Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje
P R A V I L N I K
o kakovosti rib, rakov, glavonožcev, školjk in izdelkov iz njih*
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa minimalne pogoje, ki jih morajo pri proizvodnji in v prometu glede kakovosti izpolnjevati ribe, raki, glavonožci, školjke in izdelki iz njih.
2. člen
Izdelki se morajo prevažati in skladiščiti pod pogoji, ki zagotavljajo ohranitev njihove kakovosti do konca roka uporabnosti.
3. člen
Vsi izdelki, ki se dajejo v promet kot predpakirani, morajo biti označeni skladno s predpisi, ki urejajo označevanje predpakiranih živil, ter vsebovati še kakovostni razred, ki ga določa ta pravilnik.
4. člen
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za tiste količine rib, rakov, glavonožcev (v nadaljnjem besedilu: ribe), školjk in izdelkov iz njih, ki jih lokalni obalni ribiči neposredno prodajo trgovcem na drobno ali potrošnikom.
5. člen
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
a) “lot“ pomeni količino izdelka določene vrste, ki je bil podvržen enakim postopkom, z istega ribolovnega območja in istega ribiškega plovila oziroma skupine ribiških plovil;
b) “ribolovno območje“ pomeni predel morja, kjer je potekal ribolov;
c) “predstavitev“ pomeni obliko, pod katero se ribe tržijo, in sicer cele, z odstranjenim drobovjem, odstranjenimi glavami itd.;
d) “vidni zajedalec“ pomeni zajedalca ali skupino zajedalcev, katerih velikost, barva ali tekstura se jasno loči od ribjega tkiva in jih lahko vidimo s prostim očesom;
e) “promet“ pomeni skladiščenje, prodajo na debelo in drobno, razstavljanje z namenom prodaje, ponujanje v prodajo in vsako prepustitev, dobavo ali prenos ulova na tretjo osebo proti plačilu ali brez plačila;
f) “masa ali količina“ pomeni število rib v enem kilogramu ali maso rib, izraženo v kilogramu.
II. RIBE, RAKI IN GLAVONOŽCI
6. člen
Ribe se dajejo v promet po izvoru, vrsti, in masi ali količini, ob upoštevanju tržnih standardov, ki so kot priloga I sestavni del tega pravilnika.
Po izvoru se dajejo ribe v promet kot morske in sladkovodne.
Tržni standardi iz prvega odstavka tega člena vsebujejo kategorije svežosti in kategorije velikosti za morske ribe.
a) Morske ribe
7. člen
Pravilnik obravnava tržne standarde za naslednje vrste rib:
a) Morske ribe, ki spadajo pod enotno številko carinske tarife 0302 kombinirane carinske nomenklature, so:
– morska plošča (Pleuronectes platessa),
– dolgoplavuti tun (Thunnus alalunga),
– tun (Thunnus thynnus),
– velikooki tun (Thunnus (Parathunnus) obesus),
– atlantski sled Culpea harengus,
– trska (Gadus morhua),
– sardela (Sardina pilchardus),
– vahnja (Melanogrammus aeglefinus),
– polak (Pollachius pollachius),
– skuša (Scomber scombrus),
– lokarda (Scomber japonicus),
– šur (Trachurus spp.),
– trnež in morska mačka (Squalus acanthias in Scyliorhinus spp.),
– rdeči okun (Sebastes spp.),
– mol (Merlangius merlangus),
– sinji mol (Micromestistius (Gadus) poutassou),
– leng (Molva spp.),
– sardon (Engraulis spp.),
– oslič (Merluccius merluccius),
– ostronosa patarača (Lepidorhombus spp.),
– kostanjevka (Brama spp.),
– morska spaka (Lophius spp.),
– limanda (Limanda limanda),
– rdeči jezik (Microstomus kitt),
– francoski molič (Trisopterus luscus) in molič (Trisopterus minutus),
– bukva (Boops boops),
– girica (Spicara smaris (sin. Maena smaris),
– ugor (Conger conger),
– krulec (Trigla spp.),
– cipelj (Mugil spp.),
– pravi skat (Raja spp.),
– iverka (Platichthys flesus),
– morski list (Solea spp.),
– morski meč in črni morski meč (Lepidopus caudatus in Aphanopus carbo).
b) Raki, ki spadajo pod enotno številko carinske tarife 0306 kombinirane carinske nomenklature:
– navadna peščena kozica (Crangon crangon) in severna kozica (Pandalus borealis),
– velika rakovica (Cancer pagurus),
– škamp (Nephrops norvegicus).
c) Glavonožci, ki spadajo pod enotno številko carinske tarife 0307 kombinirane carinske nomenklature:
– sipa in velika sipica (Sepia officinalis in Rossia macrosoma).
Kategorije svežosti
8. člen
Kategorija svežosti se določi za vsak lot na podlagi svežosti rib, in sicer za:
a) pridnene ribe,
b) pelagične ribe,
c) hrustančnice,
d) glavonožce,
e) rake.
Ribe iz prejšnjega člena so razvrščene po lotih v eno od naslednjih kategorij svežosti:
a) Extra, A in B v primeru rib, hrustančnic, glavonožcev in škampov;
b) Ekstra in A v primeru kozic.
Rakovice niso predmet posebnih standardov svežosti.
V prometu so lahko samo cele rakovice, razen rakovic z jajci in rakovic z mehkim oklepom.
9. člen
Vsak lot mora vsebovati ribe enake stopnje svežosti.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za majhne lote, vendar se tak lot razvrsti v tisto kategorijo svežosti, ki velja za ribe najnižje kategorije svežosti v lotu.
Kategorija svežosti mora biti jasno in neizbrisljivo označena na etiketi, ki je pritrjena na lot. Črke na etiketi morajo biti velike vsaj 5 cm.
10. člen
Ribe, ki so razvrščene po svežosti v ekstra kategorijo, ne smejo imeti vtisnin, poškodb, madežev in razbarvanj.
Ribe, ki so po svežosti razvrščene v kategorijo A, morajo biti brez madežev in razbarvanja. Dopusten je manjši delež manjših vtisnin in zunanjih poškodb.
Za ribe, ki so po svežosti razvrščene v kategorijo B, je dopusten manjši delež z večjimi vtisninami in zunanjimi poškodbami; biti pa morajo brez madežev in močnejšega razbarvanja.
Ko se ribe razvrščajo po kategorijah svežosti, se upošteva tudi prisotnost vidnih parazitov in njihov možni učinek na kakovost izdelka, glede na vrste izdelka in način obdelave.
Velikostni razred
11. člen
Ribe, določene v točki a) 7. člena tega pravilnika, so lahko razporejene v velikostne razrede na podlagi izmere ali števila rib na kg. Raki in kozice iz točke b) 7. člena tega pravilnika so lahko razvrščeni v velikostne razrede po širini ali dolžini oklepa oziroma lupine.
Vrste, ki so določene v prilogi II, ki je sestavni del tega pravilnika, morajo ustrezati zahtevam najmanjših velikosti, podanih v prilogi II.
12. člen
Lot se lahko razvršča v velikostni razred skladno z lestvico iz priloge II.
Vsak lot mora vsebovati ribe enake velikosti.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za lote, manjše od 500 kg, vendar se tak lot razvrsti v tisto kategorijo velikosti, ki velja za ribe najnižje kategorije velikosti v lotu.
Kategorija velikosti in način obdelave morata biti jasno in neizbrisno označena na etiketi, ki je pritrjena na vsak lot. Črke na etiketi morajo biti velike najmanj 5 cm.
Neto količina za vsak lot mora biti čitljivo označena. Če se loti prodajajo v standardni posodi, ni nujno, da je navedena tudi neto masa, če se pri tehtanju pred dajanjem v promet izkaže, da vsebina posode ustreza predvideni vsebini, izraženi v kilogramih.
Vzorčenje in označevanje
13. člen
Razvrščanje rib v kategorije svežosti in velikosti se izvaja na podlagi vzorčnega sistema. Vzorči se naključno na več mestih. Iz posameznih vzorcev naredimo sestavljeni vzorec. Pri lotih, ki so večji od 100 ton, vzorec ne sme biti manjši od 0,08% velikosti danega lota. Vzorci morajo biti reprezentativni za dani lot.
Tabela 1: Količina, namenjena za prodajo, in minimalna masa vzorca
-----------------------------------------------------------------------
Količina, namenjena za prodajo, v tonah Minimalna masa vzorca v kg
-----------------------------------------------------------------------
manj kot 5 8
od 5 do >15 20
od 15 do >40 40
od 40 do >60 60
od 60 do >80 80
80 do >100 100
100 ali več 120
-----------------------------------------------------------------------
Če je ribiško plovilo opremljeno s tanki za ribe, se vzorci jemljejo iz vsebine vsakega tanka v skladu s prejšnjim odstavkom.
Razvrstitev lota v kategorijo svežosti in velikostni razred je enaka razvrstitvi reprezentativnega vzorca.
Lot se šteje za enakega, če se v sosednjo kategorijo pod ali nad tisto kategorijo svežosti ali velikosti, ki je določena za zadevni lot, ne uvrsti več kot 10% celotne količine v lotu.
14. člen
Ribe morajo biti razvrščene po svežostnih kategorijah (ekstra, A in B) in velikosti. Razvrščanje in označevanje mora biti opravljeno na enem mestu, preden se da izdelek prvič v prodajo.
b) Sladkovodne ribe
15. člen
V prometu so lahko sladkovodne ribe, vzrejene v Republiki Sloveniji za prehrano, in sladkovodne ribe iz uvoza.
c) Školjke
16. člen
Školjke se dajejo v promet po izvoru, vrsti in masi, in sicer žive ali zamrznjene. Zamrzniti je dovoljeno samo žive školjke.
Masa iz prejšnjega odstavka se lahko izrazi tudi s številom školjk v 1 kg ali z dolžino posamezne školjke, izraženo v cm.
17. člen
Po masi se dajejo školjke v promet kot školjke 1., 2., 3. in 4. kategorije. Natančnejši kriteriji razvrščanja školjk so določeni v prilogi III, ki je sestavni del tega pravilnika.
18. člen
Školjke, ki se dajejo v promet, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
– da imajo lupino očiščeno obrastlin in nesnage;
– da so robovi lupine nepoškodovani;
– da se lupina ob dotiku popolnoma zapira;
– da je tekoča vsebina školjke bistra.
III. IZDELKI IZ SVEŽIH ALI ZAMRZNJENIH RIB
19. člen
Za sveže ribje izdelke se štejejo izdelki iz celih ali pripravljenih rib, vključno z izdelki, ki so pakirani v vakumu ali inertnem plinu (modificirani ali spremenjeni ali kontrolirani atmosferi) in so konzervirani s hlajenjem.
Če izpolnjujejo pogoje glede sestave in načina priprave iz tega člena, se predelani ribji izdelki lahko označijo kot:
1. slane ribe (encimsko zorenje):
– zmerno soljene (do 6 g soli v 100 g vode iz tkiva);
– srednje soljene (6 – 20 g soli v 100 g vode iz tkiva);
– močno soljene (nad 20 g soli v 100 g vode iz tkiva);
– srednje soljene ribe z dodatki sladkorja in začimb (Anchosen);
2. marinade: ribe, zorjene v slano-kislem prelivu z ali brez dodatkov začimb; pripravljeni izdelki so lahko v nalivu, omakah, kremah, majonezi, olju ali drugem primernem mediju; dodani so lahko tudi dovoljeni konzervansi;
3. termično obdelani izdelki:
– pečeni ribji izdelki so pripravljeni iz svežih ali zamrznjenih rib; po pečenju ali praženju se lahko vložijo v kislo polivko, omake, olje; lahko se dodajo tudi drugi dodatki in dovoljeni konzervansi;
– kuhani ribji izdelki so pripravljeni iz rib ali njihovih delov, pripravljeni s kuhanjem, tudi z uporabo kisa, soli in konzervansov; ti so lahko vloženi v želatino, polivko ali omako z ali brez rastlinskih prilog;
– pasterizirani ribji izdelki (iz celih rib ali njihovih delov), obdelani pri temperaturi pod 100 °C, pri čemer mora biti dosežena središčna temperatura najmanj 60 °C; pri tem moramo doseči brez posebnega hlajenja trajnost najmanj 6 mesecev; ti izdelki morajo biti hermetično zaprti;
– dimljeni ribji izdelki so pripravljeni iz rib ali njihovih delov, lahko tudi soljenih in dimljenih; prekajevanje je lahko vroče (središčna temperatura višja od 60 °C) ali s hladno temperaturo dima pod 30 °C;
– sušeni ribji izdelki so izdelani iz očiščenih rib ali njihovih delov posušenih na zraku ali posebnih sušilnih napravah;
– trajni ribji izdelki (konzerve) so pripravljeni iz rib ali njihovih delov, katerih trajnost najmanj eno leto dosežemo s sterilizacijo pri temperaturi nad 100 °C, ko so zaprti v hermetični embalaži; kot dodatek se lahko uporabljajo olivno olje, druga rafinirana olja, vključno z oljem iz oljčnih tropin in mešanic olja, paradižnikova omaka, naravni sok (sok/izceja, ki ga ribe odpuščajo pri toplotni obdelavi), raztopina soli – slanica ali voda, marinada z vinom ali brez, katerakoli druga polivka;
– panirani ribji izdelki so lahko cele ribe, fileti ali sesekljani koščki ribe, oblikovani ali ne, povaljani v obložilno maso; za obložilno maso je mišljena masa, v katero povaljamo ribje meso, sestavljena iz krušnih drobtin, moke ali koruznega zdroba, vode in začimb ter dovoljenih veziv za to maso;
– izdelek iz surimija.
IV. KONZERVE SARDIN
20. člen
Konzerve sardin v prometu morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– spadati morajo v številko carinske tarife 1604 13 in iz 1604 20 50 kombinirane carinske nomenklature;
– pripravljeni morajo biti izključno iz rib vrste Sardina pilchardus;
– v hermetično zaprti embalaži morajo biti sardine prekrite z ustrezno polivko;
– morajo biti sterilizirane s primernim postopkom.
21. člen
Sardelam za predelavo morajo biti odstranjene: glava, škrge, repne plavuti in notranji organi. Dovoljeni so ostanki spolnih organov in ledvic.
22. člen
Konzerve sardin so lahko označene in obdelane na naslednje načine:
1. sardine: osnoven proizvod, pri katerem so bile glava, škrge, notranji organi, repna plavut pravilno odstranjeni;
2. sardine brez kosti: osnoven proizvod, opisan v prejšnji točki, vendar z odstranjeno hrbtenico;
3. sardine brez kosti in kože: osnoven proizvod, opisan v točki 1 tega odstavka, vendar brez kosti in kože;
4. sardinini fileti: deli mesa, dobljeni s paralelnim rezom ob hrbtenici, po celotni dolžini ribe ali deli, po odstranitvi hrbtenice, plavuti in potrebušnice. Fileti so lahko s kožo ali brez;
5. sardine v kosih: postopek, opisan v točki 1 tega odstavka, le da so kosi dolgi vsaj 3 cm;
6. katerakoli druga oblika obdelave, ki se zelo razlikuje od tistih, opisanih v prejšnjih točkah.
23. člen
V konzervah sardin je dovoljena uporaba naslednjih polivk:
1. olivno olje;
2. druga rafinirana olja, vključno z oljem iz oljčnih tropin in mešanic olja;
3. paradižnikova omaka;
4. naravni sok (tekočina, ki se izceja iz rib pri kuhanju), solna raztopina ali voda;
5. marinada, z vinom ali brez;
6. katerakoli druga polivka, pod pogojem, da se loči od ostalih polivk, ki so opisane v prejšnjih točkah.
Polivke se lahko mešajo med seboj, razen olivnega olja, ki se ne sme mešati z drugimi olji.
24. člen
Konzerva sardin mora izpolnjevati sledeče minimalne zahteve:
a) sardine ali deli sardine iz 1. do 5. točke 22. člena tega pravilnika morajo ustrezati naslednjim pogojem:
– morajo biti enakomerne velikosti in urejeno zložene v posodo (izmenično vrat, rep);
– brez težav se morajo ločiti druga od druge;
– ne smejo imeti poškodb na trebušni steni;
– ne smejo imeti raztrganin ali poškodb na mesu;
– ne smejo imeti porumenelega tkiva, z izjemo manjših sledi;
– meso mora biti čvrsto in ne sme biti pretirano vlaknasto, mehko ali razmočeno;
– meso mora biti svetlo ali svetlorožnate barve, brez rdečih krvavih madežev okrog hrbtenice, razen z izjemo manjših sledi;
b) polivka mora biti značilne barve in konsistence glede na uporabljene surovine, če je polivka olje, le-to ne sme vsebovati več kot 8% izločene vode glede na neto količino;
c) izdelek mora ohraniti vonj in okus, ki sta značilna za vrsto Sardina pilchardus in za polivke; polivka ne sme imeti neznačilnega vonja in okusa, predvsem pa ne sme biti oksidirana ali žarka;
d) izdelek mora biti brez tujih teles;
e) v primeru, ko proizvod vsebuje kosti, se morajo le-te z lahkoto odstraniti iz mesa in biti krhke ter primerne za uživanje;
f) izdelki brez kože in kosti ne smejo vsebovati ostankov le-teh.
25. člen
Poleg označb v skladu s predpisi o predpakiranih živilih mora označba predpakiranja konzerv sardin vsebovati še označitev in poimenovanje sardin, kot je opisana v 22. členu tega pravilnika ter neto količine sardin in polivke, izražene v gramih.
Za poimenovanja sardin, opisana v 1. do 5. točki 22. člena tega pravilnika, mora biti razmerje v korist sardin najmanj:
– 70% neto količine v korist ribe v polivkah, navedenih v 1., 2., 4. in 5. točki 23. člena tega pravilnika;
– 65% neto količine v korist ribe v polivki, navedeni v 3. točki 23. člena tega pravilnika;
– 50% neto količine v korist ribe v polivki, navedeni v 6. točki 23. člena tega pravilnika.
Poimenovanje polivk je sestavni del tržnega označevanja. Pri izdelkih z olji mora biti polivka imenovana z enim od naslednjih izrazov:
– “v oljčnem olju“, ko je to olje uporabljeno;
– “v rastlinskem olju“, kjer so uporabljena rafinirana olja, vključno z oljem iz oljčnih tropin ali uporabljenih mešanic;
– “v.........olju“, kjer se poudari posebna značilnost olja.
Za poimenovanje, ki se nanaša na 6. točko 22. člena tega pravilnika, mora biti delež ribjega mesa, ki se nanaša na drugi odstavek tega člena, najmanj 35%.
V primeru kulinarične priprave, drugačne kot je določena v drugem odstavku tega člena, mora tržna označitev navesti specifičen postopek kulinarične priprave.
Homogenizirano meso sardin lahko vsebuje tudi meso drugih vrst rib, ki so pripravljene po enakem postopku in je delež sardin najmanj 25% deklarirane neto količine.
V. KONZERVE TUNOV IN PALAMID
26. člen
Konzerviran tun mora:
– spadati v številko carinske tarife 1604 14 in iz 1604 20 70 kombinirane carinske nomenklature;
– biti pripravljen izključno iz naslednjih vrst rib:
1. vrste iz rodu tunov (Thunnus spp.)
a) dolgoplavuti tun (Thunnus alalunga),
b) rumenoplavuti tun (Thunnus (Neothunnus) albacares),
c) tun (Thunnus thynnus),
d) velikooki tun (Thunnus (Parathunnus) obesus),
e) druge vrste iz rodu tunov;
2. črtasti tun (Katsuwonus (Euthynnus) pelamis).
Konzervirane palamide morajo:
– spadati v številko carinske tarife 1604 14 90, iz 1604 20 50, 1604 19 30, iz 1604 20 70, iz 1604 19 99 in iz 1604 20 90 kombinirane carinske nomenklature.
– biti pripravljene izključno iz naslednjih vrst rib:
1. vrste iz rodu palamid (Sarda spp.):
a) palamida (Sarda sarda),
b) vzhodno pacifiška palamida (Sarda chiliensis),
c) vzhodna palamida (Sarda orientalis),
d) druge vrste iz rodu palamid;
2. vrste iz rodu pegastih tunov (Euthynnus spp.), razen vrste Katsuwonus (Euthynnus) pelamis):
a) pegasti tun (Euthynnus alletteratus),
b) vzhodni pegasti tun (Euthynnus affinis),
c) črni tun (Euthynnus lineatus),
d) druge vrste iz rodu pegastih tunov;
3. vrste iz rodu trupcev (Auxis spp.):
a) fregatni trupec (Auxis thazard),
b) trupec (Auxis rochei).
V konzervi vrste rib ne smejo biti vrste mešane, če to ni razvidno iz označbe. Če so konzerve tunov in palamid mešane z drugimi vrstami rib, mora biti delež tunov, palamid ali njune mešanice najmanj 25% deklarirane neto količine.
27. člen
Tune ali palamide v konzervi se označijo z naslednjimi poimenovanji:
1. “v kosu“, kar pomeni: mišice so rezane prečno v celem kosu, samostojnem ali kompaktno združenim iz več kosov mesa; delež kosmičev v deklarirano neto količino ribe je največ 18%; če je konzervirano meso surovo, je vsebnost koščkov prepovedana, razen za popravek deklarirane neto mase;
2. “kosi tunov ali palamid“, kar pomeni: delci ali kosi mesa, dolgi najmanj 1,2 cm; dovoljen je največ 30% delež manjših koščkov od deklarirane neto količine ribe;
3. “fileti,“ kar pomeni:
a) vzdolžni kos mišice, ki je vzet iz trupa vzporedno s hrbtenico,
b) kosi mišice iz trebušne stene: v tem primeru, so fileti lahko označeni kot trebušni fileti;
4. “koščki“, kar pomeni: drobci mesa (mišičevja) različnih velikosti;
5. “cmoki tunov ali palamid“, kar pomeni: nastrgani delci mesa enakih velikosti, ki še niso homogenizirani.
Drugačna poimenovanja izdelkov od tistih iz prejšnjega odstavka tega člena morajo biti označena.
28. člen
Konzerve tunov ali palamid se glede na polivko označujejo kot:
– “v olivnem olju“ se uporablja le za tiste izdelke, ki so izključno v olivnem olju. Uporaba mešanic z olivnim oljem ni dovoljena;
– “naravna“ se uporablja za izdelke, ki so konzervirani v naravnem soku (tekočina, ki je bila izločena iz izdelka med kuhanjem), slani raztopini (slanici) ali vodi. Dovoljena je uporaba začimb, zelišč in naravnih arom;
– “v rastlinskem olju“ se uporablja za izdelek, v katerem so uporabljena rafinirana rastlinska olja, čista ali mešanice;
– za polivke, ki niso zajete v tem členu, je obvezna uporaba tržnega imena.
29. člen
Poleg označb, ki jih določajo predpisi, ki urejajo označevanje predpakiranih živil, mora označba konzerviranih tunov ali palamid vsebovati še:
a) v primeru označbe, ki se nanaša na prvi odstavek 27. člena tega pravilnika:
– vrsto ribe (tun ali palamida),
– za označbo, pod katero se riba trži, tudi poimenovanja iz prvega odstavka 27. člena tega pravilnika; način poimenovanja je neobvezen, ko se nanaša na 1. točko prvega odstavka 27. člena tega pravilnika,
– vrsto oziroma opis uporabljene polivke iz 28. člena tega pravilnika;
b) v primeru poimenovanja, ki se nanaša na drugi odstavek 27. člena tega pravilnika pa:
– vrsto ribe (tun ali palamida),
– način kulinarične priprave.
30. člen
Konzerve tune in palmid, poimenovane skladno s prvim odstavkom 27. člena tega pravilnika, morajo vsebovati, računano na čisto maso konzerve v korist tune ali palmida, vsaj:
a) v primeru poimenovanja iz prvega odstavka 27. člena tega pravilnika:
– 70% pri tunu in palmidi označeni kot “naravna“ iz druge alinee 28. člena tega pravilnika;
– 65% pri uporabi ostalih polivk, navedenih v 28. členu tega pravilnika;
b) 25% v primeru drugih načinov kulinarične priprave, ki se nanašajo na drugi odstavek 27. člena tega pravilnika.
VI. HITRO ZAMRZNJENI RIBJI FILETI
31. člen
Hitro zamrznjeni ribji fileti morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
a) ne smejo imeti znakov prevelike izgube vlage: znaki sušenja so dovoljeni le na površini izdelka in ne v notranjosti, poleg tega se morajo odstraniti s strganjem in ne smejo prekriti več kot 10% površine ali
– pri pakirni enoti do 200g lahko prekrijejo manj kot 25cm2 površine,
– pri pakirni enoti od 201 do 500g lahko prekrijejo manj kot 50cm2 površine,
– pri pakirni enoti od 501 do 5000g lahko prekrijejo manj kot 150cm2 površine,
– pri pakirni enoti od 5001 do 8000g lahko prekrijejo manj kot 300cm2 površine,
– pri pakirni enoti nad 8000g lahko prekrijejo manj kot 500cm2 površine;
b) ne smejo biti pretrgani ali nazobčani (hrapavi): raven vzdolžen rez filetov;
c) ne smejo vsebovati koščkov, manjših od 25g;
d) ne smejo vsebovati kože, razen če je deklarirana: dovoljeni so ostanki kože, ki so manjši od 3cm2, sicer morajo biti fileti deklarirani kot fileti s kožo;
e) fileti s kožo morajo imeti kožo tesno oprijeto na meso;
f) ne smejo vsebovati krvavih madežev, večjih od 5 mm, in drugih razbarvanj (rdečkastih, rjavkastih in drugih);
g) ne smejo vsebovati kosti, razen če so deklarirane;
h) ne smejo vsebovati plavuti, razen če so deklarirane;
i) ne smejo vsebovati tujkov, ki izvirajo iz embalažnega materiala;
j) ne smejo vsebovati ostankov notranjih organov.
VII. HITRO ZAMRZNJENI BLOKI RIBJIH FILETOV, SESEKLJANO RIBJE MESO IN MEŠANICE FILETOV IN SESEKLJANEGA RIBJEGA MESA
32. člen
Hitro zamrznjeni bloki ribjih filetov, sesekljano ribje meso in mešanice filetov in sesekljanega ribjega mesa morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
a) ne smejo imeti znakov prevelike izgube vlage: znaki sušenja so dovoljeni le na površini izdelka in ne v notranjosti, poleg tega se morajo odstraniti s strganjem in ne smejo prekriti več kot 10% površine ali
– pri pakirni enoti do 200g lahko prekrijejo manj kot 25cm2 površine,
– pri pakirni enoti od 201 do 500g lahko prekrijejo manj kot 50cm2 površine,
– pri pakirni enoti od 501 do 5000g lahko prekrijejo manj kot 150cm2 površine,
– pri pakirni enoti od 5001 do 8000g lahko prekrijejo manj kot 300cm2 površine,
– pri pakirni enoti nad 8000g lahko prekrijejo manj kot 500cm2 površine;
b) bloki morajo biti pravilnih oblik (velja le za bloke, namenjene rezanju v filete, rezine ali deklarirane porcije):
– robovi ne smejo biti pretgani ali nazobčani (hrapavi): raven vzdolžni rez,
– ne smejo vsebovati ledenih predelov, večjih od 10cm2,
– ne smejo vsebovati zračnih lukenj, večjih od 2cm2;
c) brez koščkov, manjših od 25g;
d) ne smejo vsebovati kože, razen če je deklarirana: dovoljeni so ostanki kože, ki so manjši od 3cm2, sicer morajo biti fileti deklarirani kot fileti s kožo;
e) bloki, fileti in sesekljani deli rib ne smejo vsebovati krvavih madežev in drugih diskoloracij (rdečkastih, rjavkastih in drugih), npr. takih, ki izvirajo iz kože, membran, žolčnih barvil, depositov melanina, ledvičnih barvil in drugih barv, ki niso značilne za deklarirano vrsto ribe;
f) ne smejo vsebovati kosti, razen če so deklarirane;
g) ne smejo vsebovati plavuti, razen če so deklarirane;
h) ne smejo vsebovati tujkov, ki izvirajo iz embalažnega materiala;
i) ne smejo vsebovati ostankov notranjih organov.
VIII. PREHODNA DOLOČBA
33. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o kakovosti rib, rakov, školjk, morskih ježkov, žab, želv, polžev in njihovih izdelkov (Uradni list SFRJ, št. 65/79 in 48/84).
Izdelki, ki so označeni v skladu s prejšnjim odstavkom, so lahko v prometu še največ 36 mesecev od uveljavitve tega pravilnika.
IX. KONČNA DOLOČBA
34. člen
Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika vršita Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo ter Inšpektorat Republike Slovenije za kakovost kmetijskih pridelkov in živil.
35. člen
Ta pravilnik začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 324-01-8/99
Ljubljana, dne 6. decembra 2001.
mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Soglašam!
dr. Dušan Keber, dr. med. l. r.
Minister
za zdravje
Priloga I: TRŽNI STANDARDI ZA RIBE
Razvrščanje po svežosti, predpisani s to prilogo, velja za sledeče
produkte oziroma skupine produktov:
a) pridnene ribe:
vahnja, trska, saj, rdeči
okun, mol, leng, oslič, kostanjevka, morska spaka, francoski molič in molič,
bukva, girica, ugor, krulc, cipelj, morska plošča, ostronosa patarača, morski
list, limanda, rdeči jezik, iverka, morski meč, sinji mol;
dolgoplavuti tun, tun, velikooki tun, atlantski sled, sinji mol
sardela, skuša, šur, sardon;
c) hrustančnice:
trnež, pravi skati, morski som;
d) glavonožci:
e) raki:
Preglednica 1: Pridnene ribe
|
|
kriteriji
|
|
|
kategorije svežosti
|
ni dovoljeno
|
|
|
ekstra
|
A
|
B
|
|
|
koža
|
|
|
|
|
|
kožna sluz
|
vodena in prozorna
|
slabo motna
|
mlečna
|
rumeno siva, motna
|
|
očesa
|
konveksna, črna s svetlo zenico in prozorno roženico
|
konveksna in rahlo upadla, črna in motna zenica,
rahlo opalescentna roženica
|
ravna, opalescentna roženica, motna zenica
|
konkavna v centru, siva zenica, mlečna roženica
|
|
|
svetle barve, brez sluzi
|
manj obarvane, prozorna sluz
|
rjavo/siva postajajo razbarvane, gosta neprozorna
sluz
|
rumenkaste, mlečnata sluz
|
|
|
gladka, svetla, težko se loči od mesa
|
blago motna, da se ločiti od mesa
|
|
|
|
vonj škrg in trebušne votline
-pridnena riba razen morske plošče
morska plošča
|
po morskih rastlinah
oljno sveže, oster, zemeljski vonj
|
brez vonja po morskih rastlinah, nevtralen vonj
oljnat, vonj po morskih rastlinah, rahlo sladkoben
|
fermentiran, blago kiselkast
oljnat, fermentiran, postan, blago žarek
|
kiselkast
kiselkast
|
|
meso
|
čvrsto in elastično, gladka površina
|
manj prožno
|
rahlo mehko (ohlapno), manj prožno, voščeno
(žametasto) in motne površine
|
mehko (uvelo), luske se zlahka odcepijo od kože,
površina je nagrbančena
|
posebni kriteriji za obglavljene morske
spake
|
krvne žile
(trebušne mišice)
|
oster obris in živo rdeče
|
oster obris, temnenjša kri
|
razpršene in rjave
|
popolnoma razpršene, rjave in meso rumeni
|
|
|
kriteriji
|
|
|
kategorije svežosti
|
ni dovoljeno
|
|
|
ekstra
|
A
|
B
|
|
|
koža
|
svetla pigmentacija, lesketajoče mavrične barve,
jasna razlika med hrbtno in centralno površino
|
izguba leska in sijaja, motnejše barve, manj razlike
med hrbtno in trebušno površino
|
motne, medle barve brez sijaja; koža je nagubana, če
je riba upognjena
|
zelo motna pigmentacija, koža se ločuje od mesa
|
|
|
vodena, prozorna
|
rahlo motna
|
mlečna
|
rumenkasto siva motna sluz
|
|
|
zelo čvrsto, trdo
|
precej trdo, čvrsto
|
rahlo mehko
|
mehko
|
|
škržni poklopci
|
srebrnkasti
|
srebrnkasti, rahlo rdeči ali rjavi
|
rjavkasti in iz krvnih žil izdatno pronica kri
|
rumenkasti
|
|
|
konveksne, izbočene, modro črna svetla zenica,
prozorne maščobne očesne blazinice
|
konveksne in rahlo upadle, črna zenica, rahlo
opalescentna roženica
|
ravne, zamegljena zenica, izliv krvi okrog očes
|
konkavne, v sredini siva zenica, mlečnata roženica
|
|
škrge
|
enotno temno rdeče ali škrlatne, brez sluzi
|
manj jasne barve, blede na robovih, prozorna sluz
|
odebeljena, razbarvana neprozorna sluz
|
rumenkaste, mlečna sluz
|
|
vonj škrg
|
svež vonj po morski travi, oster vonj po jodu
|
brez vonja po morski travi, nevtralen vonj
|
rahel žveplast, masten vonj, vonj po žarki slanini
ali gnilemu sadju
|
gnojen, kiselkast
|
Preglednica 3: Hrustančnice
|
|
kriteriji
|
|
|
kategorija svežosti
|
ni dopustna
|
|
|
ekstra
|
A
|
B
|
|
|
oči
|
konveksne, zelo svetlo in spreminjajočih barv; male
zenice
|
konveksne in rahlo udrte, izguba jasnosti in
mavričnosti, ovalne zenice
|
ravna, motna
|
konkavna, rumenkaste ali v stanju razkroja, ki je
napredoval
|
|
videz
|
rigor mortis ali tresavica; majhna količina čiste
sluzi na koži
|
po rigor mortis; ni sluzi na koži in še zlasti v
ustih in škržnih odprtinah
|
nekaj sluzi prisotne v ustni votlini in škržnih
odprtinah, rahlo sploščena čeljust
|
večja količina sluzi v škržnih odprtinah in ustni
votlini
|
|
vonj
|
vonj po morski travi
|
brez vonja ali zelo rahel vonj po postalem vendar ni
vonja po amoniaku
|
blag vonj po amoniaku, kiselkast
|
oster vonj po amoniaku
|
|
|
ekstra
|
A
|
B
|
ni dopustna
|
|
koža
|
svetlikajoča, mavrična in sijoča pigmentacija,
vodena sluz
|
svetla pigmentacija, vodena sluz
|
pigmentacija v procesu razbarvanja in bledenja,
motna sluz
|
razbarvana, nagubana koža, gosta sluz
|
|
tekstura mesa
|
čvrsto in prožno
|
čvrsto
|
mehko
|
uvelo, ohlapno
|
|
|
rob plavuti je prozoren in upognjen
|
trde plavuti
|
mehke plavuti
|
padajoče (gnojne) plavuti
|
|
trebuh
|
bel in svetlikajoč z vijoličnim robom okrog plavuti
|
bel in svetlikajoč z rdečimi pegami okrog plavuti
|
bel in moten, z mnogimi rdečimi in ali rumenimi pegami
|
rumeno do sivo zelenkast trebuh, rdeče pege v samem
mesu
|
Preglednica 5: Glavonožci
|
|
kriteriji
|
|
|
kategorije svežosti
|
|
|
ekstra
|
A
|
B
|
|
koža
|
svetla pigmentacija, koža se drži mesa
|
motna pigmentacija; koža se drži mesa
|
razbarvana, lahko ločljiva od mesa
|
|
meso
|
zelo čvrsto, biserno belo
|
čvrsto; barve krede
|
rahlo mehko, rožnato belo ali rahlo rumeno
|
|
lovke
|
se težko odstranijo
|
se težko odstranijo
|
se lažje odstranljive
|
|
vonj
|
svež, po morskih algah
|
blag oziroma brez vonja
|
vonj po črnilu
|
|
|
Kriteriji
|
|
|
Kategoriji svežosti
|
|
|
ekstra
|
A
|
|
minimalne zahteve
|
- površina oklepa: vlažna in svetleča,
- kozice se ločujejo pri pretresanju iz enega
kontejnerja v drugi,
- meso mora biti brez katerega koli tujega vonja,
- morajo biti brez peska, sluzi in drugih tujkov;
|
isto kot za ekstra kategorijo
|
|
izgled:
1. kozice z oklepom
2. severna kozica
|
čista rdeče-rožnata barva z majhnimi belimi lisami,
na prsnem delu oklepa prevladuje svetlejša barva;
enakomerno rožnata barva;
|
- odtenki barve od rahlo izprane rdeče-rožnate do
modrikasto rdeče z belimi lisami, prsni del oklepa mora biti svetlo obarvan
in sivkast;
rožnata s pričetkom črnenja glave;
|
|
|
- oklep se z lahkoto odstrani s samo tehnično
pogojeno neizogibno izgubo mesa,
- meso čvrsto, vendar ne žilavo;
|
- se z lahkoto odstrani z minimalno izgubo mesa,
- manj čvrsto, rahlo žilavo;
|
|
drobci
|
dopustni so posamezni drobci kozic;
|
dopustna je majhna količina drobcev kozic
|
|
vonj
|
svež vonj po morskih algah, lahno sladkoben vonj
|
kiselkast, ne diši po morskih algah
|
Preglednica 7: Škamp
|
|
Kriteriji
|
|
|
kategorija svežosti
|
|
|
ekstra
|
A
|
B
|
|
oklep
|
svetlo rožnat ali rožnat do rdeče-oranžen
|
svetlo rožnat ali rožnat do rdeče-oranžen, brez
črnih madežev
|
rahlo razbarvanje, nekaj črnih madežev in sivkaste
barve zlasti na oklepu in med repnimi členki
|
|
|
svetleče črne oči, rožnate škrge
|
oči motne in sivo-črne, škrge sivkaste
|
škrge temno sive ali nekaj zelenkaste barve na
hrbtni strani oklepa
|
|
vonj
|
značilen blag vonj po rakih
|
izguba značilnega vonja, brez vonja po amoniaku
|
rahlo kiselkast
|
|
meso
|
prosojno in modro z nagibanjem proti beli
|
ne več prosojno, toda ne razbarvano
|
na izgled motno in neprozorno
|
Priloga II: KATEGORIJE VELIKOSTI
|
lestvica
velikosti
|
minimalna
dovoljena velikost
|
|
vrsta
|
|
kg/ribo
|
število rib/kg
|
regija
|
geografska območja
|
minimalna velikost
|
|
atlantski sled (Clupea
harengus)
baltiški atlantski sled
baltiški atlantski sled
|
1
2
3
4a
4b
5
|
0,25 in več
0,125-0,25
0,085-0,125
0,05-0,085
0,036-0,085
0,031-0,085
|
4 ali manj
5 do 8
9 do 11
12 do 20
12 do 27
12 do 32
|
1
2
3
Baltik
Baltik
|
ulovljen južno od 59°30'
ulovljen severno od 59°30'
|
20 cm
20 cm
18 cm
20 cm
|
|
sardela (Sardina
pilchardus)
|
1
2
3
4
|
0,042-0,067
0,028-0,042
0,015-0,028
0,011-0,028
|
15 ali manj
16-24
25 do 35
36 do 67
36 do 91
|
|
Sredozemlje
|
|
|
morska mačka
(Scyliorhinus spp.)
|
1
2
3
|
2 in več
1 do 2
0,5 do 1
|
|
|
|
|
|
trnež (Squalus acanthias)
|
1
2
3
|
2,2 in več
1 do 2,2
0,5 do 1
|
|
|
|
|
|
rdeči okuni (Sebastes
spp.)
|
1
2
3
1a
1b
|
2 in več
0,6 do 2
035 do 0,6
težji od 0,25
lažji od 0,25
|
|
Jadran
Jadran
|
|
|
|
trska
(Gadus morhua)
|
1
2
3
4
5
|
7 in več
4 do 7
2 do 4
1 do 2
0,3 do 1
|
|
1
2
3
Baltik
|
(a)
(b)
južno od 59°30' severne
geografske širine
|
35 cm
35 cm
30 cm
35 cm
35 cm
|
|
saj
(Pollachius virens)
|
1
2
3
4
|
5 in več
3 do 5
1,5 do 3
0,3 do 1,5
|
|
1
2
3
Baltik
|
(a)
(b)
južno od 59°30' severne
geografske širine
|
35 cm
35 cm
30 cm
35 cm
30 cm
|
|
vahnja
(Melanogrammus aeglefinus)
|
1
2
3
4
|
1 in več
0,57 do 1
0,37 do0,57
|
|
1
2
3
|
ICES Vb (EC cona)
(a)
(b)
|
30 cm
30 cm
27 cm
30 cm
|
|
mol
(Merlangius merlangus)
|
1
2
3
4
|
0,5 in več
0,35 do 0,5
0,25 do 0,35
0,11 do 0,25
|
|
1
2
3
|
(a)
(b)
|
27 cm
23 cm
23 cm
23 cm
|
|
lengi (Molva spp.)
|
1
2
3
|
5 in več
3 do 5
1,2 do 3
|
|
1
2
3
|
(a)
(b)
|
-
ni določena
-
63 cm
|
|
skuša (Scomber
scombrus)
|
1
2
3
|
0,5 in več
0,2 do o,5
0.1 do 0,2
0,08 do 0,2
|
2 ali manj
2 do 5
5 do 10
5 do 12
|
1
2
3
5
|
razen severnega morja
severno morje
Sredozemlje
|
20 cm
20 cm
30 cm
20 cm
20 cm
18 cm
|
|
lokarda (Scomber
japonicus)
|
1
2
3
4
|
0,5 in več
0,25 do 0,5
0,14 do 0,25
0,05 do 0,14
|
|
|
|
|
|
sardon
(Engraulis spp.)
|
1
2
3
4
|
0,033 in več
0,02 do 0,033
0,012 do 0,02
0,008do0,012
|
30 in več
31 do 50
51 do 83
84 do 125
|
3
3
|
razen ICES Ixa
ICES Ixa
Sredozemlje
|
12 cm
10 cm
9 cm
|
|
morska plošča
(Pleuronectes platessa)
|
1
2
3
4
|
0,6 in več
0,4 do 0,6
0,3 do 0,4
0,15 do 0,3
|
|
1
2
3
Baltik
|
(a)
(b)
Severno morje
pododdelki 22 -25
pododdelki 26 -28
pododdelki 29
južno od 59°30' severne
geografske širine
|
25 cm
25 cm
27 cm
27 cm
25 cm
25 cm
21 cm
18 cm
|
|
oslič
(Merluccius merluccius)
|
1
2
3
4
5
|
2,5 in več
1,2 do 2,5
0,6 do 1,2
0,28 do 0,6
0,2 do 0,28
0,15 do 0,28
|
|
1
2
3
|
(a)
(b)
Sredozemlje
Sredozemlje
|
30 cm
30 cm
30 cm
27 cm
20 cm
|
|
ostronosa patarača
(Lepidorhombus spp.)
|
1
2
3
4
|
0,45 in več
0,25 do 0,45
0.20 do 0,25
0,11 do 0,2
0,05 do 0,2
|
|
1
2
3
|
(a)
(b)
Sredozemlje
|
25 cm
25 cm
25 cm
20 cm
|
|
kostanjevka (Brama
spp.)
|
1
2
|
0,8 in več
0,2 do 0,8
|
|
|
|
|
|
morska spaka (Lophius
spp.)
cele,
odcejene
|
1
2
3
4
5
|
8 in več
4 do 8
2 do 4
1 do 2
0,5 do 1
|
|
1
2
3
|
(a)
(b)
Sredozemlje
|
30 cm
|
|
morska spaka (Lophius
spp.)
brez glave
|
1
2
3
4
5
|
4 in več
2 do 4
1 do 2
0,5 do 1
0,2 do 0,5
|
|
|
|
|
|
limanda
(Limanda limanda)
|
1
2
|
0,25 in več
0,13 do 0,25
|
|
1
2
3
|
(a)
(b)
Severno morje
|
15 cm
15 cm
23 cm
23 cm
23 cm
|
|
rdeči jezik
(Microstomus kitt)
|
1
2
3
|
0,6 in več
0,35 do 0,6
0,18 do 0,35
|
|
1
2
3
|
(a)
(b)
|
25 cm
25 cm
25 cm
25 cm
|
|
dolgoplavuti tun
(Thunnus alalunga)
|
1
2
|
4 in več
1,5 do 4
|
|
|
|
|
|
tun
(Thunnus thynnus)
|
1
2
3
4
5
|
70 in več
50 do 70
25 do 50
10 do 25
6,4 do 10
|
|
|
Sredozemlje
|
70 cm ali 6,4 kg
|
|
velikooki tun
(Thunnus obesus)
|
1
2
|
10 in več
3,2 do 10
|
|
|
|
|
|
polak
(Pollachius pollachius)
|
1
2
3
4
|
5 in več
3 do 5
1,5 do 3
0,3 do 1,5
|
|
1
2
3
|
(a)
(b)
|
-
30 cm
-
30 cm
|
|
sinji
mol
(Micromesistius (Gadus) poutassou)
|
1
2
3
4
|
|
7 ali manj
8 do 14
15 do 25
26 do 30
|
|
|
|
|
francoski molič
(Trisopterus luscus) in molič (Trisopterus minutus)
|
1
2
3
4
|
0,4 in več
0,25 do 0,4
0,125 do 0,25
0,05 do 0,125
|
|
|
3
|
ni določeno
|
|
bukva (Boops boops)
|
1
2
3
|
|
5 ali manj
6 do 31
32 do 70
|
|
|
|
|
girica (Spicara smaris (sin. Maena smaris)
|
1
2
3
|
|
20 ali manj
21 do 40
41 do 90
|
|
|
|
|
ugor
(Conger conger)
|
1
2
3
|
7 in več
5 do 7
0,5 do 5
|
|
1
2
3
|
(a)
(b)
|
-
58 cm
-
58 cm
|
|
krulec
(Trigla spp.)
|
1
2
3
4
|
1 in več
0,4 do 1
0,2 do 0,4
0,006 do 0,2
|
|
|
|
|
|
drugi krulci
|
1
2
|
0,25 in več
0,2-0,25
|
|
|
|
|
|
šur (Trachurus spp.)
|
1
2
3
4
5
|
0,6 in več
0,4 do 0,6
0,2 do 0,4
0,08 do 0,2
0,02 do 0,08
|
|
1
2
3
4
|
Sredozemlje
|
15 cm
15 cm
15 cm
15 cm
12 cm
|
|
cipelj
(Mugil spp.)
|
1
2
3
4
|
1 in več
0,5 do 1
0,2 do 0,5
0,1 do 0,2
|
|
1
2
3
|
(a)
(b)
Sredozemlje
|
-
20 cm
-
20 cm
16 cm
|
|
pravi skati (Raja
spp.)
|
1
2
3
4
|
5 in več
3 do 5
1 do 3
0,3 do 1
|
|
|
|
|
|
pravi skati
(prsne plavuti)
|
1
2
|
3 in več
0,5 do 3
|
|
|
|
|
|
iverka
(Platichthys flesus)
|
1
2
|
več kot 0,3
0,2 do 0,3
inclusive
|
|
1
2
3
Baltik
|
(a)
(b)
porazdelitev 22 -25
porazdelitev 26 -28
porazdelitev 29-32
južno od 59°30' severne
geografske širine
|
24 cm
24 cm
24 cm
24 cm
25 cm
21 cm
18 cm
|
|
morski
listi
(Solea spp.)
|
1
2
3
4
5
|
0,5 in več
0,33 do 0,5
0,25 do 0,33
0,2 do 0,25
0,12 do 0,2
|
|
1
2
3
|
(a)
(b)
Sredozemlje
|
24 cm
24 cm
24 cm
24 cm
20 cm
|
|
morski meč (Lepidopus
caudatus)
|
1
2
3
4
|
3 in več
2 do 3
1 do 2
0,5 do 1
|
|
|
|
|
|
črni morski meč
(Aphanopus carbo)
|
1
2
|
3 in več
0,5 do 3
|
|
|
|
|
|
sipa in velika sipica
(Sepia officinalis in Rossia macrosoma)
|
1
2
3
|
0,5 in več
0,3 do 0,5
0,1 do 0,3
|
|
|
|
|
|
škamp
(Nephrops norvegicus)
|
1
2
3
4
|
|
20 in manj
21 do 30
31 do 40
več kot 40
|
2
2
2
3
|
Skagerrak in Kattegat
razen Škotske
Irsko morje
{ICES Via) in VIIa)},
Skagerrak and Kattegat
zahodna škotska in irsko
morje
{ICES Via) in VIIa)},
Sredozemlje
|
40 mm*
130 mm**
25 mm*
85 mm**
20 mm*
70 mm**
20 mm*
70 mm**
20 mm*
70 mm**
|
|
repi škampov
|
1
2
3
|
|
60 in manj
61 do 120
121 do 180
nad 180
|
2
2
2
3
|
Skagerrak in Kattegat
razen Zahodne Škotske,
Irsko morje
((ICES Via) in (VIIa))
Skagerrak in Kattegat
Zahodna Škotska in Irsko
morje
((ICES Via) in (VIIa))
|
72 mm
46 mm
37 mm
37 mm
|
|
peščena kozica (Crangon crangon)
|
1
2
|
6,8 mm in več širina
školjke
(5)
6,5 mm in več
|
|
|
|
|
|
severna
kozica (Pandalus borealis)
sveže ali hlajene
|
ena veli-kost
|
|
250 in manj
|
|
|
|
|
severna kozica, kuhane v
vodi ali pari
|
1
2
|
|
|
160 in manj
161-250
|
|
|
|
velika rakovica (Cancer pagurus)
|
1
2
|
16 cm in več
13 d0 16 cm
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
* dolžina oklepa
** celotna dolžina
|
|
|
|
|
|
|
|
vrsta školjk
|
kategorija
|
|
|
I
|
II
|
III
|
IV
|
|
ostriga (Ostrea edulis)
|
8 do 12 kos/kg
|
13 do 16 kos/kg
|
17 do 20 kos/kg
|
nad 20 kos/kg
|
|
klapavica (Mytilus gallo-provincialis)
|
nad 7 cm
|
od 5 do 7 cm
|
od 3 do 5 cm
|
|
|
MORSKI DATELJ (Lithophaga lithophaga (sin. Lithodomus
lithophaga))
|
nad 6 cm
|
do 6 cm
|
|
|
|
srčanka (Cardium spp.)
|
ne glede na maso in velikost
|
|
noetova barčica (Arca noae in Arca barbata)
|
ne glede na maso in velikost
|
|
jakobova pokrovača
(Pesten
jacobeus)
|
8 do 10 kos/kg
|
11 do 16 kos/kg
|
|
|
|
druge sorodne školjke
|
ne glede na maso in velikost
|
* Ta pravilnik vsebinsko povzema določbe uredb EEC 1536/92, 2406/96, 3703/85, 2136/98 z dopolnitvami ter nekatera priporočila Codex Alimentarius Commission za ribe in ribje izdelke
