osebe, ki so bili v preteklosti cepljene z enim ali dvema odmerkoma cepiva ali so bile popolno cepljene ali revakcinirane pred več kot petimi leti, prejmejo ustrezno število odmerkov cepiva, ob indikaciji pa tudi humani imunoglobulin proti tetanusu.
2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu
Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetaničnega imunoglobulina.
Seroprofilaksa proti tetanusu je obvezna in se opravi glede na cepilni status.
Seroprofilakso proti tetanusu se opravi takoj po ugotovitvi indikacije, hkrati pa se da prvi odmerek cepiva proti tetanusu.
3. POSEBNE DOLOČBE
Cepilno stanje je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko splošnih določb.
4. FINANCIRANJE
Obvezna cepljenja so sestavni del obveznega zdravstvenega zavarovanja in se financirajo iz sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje. Če plača stroške obveznega cepljenja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, le-ta stroške za nabavo in distribucijo cepiva poravna neposredno IVZ.
Cepljenje proti gripi, pnevmokoknim infekcijam, hepatitisu A, meningokoknemu meningitisu, haemophilusu influenzae (tip b) in noricam se v utemeljenih in dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z navodilom, ki ga izda minister za zdravje.
Praviloma je plačnik neobveznih cepljenj posameznik.
6. Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 2002 za potnike v mednarodnem prometu
1. CEPLJENJE PROTI:
rumeni mrzlici
davici
tetanusu
gripi
hepatitisu A
hepatitisu B
meningoencefalitisu, ki ga prenašajo klopi ali komarji
meningokoknemu meningitisu
otroški paralizi
steklini
tifusu
koleri
2. KEMOPROFILAKSA PROTI:
malariji
1. CEPLJENJE
1.1. Cepljenje proti rumeni mrzlici
Cepljenje se opravi z živim cepivom proti rumeni mrzlici.
Cepljenje proti rumeni mrzlici je obvezno:
– za osebe, ki potujejo v državo, v kateri je ta bolezen;
– za osebe, ki potujejo v državo, ki zahteva cepljenje proti tej bolezni.
Za bazično cepljenje se daje 1 odmerek cepiva.
Revakcinacijo se opravlja vsakih 10 let z enim odmerkom cepiva.
Mednarodno potrdilo o cepljenju proti rumeni mrzlici prične veljati 10 dni po bazičnem cepljenju, revakciniranim pa z dnem revakcinacije in velja 10 let.
Cepljenje proti rumeni mrzlici izvaja samo IVZ.
1.2.Cepljenje proti davici
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.
Cepljenje proti davici je obvezno za potnike, ki potujejo na območja, kjer je epidemija davice, če potniki še niso bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolno ali je od zadnjega odmerka popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let.
Cepi se z ustreznim številom odmerkov, odvisno od cepilnega statusa.
1.3. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti tetanusu ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.
Cepljenje proti tetanusu je priporočljivo za potnike, ki še niso bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolno ali, če je od zadnjega odmerka popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let, še zlasti, če obstaja tveganje za poškodbe (alpinizem, treking).
Cepi se z ustreznim številom odmerkov, odvisno od cepilnega statusa.
1.4. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi.
Priporočljivo je za potnike, ki potujejo v sezoni, značilni za gripo in sicer za potnike, ki potujejo v sezoni april-september na južno zemeljsko poloblo ter v mesecih od novembra do februarja po severni polobli.
1.5. Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A, in sicer s koncentracijo in v odmerku, ki ga glede na starost potnika predpiše proizvajalec.
Cepljenje proti hepatitisu A je priporočljivo za osebe, ki potujejo na območja, kjer obstaja tveganje za okužbo s hepatitisom A.
Cepi se s skladno z navodili proizvajalca.
1.6. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom, in sicer s cepivom s koncentracijo in v odmerku, ki ga glede na starost potnika predpiše proizvajalec.
Cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za potnike, ki potujejo v območja z visoko stopnjo endemije ali bodo zaradi načina potovanja in bivanja izpostavljeni večjemu tveganju za okužbo s hepatitisom B.
Praviloma se daje 3 odmerke cepiva.
1.7. Cepljenje proti meningoencefalitisu, ki ga prenašajo klopi ali komarji
Cepljenje je priporočljivo za potnike v dežele, kjer je tveganje za okužbo.
Za različna geografska področja obstajajo specifična cepiva proti meningoencefalitisu, ki ga prenašajo klopi ali komarji.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.
1.8. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu
Cepljenje se opravi s cepivom proti meningokoknemu meningitisu.
Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu je priporočljivo za potnike, ki potujejo na območje, kjer je epidemija meningokoknega meningitisa ali se meningokokni meningitis občasno pojavlja.
Cepljenje je priporočljivo tudi za osebe, ki so na potovanjih izpostavljene tesnemu kontaktu z domačini ali množico ljudi (npr. shodi).
Daje se 1 odmerek cepiva, ki vsebuje soje, ki v teh območjih povzročajo bolezen.
1.9. Cepljenje proti otroški paralizi
Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali mrtvim parenteralnim cepivom.
Cepljenje proti otroški paralizi je priporočljivo za potnike, ki potujejo v dežele, kjer obstaja tveganje za okužbo z otroško paralizo.
Osebe, ki še nikoli niso bile cepljene proti tej bolezni, smejo biti cepljene le z mrtvim cepivom proti otroški paralizi.
Potniki, ki še niso bili cepljeni, prejmejo število odmerkov bazičnega cepljenja, sicer prejmejo le manjkajoče odmerke cepiva.
1.10. Cepljenje proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.
Cepljenje proti steklini je priporočljivo za potnike, ki potujejo v dežele, kjer je tveganje za okužbo s steklino, zlasti, če zaradi načina potovanja obstaja tveganje za ugriz ali poškodbo stekle živali.
Daje se 3 odmerke cepiva po shemi za preekspozicijsko cepljenje.
Cepljenje proti steklini opravljajo samo IVZ in zavodi za zdravstveno varstvo.
1.11. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu.
Cepljenje proti tifusu je priporočljivo za osebe, ki potujejo v območja, kjer je zaradi epidemiološke situacije tveganje za okužbo s tifusom.
Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva.
1.12. Cepljenje proti koleri
Cepljenje se opravi s cepivom proti koleri.
Cepljenje proti koleri je priporočljivo za osebe, ki potujejo v območja, kjer je zaradi epidemiološke situacije tveganje za okužbo.
2. KEMOPROFILAKSA PROTI MALARIJI
Daje se ustrezen odmerek izbranega antimalarika, odvisno od območja, na katerega potnik potuje, trajanja in namena potovanja.
Kemoprofilaksa proti malariji je obvezna za osebe, ki odhajajo v države ali območja, v katerih je tveganje za okužbo z malarijo.
3. IZVAJANJE CEPLJENJA
Cepljenje potnikov, kemoprofilakso proti malariji in svetovanje pred potovanjem opravljajo IVZ in območni zavodi za zdravstveno varstvo. Cepljenje proti rumeni mrzlici opravlja samo IVZ.
4. FINANCIRANJE
Cepljenje potnikov in kemoprofilaksa proti malariji v mednarodnem prometu niso vključeni v program obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Obvezna cepljenja in kemoprofilakso so dolžni plačati organizatorji dela v tujini ali posamezniki.
7. Program kemoprofilakse proti določenim nalezljivim boleznim za leto 2002
KEMOPROFILAKSA PROTI:
gnojnemu meningitisu
HIV-aids
koleri
škrlatinki
tuberkulozi
gripi
oslovskemu kašlju
1. KEMOPROFILAKSA
1.1. Kemoprofilaksa proti gnojnemu meningitisu
Kemoprofilaksa proti gnojnemu meningitisu je obvezna za:
– osebe, ki živijo v tesnem kontaktu (v istem prostoru) z bolnikom, vendar po predhodni konzultaciji z območnim zavodom za zdravstveno varstvo;
– ob pojavu v kolektivu po predhodni takojšnji konzultaciji z območnim zavodom za zdravstveno varstvo ali IVZ.
1.1.1. Kemoprofilaksa proti meningokoknemu meningitisu
Daje se ustrezne doze rifampicina: odraslim in otrokom 2 dni.
1.1.2. Kemoprofilaksa proti hemofilusnemu meningitisu
Družinskim članom se daje v primeru, da je v družini otrok, star do 4 leta, ki ni bil ali je nepopolno cepljen, ustrezne doze rifampicina: odraslim in otrokom 4 dni.
V kolektivu se daje odraslim in otrokom iz skupine, kjer je zboleli otrok, če je v skupini otrok, ki ni bil ali je nepopolno cepljen.
1.2. Kemoprofilaksa proti HIV-aids
Daje se določeno kombinacijo protiretrovirusnih zdravil, glede na oceno tveganja. Kemoprofilakso svetuje infektolog.
1.3. Kemoprofilaksa proti koleri
Daje se ustrezne doze doksiciklina.
Kemoprofilaksa proti koleri je obvezna za vse osebe, ki so jedle hrano ali pile vodo, ki sta onesnaženi ali se sumi, da sta onesnaženi s povzročitelji kolere.
1.4. Kemoprofilaksa proti škrlatinki
Daje se penicilin, pri preobčutljivosti na penicilin pa eritromicin v enakih dozah, kot so potrebne za terapijo. Izvajati se mora 10 dni.
Kemoprofilaksa ob pojavu škrlatinke je obvezna:
– za otroke v družinskem kontaktu, kjer imajo družinski člani v anamnezi revmatsko vročico in kjer so slabe socialne razmere;
– ob pojavu škrlatinke ali streptokoknega tonzilofaringitisa v kolektivu po predhodni takojšnji konzultaciji z območnim zavodom za zdravstveno varstvo.
1.5. Kemoprofilaksa proti tuberkulozi (preventivno zdravljenje latentne tuberkulozne okužbe)
Daje se ustrezne doze izoniazida in rifampicina 3 mesece (rifampicina in pirazinamida 2 meseca) HIV negativnim in pozitivnim odraslim od 18 do 35 let starosti.
Daje se ustrezne doze izoniazida in rifampicina 3 mesece otrokom in mladostnikom do 18 let starosti.
Daje se ustrezna doza izoniazida 9 mesecev nosečnicam, novorojenčkom in HIV pozitivnim bolnikom, ki ne morejo prejemati rifampicina.
Pred uvedbo kemoprofilakse je potrebno izključiti aktivno tuberkulozo.
Kemoprofilaksa je obvezna:
– za otroke do 5 let starosti, ki so bili v tesnem kontaktu z bolnikom z mikroskopsko pozitivno pljučno tuberkulozo, ne glede na ugotovitev tuberkulinskega testiranja;
– za osebe od 5 do 35 let starosti, ki živijo v tesnem kontaktu z mikroskopsko pozitivnim bolnikom s tuberkulozo pri pozitivnem testu z reakcijo 10 mm ali več;
– za HIV pozitivne osebe in osebe zdravljene z imunosupresivnimi zdravili, ki imajo tuberkulinski test pozitiven z reakcijo 5 mm ali več;
– za osebe, ki lahko aktivirajo latentno tuberkulozo zaradi posebnih pogojev (osebe z določenimi spremljajočimi boleznimi in stanji, HIV negativni intravenski uživalci drog, priseljeni do 5 let iz držav z visoko incidenco tuberkuloze, oskrbovanci zaporov, popravnih in negovalnih ustanov), ki imajo tuberkulinski test 10 mm ali več.
Kemoprofilaksa se lahko ponudi tudi drugim osebam iz kontakta po presoji specialista pulmologa.
1.6. Kemoprofilaksa proti gripi
Daje se ustrezne doze preparata proti gripi, dokler traja nevarnost okužbe.
Kemoprofilaksa je priporočljiva za:
– osebe, ki se zaradi kontraindikacij ne smejo cepiti;
– osebe, ki so se cepile, pa še ni preteklo 14 dni od cepljenja;
– osebe s slabšim imunskim odzivom;
– osebe, ki delajo v zdravstvenih in socialnih ustanovah, domovih za ostarele, kjer se je pojavila epidemija gripe in niso bile cepljene.
1.7. Kemoprofilaksa proti oslovskemu kašlju
V primeru, da je v družini dojenček mlajši od 6 mesecev, je eritromicin priporočljiv pri vseh družinskih članih in tesnih kontaktih ne glede na starost in imunizacijski status, če je diagnoza pri njih potrjena mikrobiološko.
Kemoprofilakso predpiše izbrani zdravnik v dogovoru z območnim zavodom za zdravstveno varstvo.
2. POSEBNE DOLOČBE
Kemoprofilakso proti naštetim boleznim, razen proti tuberkulozi in HIV-aids, odredijo in izvedejo območni zavodi za zdravstveno varstvo.
Kemoprofilakso proti drugim nalezljivim boleznim, skladno s 24. členom zakona o nalezljivih boleznih, prav tako odredijo in izvedejo območni zavodi za zdravstveno varstvo po dogovorjeni doktrini.
3. FINANCIRANJE
Obvezna kemoprofilaksa po programu se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma iz državnega proračuna za osebe iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Neobvezno kemoprofilakso plača posameznik.
8. Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za prebivalstvo v primeru bioterorizma za leto 2002
1. Cepljenje in zaščita z zdravili za prebivalstvo izpostavljenemu biološkim agensom (antrax, kuga, tularemija, bruceloza, botulizem, Q vročica, črne koze, ebola itd.) v primeru bioterorizma se opravi z ustreznimi cepivi in preparati za kemoprofilakso skladno z navodili in priporočili ministra za zdravje.
2. FINANCIRANJE
Imunoprofilaksa in kemoprofilaksa za prebivalstvo v primeru bioterorizma se financira iz sredstev državnega proračuna.
II
1. V Republiki Sloveniji se izvajata imunoprofilaksa in kemoprofilaksa na osnovi predpisanih programov za posamezne skupine prebivalcev.
2. Cepljenje izvajajo zdravniki v zdravstvenih zavodih in zasebni zdravniki, delo vseh pa koordinirajo območni koordinatorji na zavodih za zdravstveno varstvo ter nacionalni koordinator na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije (v nadaljevanju: IVZ). Koordinatorje in cepitelje imenuje minister pristojen za zdravstvo.
Seznam koordinatorjev cepljenja ter zdravnikov izvajalcev cepljenja sta priloga I. in II. tega programa in sta njegov sestavni del.
3. Obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim se opravlja neprekinjeno čez vse leto (kontinuirano cepljenje), razen če obstajajo epidemiološke indikacije, zaradi katerih se začasno prekine cepljenje. Predlog za prekinitev ter ponoven začetek cepljenja poda IVZ.
4. Imunoprofilaksa posameznika se opravi po preverjanju cepilnega statusa.
To stanje se preveri v zdravstveni dokumentaciji ali tako, da kandidat za cepljenje odgovorni osebi kot dokaz predloži dokument o opravljenih prejšnjih cepljenjih.
Na podlagi ugotovljenega stanja o prejšnjih cepljenjih se po predhodnem preverjanju splošnih in posebnih kontraindikacij opravi cepljenje (bazično cepljenje) oziroma ponovno cepljenje (revakcinacija) v skladu s tem programom.
Obvezno je preveriti cepilni status in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s programom:
– pred vstopom v vse vrste kolektivov;
– ob poškodbi ali rani;
– ob sprejemu na zdravljenje v bolnišnici;
– ob vsakem obisku pri izbranem zdravniku;
– ob epidemiološki indikaciji, ki jo postavi IVZ.
5. Izvajanje imunoprofilakse se organizira tako, da ni možen prenos okužbe na ljudi in v okolje s tem, da se prepreči prenos med delom in pri ravnanju z infektivnimi odpadki.
6. Prostor in oprema, kjer se izvaja imunoprofilaksa morata ustrezati sanitarno tehničnim in higienskim zahtevam, ki veljajo za javne zdravstvene zavode in zasebno zdravstveno dejavnost.
7. Imunoprofilaksa se izvaja izključno s preparati, ki jih za območje Republike Slovenije nabavlja, skrbi za kontrolo njihove kakovosti, centralno shranjuje in razdeljuje IVZ.
8. Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja imunoprofilakso proti nalezljivim boleznim, mora obvezno imeti hladilne naprave za shranjevanje in prevoz imunoprofilaktičnih preparatov za zagotovitev hladne verige, ustrezne merilne indikatorje temperature, potrebno opremo ter mora izpolnjevati predpisane sanitarno tehnične in druge pogoje ter pogoje dobre skladiščne prakse.
Oseba, ki v zdravstvenem zavodu oziroma pri zasebnem zdravniku skrbi za nabavo, transport in shranjevanje cepiva, mora biti usposobljena za rokovanje s preparati po načelih dobre skladiščne prakse. Usposabljanje izvaja IVZ.
9. Imunoprofilaksa se opravlja skladno z načeli dobre ambulantne prakse in varnega cepljenja.
Za imunoprofilakso se obvezno uporabljajo brizgalke in igle za enkratno uporabo za vsako osebo posebej.
Pri imunoprofilaksi, ki se daje parenteralno, morajo biti na razpolago sredstva, ki jih uporabljamo v primeru anafilaktične reakcije.
10. S kužnim materialom, ki nastane ob imunoprofilaksi, se ravna skladno z navodilom o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti.
Neuporabljene preparate se z zapisnikom vrne IVZ.
11. Vodenje evidenc:
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja imunoprofilakso ali pod čigar nadzorstvom se le-ta opravlja, vodi evidenco in izda potrdilo o cepljenju.
Podatki o cepljenju in podatki o trajni kontraindikaciji za cepljenje se evidentirajo v osnovni medicinski dokumentaciji in v osebni dokument cepljene osebe (Knjižica o cepljenju, Potrdilo o cepljenju, Mednarodna izkaznica).
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja cepljenje predšolskih otrok, mora o opravljenih cepljenjih oziroma izpolnjevanju tega programa voditi evidenco in poročati območnemu zavodu za zdravstveno varstvo, ta pa poroča IVZ.
Obvezno je zbiranje in vzdrževanje podatkov ter vodenje evidenc in poročanje s pomočjo enotnega računalniškega programa.
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja cepljenje šolskih otrok in ostalih skupin prebivalcev, mora o opravljenih cepljenjih oziroma izpolnjevanju tega programa poročati območnemu zavodu za zdravstveno varstvo, ta pa poroča IVZ.
IVZ poroča o opravljenem cepljenju proti tuberkulozi Bolnišnici Golnik, Kliničnemu oddelku za pljučne bolezni in alergijo.
12. O neželenih učinkih pridruženih cepljenju je treba nemudoma obvestiti Register za stranske pojave pridružene cepljenju, ki ga vodi IVZ, Trubarjeva 2, Ljubljana.
13. Dopolnilno cepljenje predšolskih in šolskih obveznikov:
Dopolnilno cepljenje predšolskih in šolskih obveznikov je potrebno opraviti, če v posamezni občini in v katerem koli delu naselja ni cepljenih:
– 95% obveznikov proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, otroški paralizi, davici, tetanusu oslovskemu kašlju, haemophilusu influenzae (tip b) in hepatitisu B;
– 90% obveznikov proti drugim nalezljivim boleznim, za katere je cepljenje obvezno po imunizacijskem programu.
14. Finančna sredstva za izvajanje posameznih programov imunoprofilakse so sestavni del programov imunoprofilakse za posamezne skupine.
III
Ta program začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 512-161
Ljubljana, dne 15. marca 2002.
prof. dr. Dušan Keber, dr. med. l. r.
Minister
za zdravje
Priloga 1
KOORDINATORJI CEPLJENJA
NACIONALNI KOORDINATOR:
prim. dr. Alenka Kraigher, Inštitut za varovanje zdravja
Republike Slovenije
OBMOČNI KOORDINATORJI CEPLJENJA:
mag. Alenka Skaza, Zavod za zdravstveno varstvo Celje
Tatjana Frelih, Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica
Marija Kariolič, Zavod za zdravstveno varstvo Koper
Brigita Peternelj, Zavod za zdravstveno varstvo Kranj
Nina Pirnat, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana
Prim. mag. Karl Turk, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
Zorica Levačič-Turk, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota
Jasmina Colarič Patkovič, Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto
Evgen Janet, Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem
Priloga 2
SEZNAM ZDRAVNIKOV IZVAJALCEV PROGRAMA CEPLJENJA
Celje
Brežice
Marko Lipovšek zasebna otroška ambulanta
Romana Laktič otroški dispanzer
Zlatka Zupančič šolski dispanzer
Rade Ilijaš splošna ambulanta
Ksenija Žnidaršič zasebna splošna ambulanta
Miodrag Mitič zasebna splošna ambulanta
Vanda Zorko splošna bolnišnica
Celje
Mojca Kosi-Jereb otroški dispanzer
Jelena Zupanc otroški dispanzer
Frida Pečnik-Rojnik otroški dispanzer
Marija Planinšek-Bojovič otroški dispanzer
Lucija Gobov otroški dispanzer
Anita Jagrič Friškovec šolski dispanzer
Andreja Golnar šolski dispanzer
Marta Kirbiš Orehek šolski dispanzer
Ksenija Goste šolski dispanzer
Marija Žabkar-Rančigaj šolski dispanzer
Irena Merela šolski dispanzer
Andrej Žmavc splošna ambulanta
Gorazd Lešničar splošna bolnišnica
Gordana Agbaba dom upokojencev
Vojnik
Jana Govc-Eržen otroški, šolski dispanzer, splošna ambulanta
Igor Praznik zasebna splošna ambulanta
Štore
Erika Povh-Jesenšek otroški in šolski dispanzer
Margareta Selič-Amon splošna ambulanta
Dobrna
Teodora Berk Medved Zavod za usposabljanje in varstvo mladine
Laško
Nada Dogša otroški in šolski dispanzer
Nataša Knez splošna ambulanta
Rimske Toplice
Mateja Belej otroški, šolski dispanzer in splošna ambulanta
Marko Ratej otroški, šolski dispanzer in splošna ambulanta
Radeče
Amna Sarajlič otroški in šolski dispanzer
Ingrid Kus Sotošek splošna ambulanta
Mozirje
Karmen Furst zasebna otroška in šolska ambulanta
Ida Pustoslemšek-Kramer splošna ambulanta
Gornji Grad
Irena Blažič -Lipnik zasebna otroška, šolska in splošna ambulanta
Ljubno
Igor Kočevar otroški, šolski dispanzer in splošna ambulanta
Luče
Anton Žuntar zasebna otroška, šolska in splošna ambulanta
Nazarje
Ida Kramar-Pustoslemšek otroški, šolski dispanzer in splošna ambulanta
Sevnica-Krmelj
Irena Kolman-Krapež otroški in šolski dispanzer
Danica Groboljšek-Štebih otroški in šolski dispanzer
Božidar Groboljšek splošna ambulanta
Alojz Stopar zasebna splošna ambulanta
Ana Slapšak-Gorinšek zasebna splošna ambulanta
Slovenske Konjice
Damir Dabranin otroški in šolski dispanzer
Irena Unuk-Klančnik zasebna otroška in šolska ambulanta
Marjan Berginc splošna ambulanta
Jože Hlačer zasebna splošna ambulanta
Aleksandra Kolar-Kosevski zasebna splošna ambulanta
Jadranka Branovič Lamprehtov dom
Loče
Božidar Pahljina zasebna otroška in splošna ambulanta
Irena Unuk-Klančnik zasebna šolska ambulanta
Vitanje
Bojan Ribič otroški, šolski dispanzer in splošna ambulanta
Šentjur
Terezija Prebil zasebna otroška ambulanta
Draga Škoberne-Kovač šolski dispanzer in dom starejših
Andrej Fidler splošna ambulanta
Hilda Prebil zasebna splošna ambulanta
Dragiša Čolovič zasebna splošna ambulanta
Planina
Janez Šmid otroški, šolski dispanzer in splošna ambulanta
Šmarje
Robert Bajuk otroški in šolski dispanzer
Janez Čakš splošna ambulanta
Rogaška Slatina
Matej Slivnik otroški in šolski dispanzer
Fuad al Mahdavi zasebna splošna ambulanta
Ivan Ratkajec zasebna splošna ambulanta
Tihomir Ratkajec zasebna ambulanta medicine dela
Rogatec
Anica Lončar otroški dispanzer in splošna ambulanta
Matej Slivnik šolski dispanzer
Podčetrtek
Bojana Gobec otroški, šolski dispanzer in splošna ambulanta
Bistrica ob Sotli
Franc Božiček otroški in šolski dispanzer
Kozje
Brankica Bilič otroški, šolski dispanzer in splošna ambulanta
Velenje
Nada Jonko otroški dispanzer
Margareta Seher-Zupančič otroški dispanzer
Marija Vidovič otroški dispanzer
Marjanca Sreš-Žerdin šolski dispanzer
Irena Gusič šolski dispanzer
Barbara Vrečko-Ležajič šolski dispanzer
Senada Budnjo šolski dispanzer
Jože Zupančič splošna ambulanta
Aleksandra Žuber zasebna splošna ambulanta
Otmar Blatnik zasebna splošna ambulanta
Pavel Grošelj dom za varstvo odrasih
Borut Stravnik dom za varstvo odraslih
Šoštanj
Drago Kunej otroški in šolski dispanzer
Jožica Veternik-Lovrec otroški in šolski dispanzer
Jože Zupančič splošna ambulanta
Šmartno ob Paki
Jožica Veternik-Lovrec otroški in šolski dispanzer
Jože Zupančič splošna ambulanta
Žalec
Eva Dolničar otroški in šolski dispanzer
Suzana Justinek otroški in šolski dispanzer
Franjo Velikonje splošna ambulanta
Sabina Rezar dom Nine Pokorn
Petrovče
Ivan Djurič zasebna splošna ambulanta
Polzela
Vlasta Matjaž-Mrhar zasebna otroška in šolska ambulanta
Franjo Velikonje splošna ambulanta
Janez Cukjati zasebna splošna ambulanta
Sabina Rezar dom upokojencev
Prebold
Eva Dolničar otroški dispanzer
Ljuba Centrih Četina šolski dispanzer
Franjo Velikonje splošna ambulanta
Vransko
Eva Dolničar otroški dispanzer
Ljuba Centrih-Četina šolski dispanzer
Franjo Velikonje splošna ambulanta
Nova Gorica
Ajdovščina
Katja Šoštarič-Likar otroški dispanzer
Marjetka Božič-Čeh šolski dispanzer
Bogomila Puc-Vidrih šolski dispanzer
Darja Lokar služba nujne medicinske pomoči
Vipava
Tadeja Krapež otroški in šolski dispanzer
Nova Gorica
Tatjana Frelih ambulanta ZZV
Dražen Žagar ambulanta ZZV
Martina Grgič otroški dispanzer
Nada Gortnar-Gorjan otroški dispanzer
Tone Gortnar šolski dispanzer
Valter Boltar šolski dispanzer
Nevenka Harej šolski dispanzer
Miha Demšar splošna ambulanta
Mirjam Terpin splošna ambulanta
Maja Pavlin-Klemenc splošna ambulanta
Damijana Šinigoj splošna ambulanta
Silva Gatnik splošna ambulanta
Enisa Demšar splošna ambulanta
Stanimir Prekovič splošna ambulanta
Mladen Mrkaić splošna ambulanta
Katja Šantelj splošna ambulanta
Damijana Pavlin splošna ambulanta
Mladen Viher splošna ambulanta
Vida Šadl-Pahor splošna ambulanta
Mitja Gala splošna ambulanta
Vili Ščuka ambulanta za zdravljenje odvisnosti
Jerneja Fišer splošna bolnišnica Nova Gorica
Šempeter
Lilijana Besednjak-Kocijančič otroški dispanzer
Jadranka Ljubetič šolski dispanzer
Erika Faganel splošna ambulanta
Rudolf Mervic splošna ambulanta
Vlasta Vodopivec-Jamšek splošna ambulanta
Nika Ahačič-Srednik splošna ambulanta
Robert Reljič splošna ambulanta
Miren
Lilijana Besednjak-Kocijančič otroška posvetovalnica
Nives Kerševan splošna ambulanta
Ester Dolenc splošna ambulanta
Dobrovo
Vera Tomšič-Vuksanovič otroška posvetovalnica
Terček Golja splošna ambulanta
Dornberk
Josop Orlić splošna ambulanta
Branik
Mirjam Bizjak-Velikonja splošna ambulanta
Čepovan
Irena Bucik splošna ambulanta
Deskle
Nevenka Mlinar splošna ambulanta
Kanal
Nada Merljak otroška posvetovalnica, splošna ambulanta
Mirjana Širok splošna ambulanta
Renče
Jana Harej splošna ambulanta
Tolmin
Marjetka Žefran-Drole otroški dispanzer
Breda Miklavič šolski dispanzer
Metka Kovačič splošna ambulanta
Darinka Bašič splošna ambulanta
Ljubomira Gabršček-Lipužič splošna ambulanta
Marica Rakar medicina dela, prometa in športa
Bovec
Miranda Leban otroški in šolski dispanzer
Bojan Rustja splošna ambulanta
Zdravko Kravanja splošna ambulanta
Kobarid
Miranda Leban otroški in šolski dispanzer
Jurij Hafner splošna medicina
Srđan Ljubetić splošna ambulanta
Most na Soči
Andreja Krivec-Urbas splošna ambulanta
Bojan Leban splošna ambulanta
Podbrdo
Ana Kodranov splošna ambulanta
Koper
Koper
Marta Semič-Maršič otroški dispanzer
Nada Rončevič otroški dispanzer
Lučka Rupert-Sajinčič otroški dispanzer
Metka Bem otroški dispanzer
Jasna Jenko šolski dispanzer
Melanija Kocjan šolski dispanzer
Ružica Koterle šolski dispanzer
Irena Primožič-Koradin šolski dispanzer
Ljubica Kolander-Bizjak splošna ambulanta
Tonello Flaviano splošna ambulanta
Jadran Kleibncetl splošna ambulanta
Danica Gašperut-Urbanc splošna ambulanta
Tatjana Cvetko splošna ambulanta
Majda Lipušček splošna ambulanta
Benjamin Štagar splošna ambulanta
Miroslava Lisjak zasebna splošna ambulanta
Rasta Tomc zasebna splošna ambulanta
Andrej Radi zasebna splošna ambulanta
Izola
Lejla Hercegovac otroški dispanzer
Marisa Višnjevec-Tuljak šolski dispanzer
Milena Oblak-Juh šolski dispanzer
Anton Pejič splošna ambulanta
Dušan Veselinovič splošna ambulanta
Ivan Gregorič splošna ambulanta
Marino Ferfolja splošna ambulanta
Andreja Bajt splošna ambulanta
Alenka Prelc splošna ambulanta
Nada Janjatovič splošna ambulanta
Tihomir Pešič zasebna splošna ambulanta
Andrej Dernikovič zasebna splošna ambulanta
Piran
Zvezdana Rostan zasebni otroški dispanzer
Livija Sabadin zasebni otroški dispanzer
Vesna Lazar-Danev zasebni šolski dispanzer
Jasna Henigman splošna ambulanta
Goran Dubaić splošna ambulanta
Ratko Pavić zasebna splošna ambulanta
Marija Vučko zasebna splošna ambulanta
Maja Gabrijelčič zasebna splošna ambulanta
Olga Šinkovec-Somrak zasebna splošna ambulanta
Ilirska Bistrica
Ivica Smajla otroški dispanzer
Odineja Komen otroški dispanzer, splošna ambulanta
Ivan Kauzlarič šolski dispanzer
Maksimiljan Modic splošna ambulanta
Sonja Lovrič-Kiselić splošna ambulanta
Gordana Živec-Kalan splošna ambulanta
Vanda Ravnić-Glušić splošna ambulanta
Marija Pejković splošna ambulanta
Anja Štemberger splošna ambulanta
Dorotea Gastović-Bebić splošna ambulanta
Dražen Trlin zasebna splošna ambulanta
Postojna
Barbara Rijavec-Primc otroški dispanzer
Bernarda Krajnik-Valentič šolski dispanzer
Mirjam Grmek zasebna otroška in šolska ambulanta
Irena Vatovec-Progar splošna ambulanta
Karmen Pahor splošna ambulanta
Vladimir Savič splošna ambulanta
Vesna Štular splošna ambulanta
Božena Žižič splošna ambulanta
Dragana Perušina-Đukič splošna ambulanta
Magda Čeč-Doles splošna ambulanta
Silvana Šajn-Žnidaršič splošna ambulanta
Mate Gavran zasebna splošna ambulanta
Beatrix Švent zasebna splošna ambulanta
Pivka
Sonja Garmuš zasebna splošna ambulanta
Dušana Pavlovič zasebna splošna ambulanta
Nardo Stegel zasebna splošna ambulanta
Sežana
Franc Tozon otroški dispanzer
Jožica Mugoša šolski dispanzer
Elizabeta Nabergoj splošna ambulanta
Ivan Masič splošna ambulanta
Miro Jurančič splošna ambulanta
Iztok Mislej splošna ambulanta
Marija Synteer splošna ambulanta
Miran Fakin splošna ambulanta
Sergej Tibljaš splošna ambulanta
Neda Fakin-Maraž splošna ambulanta
Semko Verem splošna ambulanta
Vlasta Počkaj splošna ambulanta
Josip Dobec splošna ambulanta
Kranj
Jesenice
Franci Krajnik ginekološko-porodniški oddelek
Dragica Kersnik ginekološko-porodniški oddelek
Majda Medvešček ginekološko-porodniški oddelek
Boris Tancar ginekološko-porodniški oddelek
Peter Najdenov ginekološko-porodniški oddelek
Milena Tolar-Vrečko ginekološko-porodniški oddelek
Jelena Šolar otroški in šolski dispanzer
Milena Pogačnik otroški in šolski dispanzer
Eva Žefran otroški in šolski dispanzer
Tatjana Črv šolski dispanzer
Branimir Čeh splošna ambulanta
Kranj
Ivica Ambrož-Kopač ginekološko-porodniški oddelek
Andreja Cerkvenik-Škafar ginekološko-porodniški oddelek
Neda Gizdavčič otroški dispanzer
Marlena Belehar otroški dispanzer
Alenka Ješe otroški dispanzer
Dušan Golob otroški dispanzer
Jana Jezeršek šolski dispanzer
Marjeta Kuburič šolski dispanzer
Katka Kordeš-Pešak šolski dispanzer
Eva Torkar- Kramar šolski dispanzer
Marija Žen-Škerjanec šolski dispanzer
Aleš Paternoster zasebna otroška ambulanta
Katka Pešak-Kordeš splošna ambulanta
Damjana Pogačnik-Peternel zasebna splošna ambulanta
Martina Demšar Dom starejših občanov
Preddvor
Lili Gantar-Žura Dom starejših občanov
Golnik
Darinka Trinkaus bolnišnica Golnik
Radovljica
Lucija Baumgartner otroški dispanzer
Tatjana Šketa otroški in šolski dispanzer
Mojca Golja šolski dispanzer
Marija Poženel šolski dispanzer
Marjana Grm splošna ambulanta
Pavel Podlesnik zasebna splošna ambulanta
Damjana Pirih zasebna splošna ambulanta
Mojca Golja Dom dr. J. Benedika
Begunje
Janez Romih Psihiatrična bolnica
Bled
Barbara Urbanc otroški in šolski dispanzer
Lidija Pretnar-Pristov otroški in šolski dispanzer
Bernarda Ferjan otroški, šolski dispanzer in splošna amb.
Bohinjska Bistrica
Barbara Urbanc otroški in šolski dispanzer
Branka Bizjak splošna ambulanta
Škofja Loka
Urška Omejc otroški dispanzer
Vera Šarf-Djindinovič otroški dispanzer
Alenka Šumer-Pirc otroški in šolski dispanzer
Marija Avsenik otroški in šolski dispanzer
Alenka Pokorn-Kavčič šolski dispanzer
Magdalena Selan splošna ambulanta
Andrej Šubic zasebna splošna ambulanta
Romana Pintar-Hafner zasebna splošna ambulanta
Milena Medič-Novak zasebna splošna ambulanta
Janez Dolenc zasebna splošna ambulanta in MDPŠ
Marica Ivić-Alibegović Center slepih in slabovidnih
Gorenja vas
Marija Avsenik otroški in šolski dispanzer
Anda Perdan splošna ambulanta
Železniki
Vera Šarf-Djindinovič otroški in šolski dispanzer
Gregor Habjan zasebna splošna ambulanta
Špela Peternelj zasebna splošna ambulanta
Branko Košir zasebna ambulanta družinske medicine
Žiri
Alenka Šumer-Pirc otroški in šolski dispanzer
Dušan Sedej zasebna splošna ambulanta
Ratko Radoševič zasebna splošna ambulanta
Tržič
Hermina Dolinar-Krese zasebna otroška in šolska ambulanta
Majda Cergolj šolski dispanzer
Iztok Tomazin splošna ambulanta
Darja Benedičič zasebna splošna ambulanta
Tatjana Peharc zasebna splošna ambulanta
Blaž Lavtižar Dom Petra Uzar
Ljubljana
Cerknica
Metka Kavčič-Obreza otroški in šolski dispanzer
Dušan Baraga otroški in šolski dispanzer
Irena Gracar šolski dispanzer
Lidija Šmalc šolski dispanzer
Olga Doles ambulanta splošne medicine
Darinka Klančar ambulanta splošne medicine
Špelca Nahtigal ambulanta splošne medicine
Zlatko Pogorilič ambulanta splošne medicine
Lidija Šmalc ambulanta splošne medicine
Slavica Usenik ambulanta splošne medicine
Vladimira Janežič ambulanta splošne medicine
Milenka Starc ambulanta splošne medicine
Stari trg
Snežna Kordiš ambulanta splošne medicine
Dol pri Ljubljani
Valerija Rus zasebna splošna ambulanta
Domžale
Janez Grošelj otroški dispanzer
Breda Šušteršič otroški dispanzer
Mira Ažman šolski dispanzer
Irena Klemenčič otroški in šolski dispanzer
Snežna Cerar-Mazi otroški in šolski dispanzer
Gordana Prijovič otroški in šolski dispanzer
Alenka Goršek zasebna otroška in šolska ambulanta
Aleksander Tršinar zasebna otroška ambulanta
Irena Pretnar zasebna otroška ambulanta
Polona Darja Burja ambulanta splošne medicine
Marjan Loboda ambulanta splošne medicine
Tomaž Mušič ambulanta splošne medicine
Mirjam Pogačar Zajc ambulanta splošne medicine
Sabina Senčar ambulanta splošne medicine
Janez Svoljšak ambulanta splošne medicine
Brigita Tršan Lesar ambulanta splošne medicine
Jasna Černelič ambulanta splošne medicine
Nada Hrastnik ambulanta splošne medicine
Jožica Zabukošek ambulanta medicine dela, prometa in športa
Ladislav Hace zasebna splošna ambulanta
Mojca Zajc zasebna splošna ambulanta
Marko Frangeš zasebna splošna ambulanta
Matija Goršek zas. ambulanta medicine dela, prometa in športa
Lukovica
Anja Babič ambulanta splošne medicine
Moravče
Marjan Dežman ambulanta splošne medicine
Grosuplje
Mojca Kos otroški dispanzer
Mojca Štepec šolski dispanzer
Štefka Zaviršek otroški in šolski dispanzer
Janko Dolinar ambulanta splošne medicine
Ciril Golob ambulanta splošne medicine
Frančiška Grabljevec Miklavčič ambulanta splošne medicine
Barbara Merše ambulanta splošne medicine
Janez Mervič ambulanta splošne medicine
Radivoje Pribakovič Brinovec ambulanta splošne medicine
Barbara Sraka ambulanta splošne medicine
Andreja Bahovec ambulanta splošne medicine
Ana Praznik ambulanta medicine dela, prometa in športa
Dobrepolje
Walid El Shawish ambulanta splošne medicine
Struge
Zdravko Marič ambulanta splošne medicine
Horjul
Janja Pric zasebna splošna ambulanta
Hrastnik
Breda Urbanc-Zorčič otroški dispanzer
Katarina Potušek-Kuhar otroški dispanzer
Janja Stošicky šolski dispanzer
Branko Krpina ambulanta splošne medicine
Martin Mlinarič ambulanta splošne medicine
Manca Starina ambulanta splošne medicine
Seima Kazaferovič ambulanta medicine dela, prometa in športa
Dol pri Hrastniku
Eldisa Kurbegovič ambulanta splošne medicine
Idrija
Neda Krapš-Petek otroški dispanzer
Majda Troha šolski dispanzer
Franci Jereb ambulanta splošne medicine
Anita Klančar ambulanta splošne medicine
Nada Likar ambulanta splošne medicine
Ana Marija Novak Knap ambulanta splošne medicine
Silvij Straus ambulanta splošne medicine
Bojan Pelhan zasebna splošna ambulanta in MDPŠ
Cerkno
Djordje Fenjveši ambulanta splošne medicine
Ig
Marija Štefančič zasebna splošna ambulanta
Ivančna Gorica
Gregor Caserman otroški in šolski dispanzer
Ana Marija Keršič stroški in šolski dispanzer
Meta Čampa ambulanta splošne medicine
Davorin Kastelic ambulanta splošne medicine
Ivan Zupančič ambulanta splošne medicine
Zagradec
Tonja Gomzi Hrabar ambulanta splošne medicine
Kamnik
Vladimir Breznik otroški dispanzer
Dušan Stare šolski dispanzer
Slavko Novak otroški in šolski dispanzer
Vlasta Kunaver otroški in šolski dispanzer
Martina Bernot zasebna otroška in šolska ambulanta
Terezija Ftičar zasebna šolska ambulanta
Dianna Jones otroško in šolsko varstvo
Majda Ambrož Mihelčič ambulanta splošne medicine
Marta Jerman ambulanta splošne medicine
Andreja Krt Lah ambulanta splošne medicine
Bogdan Logar ambulanta splošne medicine
Nadja Pfajfar Križnič ambulanta splošne medicine
Jana Plavc ambulanta splošne medicine
Ljiljana Radonjič Logar ambulanta splošne medicine
Sašo Rebolj ambulanta splošne medicine
Nevenka Šećer Dolenc ambulanta splošne medicine
Snežana Dulčar Kostič ambulanta splošne medicine
Igor Ivanetič ambulanta medicine dela, prometa in športa
Olga Ložar zasebna splošna ambulanta
Dragutin Ahlin zasebna splošna ambulanta
Damjana Plešnar zasebna splošna ambulanta
Komenda
Stanislav Sedlak zasebna splošna ambulanta
Kočevje
Nives Prelesnik otroški dispanzer
Bojan Štefančič šolski dispanzer
Lidija Odorčič zasebna otroška in šolska ambulanta
Andreja Rako ambulanta splošne medicine
Milena Šterbenc ambulanta splošne medicine
Milena Vidmar Romič ambulanta splošne medicine
Stanislav Zajec ambulanta splošne medicine
Jožica Boldan zasebna splošna ambulanta
Tihomir Odorčič zasebna splošna ambulanta
Nataša Žilevski P. zasebna splošna ambulanta
Damir Lolič zasebna splošna ambulanta
Verica Lolič zasebna splošna ambulanta
Kočevska Reka
Simon Poje ambulanta splošne medicine
Litija
Majda Samastur otroški dispanzer
Marija Sikošek šolski dispanzer
Marija Kralj-Jančar otroški in šolski dispanzer
Milojka Juteršek otroški in šolski dispanzer
Petra Jeretina ambulanta splošne medicine
Sabina Kokot ambulanta splošne medicine
Marko Kolšek ambulanta splošne medicine
Tadeja Mantel Hauptman ambulanta splošne medicine
Pavel Pajntar ambulanta splošne medicine
Tanja Zelinka ambulanta splošne medicine
Tanja Ptičar zasebna splošna ambulanta
Nikolaj Benedičič zasebna splošna ambulanta
Ljubljana Bežigrad
Simona Gradišek otroški dispanzer
Marija Klugler-Bricelj otroški dispanzer
Alenka Ramovš-Skledar otroški dispanzer
Ksenija Jelenc otroški dispanzer
Tanja Tratnik otroški dispanzer
Vida Škrabar-Amon otroški dispanzer
Majda Klinar šolski dispanzer
Andreja Kumer-Lakner šolski dispanzer
Šarlota Starc šolski dispanzer
Irena Kržišnik šolski dispanzer
Alenka Žagar-Slana šolski dispanzer
Nuška Gvid šolski dispanzer
Darja Mikec zasebna otroška ambulanta
Melanija Nikič Gačeša ambulanta splošne medicine
Jolanda Savernik ambulanta splošne medicine
Tanja Abramič ambulanta splošne medicine
Marija Demetrija Cvetko Zbačnik ambulanta splošne medicine
Doroteja Drobnič Kovač ambulanta splošne medicine
Andreja Kalan Lavrič ambulanta splošne medicine
Ksenija Kmetič ambulanta splošne medicine
Jasna Lavrač ambulanta splošne medicine
Mojca Maffi ambulanta splošne medicine
Nataša Poherc ambulanta splošne medicine
Vekoslav Poje ambulanta splošne medicine
Zora Roter ambulanta splošne medicine
Mihaela Strgar Hladnik ambulanta splošne medicine
Andrej Škrinjar ambulanta splošne medicine
Milan Trost ambulanta splošne medicine
Nada Prešeren ambulanta splošne medicine
Mirjam Zemljak ambulanta splošne medicine
Darko Taseski ambulanta splošne medicine Min. za obrambo
Irena Kržič ambulanta splošne medicine Min. za obrambo
Igor Gostič ambulanta splošne medicine Min. za obrambo
Ljubinka Šaula Fabijanič ambulanta splošne medicine Min. za obrambo
Marijana Nadižar Cerar ambulanta medicine dela, prometa in športa
Marija Mojca Prosen ambulanta medicine dela, prometa in športa
Barbara Peče Breznik zas. ambulanta medicine dela, prometa in športa
Jože Vidmar zasebna splošna ambulanta
Marjana Grosek zasebna splošna ambulanta
Mateja Tominec zasebna splošna ambulanta
Vesna Rojc Pečnik zasebna splošna ambulanta
Vesna Zadnikar zasebna splošna ambulanta
Anton Gradišek zasebna splošna ambulanta
Irena Grecs zasebna splošna ambulanta
Marjana Simčič Polak zasebna splošna ambulanta
Majda Vidic zasebna splošna ambulanta
Nena Kopčaver Guček zasebna splošna in spec. ambulanta
Davorina Petek zasebna splošna in spec. ambulanta
Dejan Klančič zasebna splošna in spec. ambulanta
Lilijana Ločniškar zasebna splošna in spec. ambulanta
Ljubljana Center
Metka Potokar-Krajnik otroški dispanzer
Zdenka Goluh otroški dispanzer
Matej Kunaver otroški dispanzer
Vlado Bricelj otroški dispanzer
Marjeta Hribar šolski dispanzer
Marjeta Homan šolski dispanzer
Darja Rus šolski dispanzer
Mojca Pisanski šolski dispanzer
Danijela Zabukovec šolski dispanzer
Daniela Kastelic-Lapanje šolski dispanzer
Cvetka Dragoš-Jančar zasebna otroška ambulanta
Sašo Baričevič zasebna otroška ambulanta
Mojca Ostanek ambulanta splošne medicine
Primož Štular ambulanta splošne medicine
Maja Berčič ambulanta splošne medicine
Branka Čelan Lucu ambulanta splošne medicine
Marija Dovč ambulanta splošne medicine
Angela Fonda ambulanta splošne medicine
Tamara Fras Stefan ambulanta splošne medicine
Gordana Jurkovič ambulanta splošne medicine
Stanislav Ostanek ambulanta splošne medicine
Vid Anton Prosenc ambulanta splošne medicine
Valentina Šmon ambulanta splošne medicine
Vida Tršan ambulanta splošne medicine
Primož Aplenc nujna medicinska pomoč
Krešimir Božikov nujna medicinska pomoč
Dušica Cvitkovič nujna medicinska pomoč
Romana Eržen Jakšič nujna medicinska pomoč
Monika Jevšenak nujna medicinska pomoč
Sašo Kavčič nujna medicinska pomoč
Tadeja Kotar nujna medicinska pomoč
Miha Kovač nujna medicinska pomoč
Anica Novak nujna medicinska pomoč
Nevenka Oblak Piltaver nujna medicinska pomoč
Mateja Ogulin nujna medicinska pomoč
Nedeljka Petrovič Koren nujna medicinska pomoč
Renata Rajapakse nujna medicinska pomoč
Marija Matejka Škufca nujna medicinska pomoč
Rajko Vajd nujna medicinska pomoč
Andrej Vidrih nujna medicinska pomoč
Andrej Vrabec nujna medicinska pomoč
Marko Zelinka nujna medicinska pomoč
Milan Žnidaršič nujna medicinska pomoč
Miloš Žužek nujna medicinska pomoč
Mateja Bukovec ambulanta medicine dela, prometa in športa
Alenka Butala Sedovnik ambulanta medicine dela, prometa in športa
Jožica Godec Bradač ambulanta medicine dela, prometa in športa
Vida Alojzija Gregorič ambulanta medicine dela, prometa in športa
Tadeja Nagode ambulanta medicine dela, prometa in športa
Jožefa Sotošek ambulanta medicine dela, prometa in športa
Vida Šaranovič Erpič ambulanta medicine dela, prometa in športa
Franc Štular obratna ambulanta Slovenija ceste
Stanka Kralj obratna ambulanta RTV
Maja Kristl amb. splošne medicine KC Klinič. Inštitut za MDPŠ
Vanja Vuga amb. splošne medicine KC Klinič. Inštitut za MDPŠ
Anton Zupančič amb. splošne medicine KC Klinič. Inštitut za MDPŠ
Anda Kokot ambulanta medicine dela, prometa in športa MNZ
Tatjana Šolar ambulanta medicine dela, prometa in športa MNZ
Alenka Trstenjak Dernovšek ambulanta medicine dela, prometa in športa MNZ
Matjaž Jereb zasebna splošna ambulanta
Nely Vodičar zasebna splošna ambulanta
Alenka Peršič Ojsteršek zasebna splošna ambulanta
Peter Franetovič zasebna splošna ambulanta
Ljubljana Moste Polje
Aleksandra Plut otroški dispanzer
Bojana Pavlica otroški dispanzer
Cvetka Golmajer otroški dispanzer
Srečko Šuštar otroški dispanzer
Marija Jamnik-Vukovič otroški dispanzer
Iva Kalinšek otroški dispanzer
Olga Vrbošek šolski dispanzer
Vlasta Premru-Pacek šolski dispanzer
Breda Špoler šolski dispanzer
Irena Gorišek šolski dispanzer
Zvonimira Grošelj šolski dispanzer
Milena Regvat-Rubida šolski dispanzer
Vida Kovačič-Dmitrovič šolski dispanzer
Andreja Blaj Sevšek ambulanta splošne medicine
Mojca Fatur ambulanta splošne medicine
Janez Kuštrin ambulanta splošne medicine
Miodrag Markovič ambulanta splošne medicine
Majdka Oberstar ambulanta splošne medicine
Marija Šmid ambulanta splošne medicine
Darinka Šoln ambulanta splošne medicine
Polonca Zor ambulanta splošne medicine
Igor Fatur ambulanta splošne medicine
Majda Brovč ambulanta splošne medicine
Katerina Bubnič Sotošek ambulanta splošne medicine
Tadeja Čerin ambulanta splošne medicine
Alenka Popovič ambulanta splošne medicine
Marija Stojan ambulanta splošne medicine
Marija Šlajpah ambulanta splošne medicine
Živka Vivod Pečnik ambulanta splošne medicine
Janja Ahčin ambulanta splošne medicine
Irena Malis Smole ambulanta splošne medicine
Jasmina Plahčinski ambulanta splošne medicine
Bogoljub Rajič ambulanta splošne medicine
Barbara Zor ambulanta splošne medicine
Bojan Fatur ambulanta splošne medicine
Vojka Kostevc ambulanta splošne medicine
Alenka Franko ambulanta medicine dela, prometa in športa
Matilda Jobnik Andrejić ambulanta medicine dela, prometa in športa
Dušanka Rozman Perko ambulanta medicine dela, prometa in športa
Vlasta Zimic Pretnar ambulanta medicine dela, prometa in športa
Andrej Stare zasebna splošna ambulanta
Ljubljana Šiška
Nevenka Kosec otroški dispanzer
Janja Drobež otroški dispanzer
Olga Turk-Slinkar otroški dispanzer
Ida Dovžan otroški dispanzer
Anka Sedej otroški dispanzer
Ana Zidar otroški dispanzer
Janusz Klim šolski dispanzer
Velena Visenjak-Starman šolski dispanzer
Janja Schweiger-Nemanič šolski dispanzer
Barbara Lobe šolski dispanzer
Maja Androjna otroški in šolski dispanzer
Vesna Plevnik-Vodušek zasebna otroška ambulanta
Marija Accetto Grozdanov ambulanta splošne medicine
Milena Blaž Kovač ambulanta splošne medicine
Mateja Bulc ambulanta splošne medicine
Barbara Ferjan ambulanta splošne medicine
Renata Jakopič Žlahtič ambulanta splošne medicine
Boštjan Kocjančič ambulanta splošne medicine
Mojca Kovač ambulanta splošne medicine
Katja Kramar Perovnik ambulanta splošne medicine
Dušanka Lendero Pintar ambulanta splošne medicine
Tanja Marinko ambulanta splošne medicine
Neva Marušič ambulanta splošne medicine
Marija Meden ambulanta splošne medicine
Vlasta Mišetič ambulanta splošne medicine
Aleksandra Mrak ambulanta splošne medicine
Branka Štigl ambulanta splošne medicine
Bogdan Vičar ambulanta splošne medicine
Orena Vujasinovič ambulanta splošne medicine
Igor Golobič ambulanta splošne medicine
Radica Kodrič Premrl ambulanta medicine dela, prometa in športa
Majda Koser Zore ambulanta medicine dela, prometa in športa
Breda Ana Poženel Srakar ambulanta medicine dela, prometa in športa
Tatjana Zavodnik zasebna splošna ambulanta
Šentvid
Nada Saje-Hribar otroški dispanzer
Neda Dovjak šolski dispanzer
Marjana Šalehar šolski dispanzer
Aleksandra Škulj otroški in šolski dispanzer
Terezija Jernej Sekirnik ambulanta splošne medicine
Antonija Poplas Susič ambulanta splošne medicine
Goran Radonjič ambulanta splošne medicine
Viljema Remic ambulanta splošne medicine
Jidija Truden ambulanta splošne medicine
Medvode
Marija Logar-Kržišnik predšolski dispanzer
Vida Šuštaršič-Bregar šolski dispanzer
Mihaela Arhar ambulanta splošne medicine
Milorad Jocič ambulanta splošne medicine
Andreja Muster Štefančič ambulanta splošne medicine
Metka Pentek ambulanta splošne medicine
Jelka Premelč ambulanta medicine dela, prometa in športa MNZ
Vič
Majda Hočevar-Acceto otroški dispanzer
Jožica Selan otroški dispanzer
Nada Poredoš otroški dispanzer
Sonja Lobnik otroški dispanzer
Metka Marolt otroški dispanzer
Tončka Tratar otroški dispanzer
Alenka Rosina šolski dispanzer
Živa Grgič-Koritnik šolski dispanzer
Sonja Čadež šolski dispanzer
Barbara Weibl šolski dispanzer
Jerca Kurent šolski dispanzer
Borut Banič zasebna otroška ambulanta
Meta Perme-Finžgar zasebna otroška ambulanta
Ajda Cimperman zasebna otroška ambulanta
Helena Andrenšek zasebna šolska in splošna ambulanta
Maja Jekovec-Vrhovšek otroško in šolsko varstvo
Jasna Dekleva ambulanta splošne medicine
Ines Glavan Lenassi ambulanta splošne medicine
Zvazdana Jablanov ambulanta splošne medicine
Andreja Kajzelj Žvanut ambulanta splošne medicine
Marko Kocijan ambulanta splošne medicine
Marjetka Križaj Čepon ambulanta splošne medicine
Dušanka Ljubič Gantar ambulanta splošne medicine
Simona Repar Bornšek ambulanta splošne medicine
Karmen Šuštaršič Svetič ambulanta splošne medicine
Maja Vrhovec ambulanta splošne medicine
Vincenc Logar ambulanta splošne medicine
Alenka Vojvoda ambulanta splošne medicine
Rogerio Lucas Garza Santos ambulanta splošne medicine
Mojca Lenče Kastelic ambulanta splošne medicine
Marjan Oštarič ambulanta splošne medicine
Franc Rudolf Vaupotič ambulanta splošne medicine
Ana Klun ambulanta medicine dela, prometa in športa
Gojmir Žorž zasebna splošna ambulanta
Lijana Petek Hojker zasebna splošna ambulanta
Jasna Blaha zasebna splošna ambulanta
Boštjan Hostnik zasebna splošna ambulanta
Branka Kuštrin zasebna splošna ambulanta
Dobrava
Živa Trčič ambulanta splošne medicine
Polhov Gradec
Tomšič Marko ambulanta splošne medicine
Velike Lašče
Darina Grmek Štrukelj ambulanta splošne medicine
Breda Krišto ambulanta splošne medicine
Vnanje Gorice
Ksenija Jeras ambulanta splošne medicine
Katarina Planinec ambulanta splošne medicine
Logatec
Jasna Čuk-Rupnik otroški dispanzer
Dragica Džaič šolski dispanzer
Marta Globočnik ambulanta splošne medicine
Tamara Goslar Žiberna ambulanta splošne medicine
Lucija Jagodic Klipšteter ambulanta splošne medicine
Darja Modic Likar ambulanta splošne medicine
Katarina Turk ambulanta splošne medicine
Andrea Turk Šverko ambulanta splošne medicine
Sebastijan Žuraj ambulanta splošne medicine
Mengeš
Janez Vasle zasebna otroška in šolska ambulanta
Gabrijela Kovač zasebna splošna ambulanta
Marta Rižnar Bregar zasebna splošna ambulanta
Preserje
Igor Gabriel zasebna splošna ambulanta
Ribnica
Anica Marolt otroški dispanzer
Justina Lušin šolski dispanzer
Peter Rus otroški in šolski dispanzer
Irena Češarek otroški in šolski dispanzer
Matjaž Kolenc ambulanta splošne medicine
Marjeta Kregar Jeranko ambulanta splošne medicine
Alenka Nadler Žagar ambulanta splošne medicine
Dušan Ruparčič ambulanta splošne medicine
Loški Potok
Peter Rus ambulanta splošne medicine
Sodražica
Irena Češarek ambulanta splošne medicine
Škofljica
Tatjana Jezerc Križanič zasebna splošna ambulanta
Trbovlje
Marjeta Opresnik-Pešec šolski dispanzer
Tomaž Vahtar otroški in šolski dispanzer
Alja Bojovič otroški in šolski dispanzer
Lučka Molka otroški in šolski dispanzer
Amira Hajdarevič ambulanta nujne medicinske pomoči
Ljudmila Bren ambulanta splošne medicine
Anton Golob ambulanta splošne medicine
Jožef Golobič ambulanta splošne medicine
Marija Manca Jerman ambulanta splošne medicine
Monika Mlinar Agrež ambulanta splošne medicine
Emilija Pirc Ćurić ambulanta splošne medicine
Marija Štendler ambulanta splošne medicine
Zvjezdana Vrhovnik ambulanta splošne medicine
Pavlica Vidic Černuta ambulanta medicine dela, prometa in športa
Vrhnika
Marija Popit-Stanovnik otroški dispanzer
Helena Rožmanc-Drašler otroški dispanzer
Andreja Zupan šolski dispanzer
Dušan Mihelčič otroški in šolski dispanzer
Ljubomira B. Prebil zasebna splošna ambulanta
Dunja Piršič Koren zasebna splošna ambulanta
France Cukjati zasebna splošna ambulanta
Darko Lavrenčič zasebna splošna ambulanta
Primož Rus zasebna splošna ambulanta
Borovnica
Marija Munda ambulanta splošne medicine
Majda Žagar ambulanta splošne medicine
Vodice
Dragan Grujičič zasebna splošna ambulanta
Zagorje
Alenka Rus otroški dispanzer
Zdenko Uranič otroški dispanzer
Metoda Drnovšek otroški in šolski dispanzer
Marija Grošelj-Kerin zasebna otroška in šolska ambulanta
Darja Bastič ambulanta splošne medicine
Franc Novak ambulanta splošne medicine
Erna Sajovic ambulanta splošne medicine
Darja Smolej ambulanta splošne medicine
Irena Lazar zas. ambulanta medicine dela, prometa in športa
Roman Kralj zasebna splošna ambulanta
Izlake
Berta Ključevšek Novak ambulanta splošne medicine
Zdravstveni dom za študente
univerze v Ljubljani
Marija Murko-Bencik študentski dispanzer
Terezija Oven študentski dispanzer
Irena Simčič Mrhar študentski dispanzer
Martina Jež študentski dispanzer
Mateja Škerjanec študentski dispanzer
Mojca Miholič študentski dispanzer
Olga Lonec-Pogačar študentski dispanzer
Železniški zdravstveni dom
Helena Bogina Puš ambulanta splošne medicine
Nusret Čobo ambulanta splošne medicine
Andrej Viršček ambulanta splošne medicine
Marinka Nose Čerkez ambulanta splošne medicine
Marija Simona Rajšek ambulanta splošne medicine
Janez Zore ambulanta medicine dela, prometa in športa
Maribor
Slovenska Bistrica
Višnja Zorko otroški dispanzer
Breda Kodelič otroški dispanzer
Jožica Lešnik-Hren šolski dispanzer
Jasna Brkljačič šolski dispanzer
Olga Čanžek šolski dispanzer
Lenart
Petar Šuput otroški dispanzer
Sreten Nakičenovič otroški dispanzer
Božena Pejkovič šolski dispanzer
Ptuj
Svetlana Klinkon zasebna otroška ambulanta
Iris Zrilič zasebna otroška ambulanta
Lidija Letonja-Jaušovec zasebna otroška ambulanta
Brigita Habjanič-Merc zasebna otroška ambulanta
Erik Šolman zasebna otroška ambulanta
Lidija Lotrič šolski dispanzer
Aleksandra Einfalt-Šomen šolski dispanzer
Branka Andolšek-Tominc zasebna šolska ambulanta
Jadranka Šolman zasebna šolska ambulanta
Ormož
Boris Vouk otroški dispanzer
Zlatka Vičar-Polak šolski dispanzer
Maribor
Marjeta Korbar otroški in šolski dispanzer
Suzana Škorjanc-Antonič otroški in šolski dispanzer
Anka Prodanovič otroški dispanzer
Majda Feršič-Skok otroški dispanzer
Elizabeta Muršak otroški dispanzer
Ida Škobalj-Hrovat otroški dispanzer
Vera Gušič-Ljepović otroški dispanzer
Jernej Završnik otroški dispanzer
Martin Bigec otroški dispanzer
Polona Seme-Ciglenečki otroški dispanzer
Alenka Melink otroški dispanzer
Katarina Koražija-Krajšek otroški dispanzer
Irena Vizovišek otroški dispanzer
Mojca Švab-Zavratnik otroški dispanzer
Barbara Dietner Merkan otroški dispanzer
Andreja Krebs otroški dispanzer
Erika Udovič-Dovnik otroški dispanzer
Igor Dovnik otroški dispanzer
Cveta Babič otroški dispanzer
Tatjana Krajnik otroški in šolski dispanzer
Leon Radolli šolski dispanzer
Marjana Stanko-Flakus šolski dispanzer
Marija Žiberna šolski dispanzer
Eva Lovše-Perger šolski dispanzer
Polona Kajba-Keršič šolski dispanzer
Božena Kolar šolski dispanzer
Branka Kvas-Kučič šolski dispanzer
Miroslava Pečnik-Gerlec šolski dispanzer
Mojca Goršič-Frank šolski dispanzer
Alenka Skačej šolski dispanzer
Lore Žiger šolski dispanzer
Murska Sobota
Murska Sobota
Blaga Dalič otroški dispanzer
Tanja Horvat šolski dispanzer
Ildiko Sarnyai zasebna otroška ambulanta
Alojz Strupi zasebna otroška ambulanta
Zdenka Korošec-Kanič zasebna otroška ambulanta
Vlasta Grabar zasebna otroška in šolska ambulanta
Nada Šavel Švagelj splošna ambulanta
Irena Rihtaršič zasebna splošna ambulanta
Zvezdica Rajnar Voroš zasebna splošna ambulanta
Rakičan
Leonida Kous splošna bolnišnica
Milan Nemeš splošna bolnišnica
Beltinci
Amalija Mettler zasebna otroška ambulanta
Cankova
Marija Perič zasebna splošna ambulanta
Gornja Radgona
Anka Korošec otroški in šolski dispanzer, splošna ambulanta
Ljutomer
Božena Borjan otroški dispanzer
Jože Šumak šolski dispanzer
Sunčica Cezarec šolski dispanzer
Josip Kocen splošna ambulanta
Bavec Breda zasebna splošna ambulanta
Milana Pozderec zasebna splošna ambulanta
Križevci
Ljubica Gašparac zasebna splošna ambulanta
Lendava
Antun Lisjak otroški dispanzer
Suzana Toka Bakos šolski dispanzer, splošna ambulanta
Fodor Gustav zasebna otroška ambulanta
Vass Vilmos zasebna splošna ambulanta
Novo mesto
Črnomelj
Ivanka Štefanič otroški dispanzer
Mojca Tomc-Jurman šolski dispanzer
Ljiljana Špec splošna ambulanta
Zlatko Borič zasebna splošna ambulanta
Krešimir Macan zasebna splošna ambulanta
Vinica
Mojca Tomc-Jurman šolska ambulanta
Jasna Baltič splošna ambulanta
Semič
Marija Plut otroška in splošna ambulanta
Mojca Tomc-Jurman šolska ambulanta
Krško
Renata Lokar-Kolbas otroški dispanzer
Marjana Volarič otroški dispanzer
Domagoj Poževski otroški dispanzer
Dragoslava Odobaša šolski dispanzer
Nada Jensterle splošna ambulanta
Stane Sunčič zasebna splošna ambulanta
Emil Šprajc zasebna splošna ambulanta
Kostanjevica
Melita Sever šolska in splošna ambulanta
Senovo
Janja Rošker šolska ambulanta
Janja Zorko-Kurinčič splošna ambulanta
Metlika
Radojka Ivoševič otroški dispanzer
Elizabeta Srebočan šolski dispanzer in splošna ambulanta
Novo mesto
Helena Rihar otroški dispanzer
Jolanda Pavec-Repše otroški dispanzer
Božidar Weiss otroški dispanzer
Lidija Žalec otroški dispanzer
Šana Dušanka Vodnik otroški dispanzer
Alenka Schweiger-Pavlakovič otroški dispanzer
Gabrijela Humar šolski dispanzer
Maruša Levstik-Plut šolski dispanzer
Majda Stojanovič šolski dispanzer
Dragica Živkovič-Dular šolski dispanzer
Irena Zorc šolski dispanzer
Lea Jerman-Gorišek šolski dispanzer
Matjaž Roženberger splošna ambulanta
Damijan Gazvoda zasebna splošna ambulanta
Miroslav Mance železničarska splošna ambulanta
Tatjana Remec splošna bolnišnica
Straža
Franc Kokalj zasebna otroška, šolska in splošna ambulanta
Ivan Balog zasebna splošna ambulanta
Dolenjske Toplice
Darja Vrevc-Pavlin šolska in splošna ambulanta
Šentjernej
Ivan Baburič otroška, šolska in splošna ambulanta
Škocjan
Mirjam Vide-Katič splošna ambulanta
Žužemberk
Nataša Žagar-Arkar otroška, šolska in splošna ambulanta
Trebnje
Andreja Humar-Žgank otroški dispanzer
Darinka Strmole šolski dispanzer
Bogomir Humar splošna ambulanta
Mokronog
Marta Pančur splošna ambulanta
Mirna
Bojana Tratar splošna ambulanta
Dob pri Mirni
Draženka Latinovič Zavod za prestajanje kazni zapora
Ravne
Ravne
Magdalena Gruden-Večko otroški dispanzer
Janeta Kodrin-Pušnik šolski dispanzer
Marija Ognjanovič splošna ambulanta
Francka Šmid-Borovnik splošna ambulanta
Zdenka Koželj-Rekanovič dežurna ambulanta
Diana Prezelj-Jezernik zasebni medicinski center
Hermina Osojnik zasebna splošna ambulanta
Prevalje
Rozalija Mirnik-Štrucl otroški in šolski dispanzer
Jelka Kotnik splošna ambulanta
Mežica
Drago Večko splošna ambulanta
Črna
Ana Fajmut splošna ambulanta in Center za usposabljanje, delo in varstvo
Dravograd
Nadica Hleb otroški in šolski dispanzer
Franc Heber splošna ambulanta
Radlje
Sanja Budrovčan otroški dispanzer
Ivica Podrzavnik zasebna šolska ambulanta
Saša Rakič splošna ambulanta
Vuzenica
Irena Kržan zasebna otroška in šolska ambulanta
Andrej Haložan splošna ambulanta
Ribnica na Pohorju
Franc Kenk splošna ambulanta
Podvelka
Ivan Kralj splošna ambulanta
Črneče
Irena Lasič Koroški dom starostnikov
Slovenj Gradec
Milena Lasbaher otroški dispanzer
Miroslava Cajnkar-Kac šolski dispanzer
Marija Areh šolski dispanzer
Darinka Hartman-Krnc splošna ambulanta
Mislinja
Miroslava Cajnkar-Kac otroški in šolski dispanzer
Tilka Prevolnik splošna ambulanta
Leonarda Pirmanšek zasebna splošna ambulanta
