Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za debelinska merila
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati kovinska in lesena debelinska merila z merilnim območjem do 2 m in vrednostjo razdelka 1 mm, 5 mm in 10 mm (v nadaljnjem besedilu: debelinska merila), postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, način označevanja ter rok redne overitve.
Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-32.
2. člen
Izrazi in definicije, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
– »debelinsko merilo« je mehansko dolžinsko merilo, ki temelji na uporabi merilne letve, z enim nepomičnim in enim pomičnim merilnim krakom in se uporablja za merjenje debeline debel ter za merjenje premera oziroma debeline okroglega lesa;
– »pogrešek razdelbe debelinskega merila (R(p))« je odmik dejanske vrednosti dolžine kateregakoli dela razdelbe od ustrezne referenčne oziroma primerjalne vrednosti;
– »pogrešek debelinskega merila (R)« je razlika med merilnim rezultatom, ki ga debelinsko merilo kaže na katerem koli delu merilnega območja, in ustrezno referenčno oziroma primerjalno vrednostjo;
– »razdelek« je pravokotna razdalja med osema dveh zaporednih delilnih črt debelinskega merila;
– »vrednost razdelka« je vrednost merjene veličine, ki ustreza enemu razdelku debelinskega merila.
II. MEROSLOVNE ZAHTEVE
3. člen
Meje dopustnega pogreška debelinskega merila (R) v odvisnosti od materiala debelinskega merila in merjene dolžine (L) so navedene v naslednji tabeli:
------------------------------------------------------------------
Največji dopustni pogrešek
debelinskega merila (R), v mm
-----------------------------
Merjena dolžina (L), v mm Kovina Les
------------------------------------------------------------------
0 < / = L < / = 1 000 ± 1 ± 2
0 < / = L < / = 2 000 ± 2 ± 4
------------------------------------------------------------------
4. člen
Meje dopustnega pogreška posameznih milimetrskih razdelkov ter razlika v dolžini sosednjih milimetrskih razdelkov znašajo ± 0,2 mm.
5. člen
Velikost reže (s) med merilnima površinama sestavljenih merilnih krakov debelinskega merila na katerem koli mestu vzdolž merilnih krakov, odvisno od materiala in največje vrednosti merilnega območja L(max), ne sme presegati vrednosti, navedenih v naslednji tabeli:
------------------------------------------------------------------
Največji dopustni pogrešek reže (s),
v mm
------------------------------------
Največja vrednost merilnega
območja (L(max)), v mm Kovina Les
------------------------------------------------------------------
0 < / = L < / = 1 000 0,4 0,6
1 000 < L 0,8 1,2
------------------------------------------------------------------
6. člen
Merilno območje debelinskega merila mora imeti vrednosti od 0 m do 2 m v stopnjah po 0,1 m.
7. člen
Vrednosti razdelka debelinskega merila morajo biti 1 mm, 5 mm in 10 mm.
8. člen
Meje dopustnih pogreškov so določene pri referenčnih pogojih temperature + 20 °C in relativne vlažnosti zraka 55%.
III. TEHNIČNE ZAHTEVE
9. člen
Debelinsko merilo mora imeti naslednje sestavne dele:
1. merilno letev z vodili (v nadaljnjem besedilu: merilna letev),
2. nepomični merilni krak,
3. drsnik s pomičnim merilnim krakom.
10. člen
Merilna letev je iz enega dela ter ravna in prema. Lahko ima obloge, nanjo neločljivo pritrjene. Na merilni letvi je razdelba debelinskega merila.
Nepomični merilni krak je na merilno letev pritrjen, drsnik s pomičnim merilnim krakom pa se lahko po njej prosto premika. Merilna letev mora biti dovolj dolga, da ostane drsnik v njej tudi takrat, ko je v položaju, ki ustreza največji vrednosti merilnega območja (L(max)).
Pri lesenem debelinskem merilu mora imeti merilna letev poln pravokotni prerez in kovinske obloge na vodilnih površinah drsnika, pri kovinskem debelinskem merilu pa ima prečni prerez merilne letve lahko pravokotni, kvadratni ali trikotni profil, poln ali cevast, ali obliko T-profila ali podobnega simetričnega profila.
11. člen
Nepomični merilni krak mora biti razstavljivo ali nerazstavljivo povezan z merilno letvijo ali biti izdelan z njo iz enega dela.
Če je nepomični merilni krak razstavljiv, mora konstrukcija zagotavljati trdnost zveze, ko je merilni krak sestavljen oziroma ko je v delovnem položaju.
Pri lesenem debelinskem merilu morata biti merilni površini v celoti obloženi s kovino ali pa morata biti s kovino obložena merilna kraka – v celoti ali vsaj na delu merilne površine.
Dolžina merilnih krakov mora biti po vrednosti večja od polovice največje vrednosti merilnega območja (L(max)/2), merilni površini pa morata biti ravni, pravokotni na merilno letev in v vsaki legi pomičnega merilnega kraka med seboj vzporedni.
12. člen
Drsnik s pomičnim merilnim krakom se mora zlahka in brez reže pomikati po merilni letvi ter imeti ustrezen vzmetni mehanizem.
Debelinsko merilo ima lahko napravo za blokiranje drsnika na merilni letvi; ta ne sme poškodovati merila ali ovirati njegove uporabe.
Dolžina drsnika mora biti pri lesenih merilih po vrednosti najmanj 1/6, pri kovinskih merilih pa najmanj 1/10 merilnega območja.
13. člen
Debelinska merila so lahko izdelana iz kovine (jekla, aluminijevih zlitin idr.) ali iz trdega lesa (javorovega, jesenovega, bukovega ipd.), njihovi posamezni deli, razen merilne letve in merilnih krakov, pa tudi iz ustrezne plastične snovi.
Material in konstrukcija debelinskega merila morata zagotoviti potrebno trdnost merila in vzdrževanje meroslovnih lastnosti v danih pogojih za uporabo.
Debelinska merila je treba zavarovati pred zunanjimi vplivi: kovinska z nikljanjem, eloksiranjem, barvanjem idr., lesena pa z lakiranjem, barvanjem ipd.
14. člen
Razdelba je lahko na merilni letvi ali na eni izmed njenih oblog oziroma samo na eni ali na obeh straneh debelinskega merila.
Delilne črte morajo biti ravne, enako široke in pravokotne na vzdolžno os merilne letve. Največja dopustna širina delilnih črt v odvisnosti od vrednosti razdelka je navedena v naslednji tabeli:
---------------------------------------------
Vrednost razdelka Širina črte
---------------------------------------------
1 mm 0,2 mm
5 mm 0,5 mm
10 mm 1 mm
---------------------------------------------
Dolžina posameznih delilnih črt ter velikost in razporeditev ustreznih oznak morajo biti prilagojene videzu in funkciji debelinskega merila.
Oznaka za razbiranje rezultata je lahko notranji rob pomičnega merilnega kraka, ki je nasproti razdelbi lahko zarezan, ali pa posebej izdelan znak.
15. člen
Oštevilčenje posameznih delilnih črt je lahko izraženo v naslednjih merskih enotah: metrih, decimetrih, centimetrih ali milimetrih. Poleg številk je lahko tudi oznaka ustrezne merske enote.
Številka ob zadnji delilni črti mora imeti oznako ustrezne merske enote.
16. člen
Če so delilne črte, ki označujejo decimetre, označene s številkami v centimetrskih zneskih, so lahko centimetrske delilne črte v okviru vsakega decimetrskega intervala razdelbe oštevilčene od 1 do 9.
17. člen
Če so delilne črte, ki označujejo decimetre, označene s številkami v milimetrskih zneskih, so lahko centimetrske delilne črte v okviru vsakega decimetrskega intervala razdelbe oštevilčene od 10 do 90.
18. člen
Pri označevanju delilnih črt v decimetrskih, centimetrskih in milimetrskih zneskih so lahko delilne črte, ki označujejo metre, prav tako oštevilčene, vendar mora biti poleg vsake tudi oznaka »m«.
19. člen
Zadnja delilna črta mora biti označena s številko v metrskem, decimetrskem, centimetrskem ali milimetrskem znesku. Če se ničelna oznaka ne ujema z merilno površino nepomičnega merilnega kraka, mora biti oštevilčena.
20. člen
Debelinsko merilo ima lahko dodatne naprave.
IV. NAPISI IN OZNAKE
21. člen
Napisi in oznake na debelinskem merilu morajo biti v slovenskem jeziku.
Napisi in oznake na debelinskem merilu morajo biti jasni, dobro vidni v delovnih pogojih in napisani tako, da jih ni mogoče zbrisati ali sneti.
Na merilni letvi morajo biti na vsaki strani, ki ima razdelbo, naslednji podatki:
1. firma oziroma ime ali znak proizvajalca,
2. merilno območje,
3. uradna oznaka tipa debelinskega merila.
Merilna kraka morata biti zaradi označitve njune vzajemne pripadnosti označena z isto tovarniško številko. Če je nepomični merilni krak razstavljiv, mora biti z isto številko označena tudi merilna letev.
Če ima debelinsko merilo pomožne razdelbe, mora biti na vsaki izmed njih poseben napis.
Na vsaki strani merila, ki ima razdelbo, mora biti za zaključno oznako razdelbe oznaka merilnega območja kot poseben napis v metrskem, decimetrskem, centimetrskem ali milimetrskem znesku in z ustrezno popolno ali skrajšano oznako merske enote.
22. člen
Na debelinskem merilu so lahko oznake: referenčne temperature – samo na kovinskih debelinskih merilih, lastnosti uporabljenega materiala, države proizvajalca ipd. ter številke: kataloške, serijske in druge.
V. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
23. člen
Za debelinska merila sta obvezni odobritev tipa in prva overitev.
K zahtevi za odobritev tipa mora vložnik zahteve priložiti poleg dokumentacije iz 5. člena pravilnika o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti (Uradni list RS, št. 72/01) še naslednjo dokumentacijo:
a) navodilo za uporabo in vzdrževanje v slovenskem jeziku,
b) navodilo za funkcionalni preskus merila.
24. člen
Preskus debelinskega merila vključuje tudi preverjanje proizvajalčeve dokumentacije iz 23. člena tega pravilnika, da se ugotovi, ali so podatki in postopki navedeni jasno in razumljivo.
25. člen
Prva overitev vključuje tudi vizualni pregled vsakega debelinskega merila, da se preveri skladnost z odobrenim tipom.
Prva overitev se izvede na način, ki je opisan v dokumentaciji proizvajalca, in sicer v takem obsegu, da se preveri skladnost z zahtevami tega pravilnika.
VI. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
26. člen
Redne overitve so obvezne. Rok za redne overitve je dve leti. Redne in izredne overitve vključujejo:
– ugotavljanje skladnosti merila z odobrenim tipom,
– meroslovni pregled, s katerim se ugotavlja, ali merilo izpolnjuje zahteve tega pravilnika.
Meroslovni pregled pri redni in izredni overitvi je enak meroslovnemu pregledu za prvo overitev.
27. člen
Največji dopustni pogrešek pri rednih oziroma izrednih overitvah ne sme biti večji od največjega dopustnega pogreška pri prvi overitvi. Redne oziroma izredne overitve se izvedejo z enakimi sredstvi za preskušanje in preskusi kot pri prvi overitvi.
28. člen
Merilni postopek, s katerim se preverjajo meroslovne lastnosti merila, mora imeti merilno negotovost, ki mora biti najmanj za 1/3 boljša od zahtevane točnosti merila.
VII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
29. člen
Debelinska merila, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za debelinska merila (Uradni list SFRJ, št. 36/86), se smejo dati v promet in uporabo ter redne in izredne overitve po tem pravilniku, če izpolnjujejo zahteve iz II. in III. poglavja tega pravilnika.
30. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o metroloških pogojih za debelinska merila (Uradni list SFRJ, št. 36/86).
31. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 009-3/02
Ljubljana, dne. 11. februarja 2002.
dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica
za šolstvo, znanost in šport
