Uradni list

Številka 31
Uradni list RS, št. 31/2001 z dne 28. 4. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 31/2001 z dne 28. 4. 2001

Kazalo

24. Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije o iskanju in reševanju na morju, 1979 (MKIRM), stran 605.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI MEDNARODNE KONVENCIJE O ISKANJU IN REŠEVANJU NA MORJU, 1979 (MKIRM)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije o iskanju in reševanju na morju, 1979 (MKIRM), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 5. aprila 2001.
Št. 001-22-37/01
Ljubljana, dne 13. aprila 2001
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O RATIFIKACIJI MEDNARODNE KONVENCIJE O ISKANJU IN REŠEVANJU NA MORJU, 1979 (MKIRM)
1. člen
Ratificira se Mednarodna konvencija o iskanju in reševanju na morju, 1979, sestavljena v Hamburgu 27. aprila 1979.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
INTERNATIONAL CONVENTION
ON MARITIME SEARCH AND RESCUE, 1979
THE PARTIES TO THIS CONVENTION,
NOTING the great importance attached in several conventions to the rendering of assistance to persons in distress at sea and to the establishment by every coastal State of adequate and effective arrangements for coast watching and for search in rescue services,
HAVING CONSIDERED Recommendation 40 adopted by the International Conference on Safety of Life at Sea, 1960, which recognizes the desirability of co-ordinating activities regarding safety on and over the sea among a number of intergovernmental organizations,
DESIRING to develop and promote these activities by establishing an international maritime search and rescue plan responsible to the needs of maritime traffic for the rescue of persons in distress at sea,
WISHING to promote co-operation among search and rescue organizations around the world and among those participating in search and rescue operations at sea,
HAVE AGREED as follows:
Article I
General obligations under the Convention
The Parties undertake to adopt all legislative or other appropriate measures necessary to give full effect to the Convention and its Annex, which is an integral part of the Convention. Unless expressly provided otherwise, a reference to the Convention constitutes at the same time a reference to its Annex.
Article II
Other treaties and interpretation
(1) Nothing in the Convention shall prejudice the codification and development of the law of the sea by the United Nations Conference on the Law of the Sea convened pursuant to resolution 2750 (XXV) of the General Assembly of the United Nations nor the present or future claims and legal views of any State concerning the law of the sea and the nature and extent of coastal and flag State jurisdiction.
(2) No provision of the Convention shall be construed as prejudicing obligations or rights of vessels provided for in other international instruments.
Article III
Amendments
(1) The Convention may be amended by either of the procedures specified in paragraphs (2) and (3) hereinafter.
(2) Amendment after consideration within the Inter-Governmental Maritime Consultative Organization (hereinafter referred as the Organization):
(a) Any amendment proposed by a Party and transmitted to the Secretary-General of the Organization (hereinafter referred to as the Secretary-General), or any amendment deemed necessary by the Secretary-General as a result of an amendment to a corresponding provision of Annex 12 to the Convention on International Civil Aviation, shall be circulated to all Members of the Organization and all Parties at least six months prior to its consideration by the Maritime Safety Committee of the Organization.
(b) Parties, whether or not Members of the Organization, shall be entitled to participate in the proceedings of the Maritime Safety Committee for the consideration and adoption of amendments.
(c) Amendments shall be adopted by a two-thirds majority of the Parties present and voting in the Maritime Safety Committee on condition that at least one third of the Parties shall be present at the time of adoption of the amendment.
(d) Amendments adopted in accordance with subparagraph (c) shall be communicated by the Secretary-General to all Parties for acceptance.
(e) An amendment to an Article or to paragraphs 2.1.4, 2.1.5, 2.1.7, 2.1.10, 3.1.2 or 3.1.3 of the Annex shall be deemed to have been accepted on the date on which the Secretary-General has received an instrument of acceptance from two thirds of the Parties.
(f) An amendment to the Annex other than to paragraphs 2.1.4, 2.1.5, 2.1.7, 2.1.10, 3.1.2 or 3.1.3 shall be deemed to have been accepted at the end of one year from the date on which it is communicated to the Parties for acceptance. However, if within such period of one year more than one third of the Parties notify the Secretary-General that they object to the amendment, it shall be deemed not to have been accepted.
(g) An amendment to an Article or paragraphs 2.1.4, 2.1.5, 2.1.7, 2.1.10, 3.1.2, or 3.1.3 of the Annex shall enter into force:
(i) with respect to those Parties which have accepted it, six months after the date on which it is deemed to have been accepted;
(ii) with respect to those Parties which accept it after the condition mentioned in sub-paragraph (e) has been met and before the amendment enters into force, on the day of entry into force of the amendment;
(iii) with respect to those Parties which accept it after the date on which the amendment enters into force, 30 days after the deposit of an instrument of acceptance.
(h) An amendment to the Annex other than to paragraphs 2.1.4, 2.1.5, 2.1.7, 2.1.10, 3.1.2 or 3.1.3 shall enter into force with respect to all Parties, except those which have objected to the amendment under subparagraph (f) and which have not withdrawn such objections, six months after the date on which it is deemed to have been accepted. However, before the date set for entry into force, any Party may give notice to the Secretary-General that it exempts itself from giving effect to that amendment for a period no longer than one year from the date of its entry into force, or for such longer period as may be determined by a two-thirds majority of the Parties present and voting in the Maritime Safety Committee at the time of the adoption of the amendment.
(3) Amendment by a conference:
(a) Upon the request of a Party concurred in by at least one third of the Parties, the Organization shall convene a conference of Parties to consider amendments to the Convention. Proposed amendments shall be circulated by the Secretary-General to all Parties at least six months prior to their consideration by the conference.
(b) Amendments shall be adopted by such a conference by a two-thirds majority of the Parties present and voting, on condition that at least one third of the Parties shall be present at the time of adoption of the amendment. Amendments so adopted shall be communicated by the Secretary-General to all Parties for acceptance.
(c) Unless the conference decides otherwise, the amendment shall be deemed to have been accepted and shall enter into force in accordance with the procedures specified in sub-paragraphs (2)(e), (2)(f), (2)(g) and (2)(h) respectively, provided that reference in sub-paragraph (2)(h) to the Maritime Safety Committee expanded in accordance with sub-paragraph (2)(b) shall be taken to mean reference to the conference.
(4) Any declaration of acceptance of, or objection to, an amendment or any notice given under sub-paragraph (2)(h) shall be submitted in writing to the Secretary-General who shall inform all Parties of any such submission and the date of its receipt.
(5) The Secretary-General shall inform States of any amendments which enter into force, together with the date on which each such amendment enters into force.
Article IV
Signature, ratification, acceptance approval and accession
(1) The Convention shall remain open for signature at the Headquarters of the Organization from 1 November 1979 until 31 October 1980 and shall thereafter remain open for accession. States may become Parties to the Convention by:
(a) signature without reservation as to ratification, acceptance or approval, or
(b) signature subject to ratification, acceptance or approval, followed by ratification, acceptance or approval; or
(c) accession.
(2) Ratification, acceptance, approval or accession shall be effected by the deposit of an instrument to that effect with the Secretary-General.
(3) The Secretary-General shall inform States of any signature or of the deposit of any instrument of ratification, acceptance, approval or accession and the date of its deposit.
Article V
Entry into force
(1) The Convention shall enter into force 12 months after the date on which 15 States have become Parties to it in accordance with Article IV.
(2) Entry into force for States which ratify, accept, approve or accede to the Convention in accordance with Article IV after the condition prescribed in paragraph (1) has been met and before the Convention enters into force, shall be on the date of entry into force of the Convention.
(3) Entry into force for States which ratify, accept, approve or accede to the Convention after the date on which the Convention enters into force shall be 30 days after the date of deposit of an instrument in accordance with Article IV.
(4) Any instrument of ratification, acceptance, approval or accession deposited after the date of entry into force of an amendment to the Convention in accordance with Article III shall apply to the Convention, as amended, and the Convention, as amended, shall enter into force for a State depositing such an instrument 30 days after the date of its deposit.
(5) The Secretary-General shall inform States of the date of entry into force of the Convention.
Article VI
Denunciation
(1) The Convention may be denounced by any Party at any time after the expiry of five years from the date on which the Convention enters into force for that Party.
(2) Denunciation shall be effected by the deposit of an instrument of denunciation with the Secretary-General who shall notify States of any instrument of denunciation received and of the date of its receipt as well as the date on which such denunciation takes effect.
(3) A denunciation shall take effect one year, or such longer period as may be specified in the instrument of denunciation, after its receipt by the Secretary-General.
Article VII
Deposit and registration
(1) The Convention shall be deposited with the Secretary-General who shall transmit certified true copies thereof to States.
(2) As soon as the Convention enters into force, the Secretary-General shall transmit the text thereof to the Secretary-General of the United Nations for registration and publication, in accordance with Article 102 of the Charter of the United Nations.
Article VIII
Languages
The Convention is established in a single copy in the Chinese, English, French, Russian and Spanish languages, each text being equally authentic. Official translations in the Arabic, German and Italian languages shall be prepared and deposited with the signed original.
DONE AT HAMBURG this twenty-seventh day of April one thousand nine hundred and seventy-nine.
IN WITNESS WHEREOF the undersigned, being duly authorised by their respective Governments for that purpose, have signed the Convention.
CHAPTER 1
TERMS AND DEFINITIONS
1.1 “Shall“ is used in the Annex to indicated a provision, the uniform application of which by all Parties is required in the interest of safety of life at sea.
1.2 “Should“ is used in the Annex to indicate a provision, the uniform application of which by all Parties is recommended in the interest of safety of life at sea.
1.3 The terms listed below are used in the Annex with the following meanings:
.1 “Search“. An operation, normally co-ordinated by a rescue co-ordination centre or rescue sub-centre, using available personnel and facilities to locate persons in distress;
.2 “Rescue“. An operation to retrieve persons in distress, provide for their initial medical or other needs, and deliver them to a place of safety;
.3 “Search and rescue service“. The performance of distress monitoring, communication, co-ordination and search and rescue functions, including provision of medical advice, initial medical assistance, or medical evacuation, through the use of public or private resources including co-operating aircraft, vessels and other craft and installations;
.4 “Search and rescue region“. An area of defined dimensions associated with a rescue co-ordination centre within which search and rescue services are provided;
.5 “Rescue co-ordination centre“. A unit responsible for promoting efficient organizaton of search and rescue services and for co-ordinating the conduct of search and rescue operations within a search and rescue region;
.6 “Rescue sub-centre“. A unit subordinate to a rescue co-ordination centre establish to complement the latter according to particular provisions of the responsible authorities;
.7 “Search and Rescue facility“. Any mobile resource including designated search and rescue units, used to conduct search and rescue operations;
.8 “Search and rescue unit“. A unit composed of trained personnel and provided with equipment suitable for the expeditious conduct of search and rescue operations;
.9 “Alerting post“. Any facility intended to serve as an intermediary between a person reporting an emergency and rescue co-ordination centre or rescue sub-centre.
.10 “Emergency phase“. A generic term meaning, as the case may be, uncertainly phase, alert phase or distress phase;
.11 “Uncertainly phase“. A situation wherein uncertainty exists as to the safety of a person, a vessel or other craft;
.12 “Alert phase“. A situation wherein apprehension exists as to the safety of a person, a vessel or other craft;
.13 “Distress phase“. A situation wherein there is a reasonable certainty that a person, a vessel or other craft is threatened by grave and imminent danger and requires immediate assistance;
.14 “On-scene-co-ordinator“. A person designated to co-ordinate search and rescue operations within a specific area;
.15 “Secretary-General“. The Secretary-General of the International Maritime Organizaton.
CHAPTER 2
ORGANIZATION AND CO-ORDINATION
2.1. Arrangements for provision and co-ordination of search and rescue services
2.1.1 Parties shall, as they are able to do so individually or in co-operation with other States and, as appropriate, with the Organization, participate in the development of search and rescue services to ensure that assistance is rendered to any person in distress at sea. On receiving information that any person is, or appears to be, in distress at sea, the responsible authorities of a Party shall take urgent steps to ensure that the necessary assistance is provided.
2.1.2 Parties shall, either individually or, if appropriate, in co-operation with other States, establish the following basic elements of search and rescue service:
.1 legal framework;
.2 assignment of a responsible authority;
.3 organization of available resources;
.4 communication facilities;
.5 co-ordination and operational functions; and
.6 process to improve the service including planning, domestic and international co-operative relationships and training.
Parties shall, as far as practicable, follow relevant minimum standards and guidelines developed by the Organization.
2.1.3 To help ensure the provision of adequate shore-based communication infrastructure, efficient distress alert routeing, and proper operational co-ordination to effectively support search and rescue services, Parties shall, individually or in co-operation with other States, ensure that sufficient search and rescue regions are established within each sea area in accordance with paragraphs 2.1.4 and 2.1.5. Such regions should be contiguous and, as far as practicable, not overlap.
2.1.4 Each search and rescue region shall be established by agreement among Parties concerned. The Secretary-General shall be informed of such agreements.
2.1.5 In case agreement on the exact dimensions of search and rescue region is not reached by the Parties concerned, those Parties shall use their best endeavours to reach agreement upon appropriate arrangements under which the equivalent overall co-ordination of search and rescue services is provided in the area. The Secretary-General shall be notified of such arrangements.
2.1.6 Agreement on the regions or arrangements referred to in paragraphs 2.1.4 and 2.1.5 shall be recorded by the Parties concerned, or in written plans accepted by the Parties.
2.1.7 The delimitation of search and rescue regions is not related to and shall not prejudice the delimitation of any boundary between States.
2.1.8 Parties should seek to promote consistency, where applicable, between their maritime and aeronautical search and rescue services while considering the establishment of maritime search and rescue regions which shall be established by agreement in accordance with paragraph 2.1.4 or the reaching of agreement upon appropriate arrangements in accordance with paragraph 2.1.5.
2.1.9 Parties having accepted responsibility to provide search and rescue services for a specified area shall use search and rescue units and other available facilities for providing assistance to a person who is, or appears to be, in distress at sea.
2.1.10 Parties shall ensure that assistance be provided to any person in distress at sea. They shall do so regardless of the nationality or status of such a person or the circumstances in which that person is found.
2.1.11 Parties shall forward to the Secretary-General information on their search and rescue service, including the:
.1 national authority responsible for the maritime search and rescue services;
.2 location of the established rescue co-ordination centres or other centres providing search and rescue co-ordination, for the search and rescue region or regions and communications therein;
.3 limits of their search and rescue region or regions and the coverage provided by their shore based distress and safety communication facilities; and
.4 principal types of available search and rescue units.
Parties shall with priority, update the information provided with respect to any alterations of importance. The Secretary-General shall transmit to all Parties the information received.
2.1.12 The Secretary-General shall notify all Parties of the agreements or arrangements referred to in paragraphs 2.1.4 and 2.1.5.
2.2 Development of national search and rescue services
2.2.1 Parties shall establish appropriate national procedures for overall development, co-ordination, and improvement of search and rescue services.
2.2.2 To support efficient search end rescue operations, Parties shall:
.1 ensure the co-ordinated use of available facilities; and
.2 establish close co-operation between services and organizations which may contribute to improve the search and rescue service in areas such as operations, planning, training, exercises and research and development.
2.3 Establishment of rescue co-ordination centres and rescue sub-centres
2.3.1 To meet the requirements of paragraph 2.2, Parties shall individually or in co-operation with other States establish rescue co-ordination centres for their search and rescue services and such rescue sub-centres as they consider appropriate.
2.3.2 Each rescue co-ordination centre and rescue sub-centre, established in accordance with paragraph 2.3.1, shall arrange for the receipt of distress alerts originating from within its search and rescue region. Every such centre shall also arrange for communications with persons in distress, with search and rescue facilities, and with other rescue co-ordination centres and rescue sub-centres.
2.3.3 Each rescue co-ordination centre shall be operational on a 24-hour basis and be constantly staffed by trained personnel having a working knowledge of the English language.
2.4 Co-ordination with aeronautical services
2.4.1 Parties shall ensure that the closest practicable co-ordination between maritime and aeronautical services so as to provide for the most effective and efficient search and rescue services in and over their search and rescue regions.
2.4.2 Whenever practicable, each Party should establish joint and rescue co-ordination centres and rescue sub-centres to serve both maritime and aeronautical purposes.
2.4.3 Whenever separate maritime and aeronautical rescue co-ordination centres or rescue sub-centres are established to serve the same area, the Party concerned shall ensure the closest practicable co-ordination between the centres or sub-centres.
2.4.4 Parties shall ensure as far as is possible the use of common procedures by search and rescue units established for maritime purposes and those established for aeronautical purposes.
2.5 Designation of search and rescue facilities
Parties shall identify all facilities able to participate in search and rescue operations, and may designate suitable facilities as search and rescue units.
2.6 Equipment of search and rescue units
2.6.1 Each search and rescue unit shall be provided with equipment appropriate to its task.
2.6.2 Containers and packages containing survival equipment for dropping to survivors should have the general nature of their contents indicated by markings in accordance with standards adopted by the Organization.
CHAPTER 3
CO-OPERATION BETWEEN STATES
3.1 Co-operation between States
3.1.1 Parties shall co-ordinate their search and rescue organizations and should, whenever necessary, co-ordinate search and rescue operations with those of neighbouring States.
3.1.2 Unless otherwise agreed between the States concerned, a Party should authorize, subject to applicable national laws, rules and regulations, immediate entry into or over its territorial sea or territory of rescue units of other Parties solely for the purpose of searching for the position of maritime casualties and rescuing the survivors of such casualties. In such cases, search and rescue operations shall, as far as practicable, be co-ordinated by the appropriate rescue co-ordination centre of the Party which has authorized entry, or such other authority as has been designated by that Party.
3.1.3 Unless otherwise agreed between the States concerned, the authorities of a Party which wishes its rescue units to enter into or over its territorial sea or territory of another Party solely for the purpose of searching for the position of maritime casualties and rescuing the survivors of such casualties, shall transmit a request, giving full details of the projected mission and the need for it, to the rescue co-ordination centre of that other Party, or to such other authority as has been designated by that Party.
3.1.4 The responsible authorities of Parties shall:
.1 immediately acknowledge the receipt of such a request; and
.2 as soon as possible indicate the conditions, if any, under which the projected mission may be undertaken.
3.1.5 Parties should enter into agreements with neighbouring States setting forth the conditions for entry of each other’s search and rescue units into or over their respective territorial sea or territory. These agreements should also provide for expediting entry of such units with the least possible formalities.
3.1.6 Each Party should authorize its rescue co-ordination centres:
.1 to request from other rescue co-ordination centres such assistance, including vessels, aircraft, personnel or equipment, as may be needed;
.2 to grant any necessary permission for the entry of such vessels, aircraft, personnel or equipment into or over its territorial sea or territory; and
.3 to make the necessary arrangements with the appropriate customs, immigration, health or other authorities with a view to expediting such entry.
3.1.7 Each Party shall ensure that its rescue co-ordination centres provide, when requested, assistance to other rescue co-ordination centres, including assistance in the form of vessels, aircraft, personnel or equipment.
3.1.8 Parties should enter into agreements with other Sates, where appropriate, to strengthen search and rescue co-operation and co-ordination. Parties shall authorize their responsible authority to make operational plans and arrangements for search and rescue co-operation and co-ordination with responsible authorities of other States.
CHAPTER 4
OPERATING PROCEDURES
4.1 Preparatory measures
4.1.1 Each rescue co-ordination centre and rescue sub-centre shall have available up-to-date information especially concerning search and rescue facilities and available communications relevant to search and rescue operations in its area.
4.1.2 Each rescue co-ordination centre and rescue sub-centre should have already access to information regarding the position, course and speed of vessels within its area which may be able to provide assistance to persons, vessels or other craft in distress at sea, and regarding how to contact them. This information should either be kept in the rescue co-ordination centre, or be readily obtainable when necessary.
4.1.3 Each rescue co-ordination centre and rescue sub-centre shall have detailed plans of operation for the conduct of search and rescue operations. Where appropriate, these plans shall be developed jointly with the representatives of those who may assist in providing, or who may benefit from, the search and rescue services.
4.1.4 Rescue co-ordination centres or sub-centres shall be kept informed of the state of preparedness of search and rescue units.
4. 2 Information concerning emergencies
4.2.1 Parties, either individually or in co-operation with other States shall ensure that they are capable on a 24-hour basis of promptly and reliably receiving distress alerts from equipment used for this purpose within their search and rescue regions. Any alerting post receiving a distress alert shall:
.1 immediately relay the alert to the appropriate rescue co-ordination centre or sub-centre, and then assist with search and rescue communications as appropriate rescue, and
.2 if practicable acknowledge the alert.
4.2.2 Parties shall, where appropriate, ensure that effective arrangements are in place for the registration of communication equipment and for responding to emergencies, to enable any rescue co-ordination centre or sub-centre to access pertinent registration information quickly.
4.2.3 Any authority or element of the search and rescue service having reason to believe that a person, a vessel or other craft is in a state of emergency shall forward as soon as possible all available information to the rescue co-ordination centre or rescue sub-centre concerned.
4.2.4 Rescue co-ordination centres and rescue sub-centres shall, immediately upon receipt of information concerning a person, a vessel, or other craft in a state of emergency evaluate such information and determine the phase of emergency in accordance with paragraph 4.4, and the extent of operations required.
4.3 Initial action
Any search and rescue unit receiving information of a distress incident shall initially take immediate action if in the position to assist and shall, in any case without delay, notify the rescue co-ordination centre or rescue sub-centre in whose area the incident has occurred.
4.4 Emergency phases
To assist in determining the appropriate operating procedures, the following emergency phases shall be distinguished by the rescue co-ordination centre or sub-centre concerned:
.1 Uncertainty phase:
.1.1 when a person has been reported as missing, or a vessel or other craft is overdue; or
.1.2 when a person, a vessel or other craft has failed to make an expected position or safety report.
.2 Alert phase:
.2.1 when, following the uncertainty phase, attempts to establish contact with a person, a vessel or other craft have failed and inquiries addressed to other appropriate sources have been unsuccessful; or
.2.2 when information has been received indicating that the operating efficiency of a vessel or other craft is impaired, but not to the extent that a distress situation is likely.
.3 Distress phase:
.3.1 when a positive information is received that a person, a vessel or other craft is in danger and in need of immediate assistance; or
.3.2 when, following the alert phase, further unsuccessful attempts to establish contact with a person, a vessel or other craft and more widespread unsuccessful inquiries point to the probability that a distress situation exists; or
.3.3 when information is received which indicates that the operating efficiency of a vessel or other craft has been impaired to the extent that a distress situation is likely.
4.5 Procedures to be followed by rescue co-ordination centres and rescue sub-centres during emergency phases.
4.5.1 Upon the declaration of the uncertainty phase, the rescue co-ordination centre or rescue sub-centre, as appropriate, shall initiate inquiries to determine the safety of a person, a vessel or other craft, or shall declare the alert phase.
4.5.2 Upon the declaration of the alert phase, the rescue co-ordination centre or rescue sub-centre, as appropriate, shall extend the inquiries for the missing person, vessel or other craft, alert appropriate search and rescue services and initiate such action, as is necessary in the light of the circumstances of the particular case.
4.5.3 Upon the declaration of the distress phase, the rescue co-ordination centre or rescue sub-centre, as appropriate, shall proceed as prescribed in its plans of operation, as required by paragraph 4.1.
4.5.4 Initiation of search and rescue operations when the position of the search object is unknown.
In the event of an emergency phase being declared for a search object whose position is unknown, the following shall apply:
.1 when an emergency phase exists, a rescue co-ordination centre or rescue sub-centre shall, unless it is aware that other centres are taking action, assume responsibility for initiating suitable action and confer with other centres with the objective of designating one centre to assume responsibility;
.2 unless otherwise decided by agreement between the centres concerned, the centre to be designated shall be the centre responsible for the area in which the search object was according to its last reported position; and
.3 after the declaration of the distress phase, the centre co-ordinating the search and rescue operations shall, as appropriate, inform other centres of all the circumstances of the emergency and of all subsequent developments.
4.5.5 Passing information to persons, vessels or other craft for which an emergency phase has been declared
Whenever possible, the rescue co-ordination centre or rescue sub-centre responsible for search and rescue operations shall forward to the person, a vessel or other craft for which an emergency phase has been declared, information on the search and rescue operations it has initiated.
4.6 Co-ordination when two or more Parties are involved
For search and rescue operations involving more than one Party, each Party shall take appropriate action in accordance with the plans of operation referred to in paragraph 4.1 when so requested by the rescue co-ordination centre of the region.
4.7 On-scene co-ordination of search and rescue activities
4.7.1 The activities of search and rescue units and other facilities engaged in search and rescue operations shall be co-ordinated on-scene to ensure the most effective results.
4.7.2 When multiple facilities are about to engage in search and rescue operations, and the rescue co-ordination centre or rescue sub-centre considers it necessary, the most capable person should be designated as on-scene co-ordinator as early as practicable and preferably before the facilities arrive within the specified area of operation. Specific responsibilities shall be assigned to the on-scene co-ordinator taking into account the apparent capabilities of the on-scene co-ordinator and operational requirements.
4.7.3 If there is no responsible rescue co-ordination centre or, for any reason, the responsible rescue co-ordination centre is unable to co-ordinate the search and rescue mission, the facilities involved should designate an on-scene co-ordinator by mutual agreement.
4.8 Termination and suspension for search and rescue operations
4.8.1 Search and rescue operations shall continue, when practicable, until all reasonable hope of rescuing survivors has passed.
4.8.2 The responsible rescue co-ordination centre or rescue sub-centre concerned shall normally decide when to discontinue search and rescue operations. If no such centre is involved in co-ordinating the operations, the on-scene co-ordinator may take this decision.
4.8.3 When a rescue co-ordination centre or rescue sub-centre considers, on the basis of reliable information that a search and rescue operation has been successful, or that the emergency no longer exists, it shall terminate the search and rescue operation and promptly so inform any authority, facility or service which has been activated or notified.
4.8.4 If a search or rescue operation on-scene becomes impracticable and the rescue co-ordination centre or rescue sub-centre concludes that survivors might still be alive, the centre may temporarily suspend the on-scene activities pending further developments, and shall promptly so inform any authority, facility or service which has been activated or notified. Information subsequently received shall be evaluated and search and rescue operations resumed when justified on the basis of such information.
CHAPTER 5
SHIP REPORTING SYSTEMS
5.1 General
5.1.1 Ship reporting systems may be established either individually by Parties or in co-operation with other States, where this is considered necessary, to facilitate search and rescue operations.
5.1.2 Parties contemplating the institution of ship reporting system should take account of the relevant recommendations of the Organization. Parties should also consider whether existing reporting systems or other sources of ship position data can provide adequate information for the region, and seek to minimize unnecessary additional reports by ships, or the need for rescue co-ordination centres to check with multiple reporting systems to determine availability of ships to assist with search and rescue operations.
5.1.3 The ship reporting system should provide up-to-date information on the movements of vessels in order, in the event of a distress incident, to:
.1 reduce the interval between the loss of contact with a vessel and the initiation of search and rescue operations in cases where no distress signal has been received;
.2 permit rapid identification of vessels which might be called upon to provide assistance;
.3 permit delineation of a search area of limited size in case the position of a person, a vessel or other craft in distress is unknown or uncertain; and
.4 facilitate the provision of urgent medical assistance or advice.
5.2 Operational requirements
5.2.1 Ship reporting systems should satisfy the following requirements:
.1 provision of information, including sailing plans and position reports, which would make it possible to determine current and future positions of participating vessels;
.2 maintenance of a shipping plot;
.3 receipt of reports at appropriate intervals from participating vessels;
.4 simplicity in system design and operation; and
.5 use of internationally agreed standard ship reporting format and procedures.
5.3 Types of reports
5.3.1 A ship reporting system should incorporate the following types of ship reports in accordance with the recommendations of the Organization:
.1 Sailing plan;
.2 Position report; and
.3 Final report.
5.4 Use of systems
5.4.1 Parties should encourage all vessels to report their position when travelling in areas where arrangements have been made to collect information on positions for search and rescue purposes.
5.4.2 Parties recording information on the position of vessels should disseminate, so far as practicable, such information to other States when so requested for search and rescue purposes.
MEDNARODNA KONVENCIJA
O ISKANJU IN REŠEVANJU NA MORJU, 1979
POGODBENICE KONVENCIJE,
KI SE ZAVEDAJO velikega pomena, ki ga različne konvencije pripisujejo zagotavljanju pomoči osebam na morju, ki so v nevarnosti, in uvedbi primernih in učinkovitih ukrepov za opazovanje z obale in službe za iskanje in reševanje vsake obalne države,
KI SO PROUČILE Priporočilo 40, ki ga je sprejela Mednarodna konferenca o varnosti človekovega življenja na morju iz leta 1960, ki priznava zaželenost usklajevalnih dejavnosti med številnimi medvladnimi organizacijami v zvezi z varnostjo na morju in nad njim,
V ŽELJI razviti in pospeševati te dejavnosti z uvedbo mednarodnega pomorskega načrta za iskanje in reševanje, ki se bo uporabljal v pomorskem prometu za reševanje oseb na morju, ki so v nevarnosti,.
V ŽELJI pospeševati sodelovanje med organizacijami za iskanje in reševanje po svetu in med tistimi, ki sodelujejo pri iskanju in reševanju na morju,
SO SE DOGOVORILE, kot sledi:
I. člen
Splošne obveznosti po konvenciji
Pogodbenice se obvežejo, da bodo sprejele vse zakonodajne ali druge primerne ukrepe, ki so potrebni za popolno uveljavitev konvencije in njene priloge, ki je sestavni del konvencije. Če ni izrecno drugače določeno, pomeni sklicevanje na konvencijo tudi sklicevanje na njeno prilogo.
II. člen
Druge pogodbe in razlaga
(1) Nič v konvenciji ne sme vplivati na predpise in razvoj prava morja na Konferenci Združenih narodov o pravu morja, sklicani v skladu z resolucijo 2750 (XXV) Generalne skupščine Združenih narodov, niti na sedanje ali prihodnje zahteve in pravne poglede katere koli države v zvezi s pravom morja ter na naravo in obseg jurisdikcije obalne države in države pripadnosti.
(2) Nobena določba konvencije se ne sme razlagati tako, da škodi obveznostim ali pravicam ladij, predvidenim v drugih mednarodnih dokumentih.
III. člen
Spremembe
(1) Konvencija se lahko spremeni s katerim koli postopkom, ki je določen v drugem in tretjem odstavku.
(2) Sprememba po proučitvi v Medvladni pomorski posvetovalni organizaciji (v nadaljevanju organizacija):
(a) Vsaka sprememba, ki jo predlaga pogodbenica in jo pošlje generalnemu sekretarju organizacije (v nadaljevanju generalni sekretar), ali vsaka sprememba, za katero generalni sekretar meni, da je potrebna zaradi spremembe ustrezne določbe v Prilogi 12 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, se razpošlje vsem članicam organizacije in vsem pogodbenicam najmanj šest mesecev, preden jo prouči Odbor za pomorsko varnost organizacije.
(b) Pogodbenice, ki so članice organizacije ali ne, imajo pravico sodelovati pri postopkih Odbora za pomorsko varnost za proučitev in sprejem sprememb.
(c) Spremembe se sprejemajo z dvetretjinsko večino pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo v Odboru za pomorsko varnost, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je ob sprejemanju spremembe prisotna vsaj tretjina pogodbenic.
(d) Generalni sekretar pošlje spremembe, sprejete v skladu s pododstavkom (c), v sprejetje vsem pogodbenicam.
(e) Za spremembo člena ali odstavkov 2.1.4, 2.1.5, 2.1.7, 2.1.10, 3.1.2 ali 3.1.3 priloge velja, da je sprejeta z dnem, ko generalni sekretar prejme listino o sprejetju od dveh tretjin pogodbenic.
(f) Za spremembo priloge, razen za odstavke 2.1.4, 2.1.5, 2.1.7, 2.1.10, 3.1.2 ali 3.1.3, velja, da je sprejeta po preteku enega leta od dneva, ko je bila poslana pogodbenicam v sprejetje. Če v obdobju enega leta več kot tretjina pogodbenic obvesti generalnega sekretarja, da spremembi ugovarja, velja, da sprememba ni bila sprejeta.
(g) Sprememba člena ali odstavkov 2.1.4, 2.1.5, 2.1.7, 2.1.10, 3.1.2 ali 3.1.3 priloge začne veljati:
(i) za pogodbenice, ki so spremembo sprejele, šest mesecev po dnevu, ko je bila sprejeta;
(ii) za pogodbenice, ki spremembo sprejmejo po izpolnitvi pogoja iz pododstavka (e) in preden začne sprememba veljati, na dan začetka veljavnosti spremembe;
(iii) za pogodbenice, ki spremembo sprejmejo po dnevu, ko začne ta veljati, 30 dni po deponiranju listine o sprejetju.
(h) Sprememba priloge, razen spremembe odstavkov 2.1.4, 2.1.5, 2.1.7, 2.1.10, 3.1.2 ali 3.1.3, začne veljati za vse pogodbenice, razen za tiste, ki so spremembi ugovarjale v skladu s pododstavkom (f) in ki svojega ugovora niso umaknile, šest mesecev po dnevu, ki velja kot datum sprejetja spremembe. Pogodbenica pa lahko pred rokom, ki je določen za začetek veljavnosti, obvesti generalnega sekretarja, da ne more biti upoštevana pri uveljavitvi spremembe za največ eno leto od dneva začetka njene veljavnosti ali za daljši čas, ki ga lahko določi dvetretjinska večina pogodbenic, ki so ob sprejemu spremembe prisotne in glasujejo v Odboru za pomorsko varnost.
(3) Sprememba na konferenci:
(a) Na zahtevo pogodbenice ob soglasju vsaj tretjine pogodbenic skliče organizacija posvetovanje pogodbenic za proučitev sprememb konvencije. Predlagane spremembe razpošlje generalni sekretar vsem pogodbenicam vsaj šest mesecev pred njihovo proučitvijo na konferenci.
(b) Spremembe se na konferenci sprejemajo z dvetretjinsko večino pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo, pod pogojem, da je ob sprejemu spremembe prisotna vsaj tretjina pogodbenic. Tako sprejete spremembe pošlje generalni sekretar v sprejetje vsem pogodbenicam.
(c) Če konferenca ne odloči drugače, velja, da je sprememba sprejeta in začne veljati v skladu s postopki, določenimi v pododstavkih (e), (f), (g) in (h) drugega odstavka, pod pogojem, da se sklicevanje v pododstavku (h) drugega odstavka na Odbor za pomorsko varnost, razširjen v skladu s pododstavkom (b) drugega odstavka, razume kot sklicevanje na konferenco.
(4) Vsaka izjava o sprejetju ali ugovoru k njej ali vsako obvestilo, dano po pododstavku (h) drugega odstavka, se pisno predloži generalnemu sekretarju, ki vse pogodbenice obvesti o vsaki predložitvi in datumu njenega prejema.
(5) Generalni sekretar obvesti države o vseh spremembah, ki začnejo veljati, skupaj z datumom, ko začne taka sprememba veljati.
IV. člen
Podpis, ratifikacija, sprejetje, odobritev in pristop
(1) Konvencija je na voljo za podpis na sedežu organizacije od 1. novembra 1979 do 31. oktobra 1980; po tem datumu bo na voljo za pristop. Države lahko postanejo pogodbenice konvencije:
(a) s podpisom brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali
(b) s podpisom s pridržkom glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve, ki mu sledi ratifikacija, sprejetje ali odobritev ali
(c) s pristopom.
(2) Ratifikacija, sprejetje, odobritev ali pristop se opravi z deponiranjem ustrezne listine pri generalnem sekretarju.
(3) Generalni sekretar obvesti države o vsakem podpisu ali o deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu ter o datumu njenega deponiranja.
V. člen
Začetek veljavnosti
(1) Konvencija začne veljati 12 mesecev po dnevu, ko je 15 držav postalo pogodbenic konvencije v skladu s IV. členom.
(2) Začetek veljavnosti za države, ki ratificirajo, sprejmejo, odobrijo ali pristopijo k njej v skladu s IV. členom po tem, ko je izpolnjen pogoj iz prvega odstavka in preden začne konvencija veljati, je datum začetka veljavnosti konvencije.
(3) Začetek veljavnosti za države, ki ratificirajo, sprejmejo, odobrijo ali pristopijo k njej po dnevu, ko začne konvencija veljati, je 30 dni po dnevu deponiranja listine v skladu s IV. členom.
(4) Vsaka listina o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, deponirana po dnevu začetka veljavnosti spremembe konvencije v skladu s III. členom, velja za spremenjeno konvencijo, ki začne veljati za državo, ki deponira listino, 30 dni po dnevu njenega deponiranja.
(5) Generalni sekretar obvesti države o dnevu začetka veljavnosti konvencije.
VI. člen
Odpoved
(1) Pogodbenica lahko odpove konvencijo kadar koli po preteku petih let od dneva, ko začne konvencija veljati za to pogodbenico.
(2) Konvencija se odpove z deponiranjem listine o odpovedi pri generalnem sekretarju, ki obvesti države o vsaki prejeti listini o odpovedi in o datumu njenega prejema, kot tudi o dnevu, ko začne taka odpoved učinkovati.
(3) Odpoved začne učinkovati eno leto po tem, ko jo je prejel generalni sekretar ali po daljšem obdobju, določenem v listini o odpovedi.
VII. člen
Deponiranje in registracija
(1) Konvencija se deponira pri generalnem sekretarju, ki državam pošlje overjene kopije konvencije.
(2) Ko začne konvencija veljati, pošlje generalni sekretar njeno besedilo generalnemu sekretarju Združenih narodov v registracijo in objavo v skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov.
VIII. člen
Jeziki
Konvencija je sestavljena v enem izvodu v angleškem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. Uradni prevodi v arabskem, italijanskem in nemškem jeziku se pripravijo in deponirajo skupaj s podpisanim izvirnikom.
SESTAVLJENO V HAMBURGU sedemindvajsetega aprila tisoč devetsto devetinsedemdeset.
DA BI TO POTRDILI, so spodaj podpisani, ki so jih za to pravilno pooblastile njihove vlade, podpisali konvencijo.
1. POGLAVJE
UPORABA IZRAZOV
1.1 »Morati« se v Prilogi uporablja za določbe, za katere se zahteva, da jih vse pogodbenice enotno uporabljajo zaradi varnosti človekovega življenja na morju.
1.2 »Lahko bi« se v Prilogi uporablja za določbe, za katere se priporoča, da jih vse pogodbenice enotno uporabljajo zaradi varnosti človekovega življenja na morju.
1.3 Našteti izrazi se v prilogi uporabljajo v tem pomenu:
.1 »Iskanje« – dejavnost, ki jo običajno usklajuje center za usklajevanje reševanja ali reševalni podcenter ob uporabi razpoložljivega osebja in sredstev, da se najdejo osebe v nevarnosti.
.2 »Reševanje« – dejavnost, s katero se rešujejo osebe v nevarnosti, se jim zagotavlja osnovna zdravstvena ali druga pomoč ter se prepeljejo na varno.
.3 »Služba za iskanje in reševanje« – spremljanje nevarnosti, obveščanje, usklajevanje ter iskanje in reševanje, vključno z zdravniškim svetovanjem, osnovno zdravstveno pomočjo ali evakuacijo ob uporabi javnih in zasebnih sredstev, vključno s sodelovanjem letal, ladij ter drugih plovil in naprav.
.4 »Območje iskanja in reševanja« – območje določene velikosti, povezano s centrom za usklajevanje reševanja, na katerem se zagotavljata iskanje in reševanje;
.5 »Center za usklajevanje reševanja« – enota, pristojna za pospeševanje učinkovite organizacije služb za iskanje in reševanje in za usklajevanje izvajanja iskanja in reševanja na območju iskanja in reševanja.
.6 »Reševalni podcenter« – enota, podrejena centru za usklajevanje reševanja, ustanovljena za njegovo dopolnitev v skladu s posebnimi določbami pristojnih organov.
.7 »Sredstva za iskanje in reševanje« – vsa mobilna sredstva za iskanje in reševanje, vključno z enotami za iskanje in reševanje.
.8 »Enota za iskanje in reševanje« – enota, ki jo sestavlja usposobljeno osebje in ima opremo, primerno za hitro in učinkovito izvajanje iskanja in reševanja.
.9 »Alarmno mesto« – vsako sredstvo namenjeno povezavi med osebo, ki pošilja sporočilo o nevarnosti, in centrom za usklajevanje reševanja ali reševalnim podcentrom.
.10 »Faza nevarnosti« – splošni izraz, ki pomeni, odvisno od primera, fazo negotovosti, fazo pripravljenosti in fazo resne in neposredne nevarnosti.
.11 »Faza negotovosti« – stanje, ko obstaja negotovost za varnost osebe, ladje ali drugega plovila.
.12 »Faza pripravljenosti« – stanje, ko obstaja zaskrbljenost za varnost osebe, ladje ali drugega plovila.
.13 »Faza resne in neposredne nevarnosti« – stanje, ko obstaja utemeljena gotovost, da osebi, ladji ali drugemu plovilu grozi težka in neizbežna nevarnost in potrebuje takojšnjo pomoč.
.14 »Vodja na kraju dogodka« – oseba, določena za usklajevanje iskanja in reševanja na določenem območju.
.15 »Generalni sekretar« – generalni sekretar Mednarodne pomorske organizacije.
2. POGLAVJE
ORGANIZACIJA IN USKLAJEVANJE
2.1 Ukrepi za zagotavljanje in usklajevanje služb za iskanje in reševanje
2.1.1 Pogodbenice po svojih zmožnostih sodelujejo posamično ali skupaj z drugimi državami oziroma z organizacijo pri razvijanju služb za iskanje in reševanje, da zagotovijo pomoč osebam na morju, ki so v nevarnosti. Po prejemu obvestila, da je ali se zdi, da je oseba, ki je na morju, v nevarnosti, sprejmejo pristojni organi pogodbenice nujne ukrepe, s katerimi zagotovijo potrebno pomoč.
2.1.2 Pogodbenice posamično ali v sodelovanju z drugimi državami uvedejo osnove za delovanje službe za iskanje in reševanje:
.1 pravni okvir,
.2 imenovanje odgovornega organa,
.3 organizacija razpoložljivih sredstev,
.4 komunikacijska sredstva,
.5 usklajevalne in operativne naloge ter
.6 postopki za izboljšanje službe, vključno z načrtovanjem, domačim in mednarodnim sodelovanjem ter usposabljanjem.
Pogodbenice se ravnajo po ustreznih minimalnih standardih in smernicah, ki jih je pripravila organizacija, če je to izvedljivo.
2.1.3 Da bi pripomogle k zagotovitvi primerne komunikacijske infrastrukture na obali, učinkovitega usmerjanja klicev v sili in pravilnega operativnega usklajevanja za učinkovito podporo službam za iskanje in reševanje, zagotovijo pogodbenice posamično ali v sodelovanju z drugimi državami, da se v skladu z odstavkoma 2.1.4 in 2.1.5 na vsakem morskem območju določi zadostno število območij iskanja in reševanja. Taka območja morajo biti drugo poleg drugega in se ne smejo prekrivati, če je to izvedljivo.
2.1.4 Vsako območje iskanja in reševanja se določi s sporazumom med pogodbenicami. Generalni sekretar se uradno obvesti o takem sporazumu.
2.1.5 Če se pogodbenice ne sporazumejo o točnih mejah območja iskanja in reševanja, si te pogodbenice po svojih najboljših močeh prizadevajo, da se sporazumejo o ustrezni ureditvi, po kateri se na tem območju zagotavlja enakovredno splošno usklajevanje služb za iskanje in reševanje. Generalni sekretar se uradno obvesti o takih sporazumih.
2.1.6 Sporazum o območjih ali dogovore iz odstavkov 2.1.4 in 2.1.5 pogodbenice zapišejo ali jih sprejmejo v obliki pisnih načrtov.
2.1.7 Razmejitev območij iskanja in reševanja ni povezana z določitvijo katere koli meje med državami in ne vpliva nanjo.
2.1.8 Pri določanju morskih območij iskanja in reševanja, ki se določijo s sporazumom v skladu z odstavkom 2.1.4 ali s sklenitvijo sporazuma o ustreznem dogovoru v skladu z odstavkom 2.1.5, si morajo pogodbenice prizadevati za usklajeno delovanje svojih pomorskih in letalskih služb za iskanje in reševanje, če je to primerno.
2.1.9 Pogodbenice, ki so sprejele odgovornost zagotoviti službe za iskanje in reševanje na določenem območju, uporabijo enote za iskanje in reševanje in druga razpoložljiva sredstva za pomoč osebi na morju, ki je ali za katero se zdi, da je v nevarnosti.
2.1.10 Pogodbenice zagotovijo, da se pomaga vsaki osebi na morju, ki je v nevarnosti. To storijo ne glede na državljanstvo ali status take osebe ali okoliščine, v katerih je ta oseba.
2.1.11 Pogodbenice pošljejo generalnemu sekretarju podatke o svojih službah za iskanje in reševanje, vključno s podatki o:
.1 državnem organu, pristojnem za službe za iskanje in reševanje na morju;
.2 lokaciji ustanovljenih centrov za usklajevanje reševanja ali drugih centrov, ki zagotavljajo usklajevanje iskanja in reševanja, za območje ali območja iskanja in reševanja in komunikacije v njih;
.3 mejah svojega območja ali svojih območij iskanja in reševanja in njihovega pokrivanja z obalnimi komunikacijskimi sredstvi za varnost na morju ter
.4 glavnih vrstah razpoložljivih enot za iskanje in reševanje.
Pri pomembnih spremembah pogodbenice informacije prednostno dopolnjujejo z novimi. Generalni sekretar pošlje prejete informacije vsem pogodbenicam.
2.1.12 Generalni sekretar obvesti vse pogodbenice o sporazumih ali dogovorih iz odstavkov 2.1.4 in 2.1.5.
2.2 Razvoj državnih služb za iskanje in reševanje
2.2.1 Pogodbenice uvedejo ustrezne notranje postopke za celovit razvoj, usklajevanje in izboljšanje služb za iskanje in reševanje.
2.2.2 Da bi pripomogle k uspešnosti iskanja in reševanja, pogodbenice:
.1 zagotovijo usklajeno uporabo razpoložljivih sredstev in
.2 vzpostavijo tesno sodelovanje med službami in organizacijami, ki lahko prispevajo k izboljšanju službe za iskanje in reševanje na področjih, kot so dejavnosti, načrtovanje, usposabljanje, vaje ter raziskave in razvoj.
2.3 Ustanovitev centrov za usklajevanje reševanja in reševalnih podcentrov
2.3.1 Da bi izpolnile zahteve iz odstavka 2.2, pogodbenice posamično ali v sodelovanju z drugimi državami ustanovijo centre za usklajevanje reševanja za svoje službe za iskanje in reševanje in take reševalne podcentre, za katere menijo, da so potrebni.
2.3.2 Vsak center za usklajevanje reševanja in reševalni podcenter, ustanovljen v skladu z odstavkom 2.3.1, ukrene vse potrebno za sprejem klicev v sili, ki izvirajo z njegovega območja iskanja in reševanja. Vsak tak center prav tako poskrbi za komunikacijo z osebami v nevarnosti, z enotami za iskanje in reševanje in z drugimi centri za usklajevanje reševanja ali reševalnimi podcentri.
2.3.3 Vsak center za usklajevanje reševanja je v pripravljenosti 24 ur na dan, v njem je stalno zaposleno osebje, usposobljeno za sporazumevanje v angleškem jeziku.
2.4 Usklajevanje z letalskimi službami
2.4.1 Pogodbenice zagotovijo najtesnejše možno usklajevanje med pomorskimi in letalskimi službami, da bi zagotovile kar se da učinkovito in uspešno iskanje in reševanje v svojih območjih iskanja in reševanja in nad njimi.
2.4.2 Vsaka pogodbenica naj ustanovi skupne centre za usklajevanje reševanja in reševalne podcentre, za pomorske in letalske namene, če je to izvedljivo.
2.4.3 Kadar so ustanovljeni ločeni pomorski in letalski centri za usklajevanje reševanja ali reševalni podcentri za isto območje, pogodbenica zagotovi najtesnejše možno sodelovanje med temi centri ali podcentri.
2.4.4 Pogodbenice zagotovijo, da pomorske in letalske enote za iskanje in reševanje uporabljajo skupne postopke, če je to mogoče.
2.5 Določitev sredstev za iskanje in reševanje
Pogodbenice določijo vsa sredstva, ki lahko sodelujejo pri iskanju in reševanju, in lahko določijo ustrezne enote za iskanje in reševanje.
2.6 Oprema enot za iskanje in reševanje
2.6.1 Vsaka enota za iskanje in reševanje ima opremo, primerno za njeno nalogo.
2.6.2 Vsebniki oziroma zavoji z opremo za preživetje, ki se odvrže preživelim, morajo biti glede vsebine označeni z oznakami v skladu s standardi, ki jih je sprejela organizacija.
3. POGLAVJE
SODELOVANJE MED DRŽAVAMI
3.1 Sodelovanje med državami
3.1.1 Pogodbenice usklajujejo iskanje in reševanje med seboj in po potrebi tudi s sosednjimi državami.
3.1.2 Razen če ni drugače dogovorjeno med državami, mora pogodbenica v skladu z veljavnimi notranjimi zakoni, pravili in predpisi dovoliti takojšen vstop enot za iskanje in reševanje drugih pogodbenic v svoje teritorialno morje ali na ozemlje ali čez njiju izključno za iskanje ponesrečencev na morju in reševanje pživelih. V takih primerih iskanja in reševanja usklajuje ustrezni center za usklajevanje reševanja pogodbenice, ki je dovolila vstop, oziroma drug organ, ki ga določi ta pogodbenica, če je to mogoče.
3.1.3 Razen če ni drugače dogovorjeno med državami, organ pogodbenice, ki želi, da njene enote za reševanje vstopijo v teritorialno morje ali na ozemlje druge pogodbenice ali gredo čez njiju izključno za iskanje ponesrečencev na morju in reševanje preživelih, pošlje prošnjo z navedbo vseh podatkov o predvideni odpravi in njeni potrebnosti centru za usklajevanje reševanja druge pogodbenice ali ustreznemu drugemu organu, ki ga določi ta pogodbenica.
3.1.4 Pristojni organi pogodbenic:
.1 takoj potrdijo prejem take prošnje in
.2 čim prej navedejo morebitne pogoje, po katerih se lahko izvede načrtovana naloga.
3.1.5 Pogodbenice morajo s sosednjimi državami skleniti sporazume, v katerih določijo pogoje za vstop enot za iskanje in reševanje v teritorialno morje ali na ozemlje ali za prehod čez njiju. V teh sporazumih naj bo predviden tudi vstop takih enot s čim manj formalnostmi.
3.1.6 Pogodbenica pooblasti svoje centre za usklajevanje reševanja:
.1 da zahtevajo od drugih centrov za usklajevanje reševanja tako pomoč, vključno z ladjami, letali, osebjem ali opremo, ki je lahko potrebna;
.2 da izdajo vsa potrebna dovoljenja za vstop takih ladij, letal, osebja ali opreme v svoje teritorialno morje ali na ozemlje ali prehod čez njiju in
.3 da uredijo vse potrebno pri carinskih, imigracijskih, zdravstvenih ali drugih organih za pospešitev vstopa.
3.1.7 Pogodbenica poskrbi, da njeni centri za usklajevanje reševanja na prošnjo zagotovijo pomoč drugim centrom za usklajevanje reševanja, vključno z ladjami, letali, osebjem ali opremo.
3.1.8 Pogodbenice naj z drugimi državami po potrebi sklenejo sporazume, da okrepijo sodelovanje in usklajevanje iskanja in reševanja. Države pooblastijo svoj pristojni organ za pripravo operativnih načrtov in ukrepov za sodelovanje in usklajevanje iskanja in reševanja s pristojnimi organi drugih držav.
4. POGLAVJE
OPERATIVNI POSTOPKI
4.1 Pripravljalni ukrepi
4.1.1 Vsak center za usklajevanje reševanja in reševalni podcenter mora razpolagati z najnovejšimi podatki zlasti v zvezi s sredstvi za iskanje in reševanje in razpoložljivimi komunikacijami, ki so pomembne za iskanje in reševanje na njegovem območju.
4.1.2 Vsak center za usklajevanje reševanja in reševalni podcenter naj ima neposreden dostop do informacij v zvezi s položajem, smerjo in hitrostjo ladij v svojem območju, ki bi lahko zagotavljale pomoč osebam, ladjam ali drugim plovilom na morju, ki so v nevarnosti, in o tem, kako z njimi navezati stik. Te informacije naj se hranijo v centru za usklajevanje reševanja ali pa naj bodo na voljo takoj, ko so potrebne.
4.1.3 Vsak center za usklajevanje reševanja in reševalni podcenter ima podrobne operativne načrte za izvajanje iskanja in reševanja. Če je primerno, je treba te načrte pripraviti skupaj s predstavniki tistih, ki lahko pomagajo ali imajo koristi od iskanja in reševanja.
4.1.4 Centre za usklajevanje reševanja in reševalne podcentre je treba stalno obveščati o stanju pripravljenosti enot za iskanje in reševanje.
4.2 Informacije o nevarnosti
4.2.1 Pogodbenice posamično ali v sodelovanju z drugimi državami zagotovijo, da lahko 24 ur na dan takoj in zanesljivo sprejemajo klice v sili z opremo, ki se za to uporablja na njihovih območjih za iskanje in reševanje. Vsako alarmno mesto, ki prejme klic v sili:
.1 takoj posreduje klic na pomoč ustreznemu centru za usklajevanje reševanja ali reševalnemu podcentru in zatem ustrezno pomaga pri komunikacijah za iskanje in reševanje ter
.2 potrdi klic v sili, če je to izvedljivo.
4.2.2 Pogodbenice po potrebi učinkovito poskrbijo za snemalno opremo in za odzivanje, da omogočijo vsakemu centru za usklajevanje reševanja ali podcentru hiter dostop do ustreznih posnetkov.
4.2.3 Vsak organ ali del službe za iskanje in reševanje, ki upravičeno meni, da je oseba, ladja ali drugo plovilo v nevarnosti, čim prej pošlje vse razpoložljive podatke ustreznemu centru za usklajevanje reševanja ali reševalnemu podcentru.
4.2.4 Centri za usklajevanje reševanja in reševalni podcentri takoj po prejemu podatkov o osebi, ladji ali drugem plovilu v nevarnosti te podatke proučijo in določijo fazo nevarnosti v skladu z odstavkom 4.4 ter potrebne ukrepe.
4.3Začetni ukrepi
Vsaka enota za iskanje in reševanje, ki prejme obvestilo o nevarnosti, takoj ukrepa, če lahko pomaga, v vsakem primeru pa o tem takoj obvesti center za usklajevanje reševanja ali reševalni podcenter, na območju katerega je prišlo do tega dogodka.
4.4 Faze nevarnosti
Kot pomoč pri določanju ustreznih operativnih postopkov pristojni center za usklajevanje reševanja ali reševalni podcenter razlikujeta med temi fazami nevarnosti:
.1 Faza negotovosti:
.1.1 ob sporočilu, da je oseba pogrešana ali da je ladja ali drugo plovilo v zamudi ali
.1.2 ko oseba, ladja ali drugo plovilo ni javilo pričakovanega položaja ali poslalo varnostnega poročila.
.2 Faza pripravljenosti:
.2.1 ko so se po fazi negotovosti izjalovili poskusi vzpostavitve stika z osebo, ladjo ali drugim plovilom in so bile neuspešne poizvedbe pri drugih ustreznih virih ali
.2.2 po prejemu informacije, iz katere je razvidno, da je zmanjšana plovna sposobnost ladje ali drugega plovila, vendar ne v takem obsegu, da obstaja verjetnost neposredne nevarnosti.
.3 Faza neposredne nevarnosti:
.3.1 po prejemu zanesljive informacije, da je oseba, ladja ali drugo plovilo v nevarnosti in potrebuje takojšnjo pomoč ali
.3.2 ko po fazi pripravljenosti nadaljnji neuspešni poskusi vzpostavitve stika z osebo, ladjo ali drugim plovilom in obširnejša neuspešna poizvedovanja nakazujejo, da gre za stanje neposredne nevarnosti, ali
.3.3 po prejemu informacije, iz katere je razvidno, da je zmanjšana plovna sposobnost ladje ali drugega plovila v takem obsegu, da obstaja verjetnost neposredne nevarnosti.
4.5 Postopki, po katerih se ravnajo centri za usklajevanje reševanja in reševalni podcentri v fazah nevarnosti
4.5.1 Po razglasitvi faze nevarnosti center za usklajevanje reševanja ali reševalni podcenter začne s poizvedovanji, da bi ugotovil, ali je oseba, ladja ali drugo plovilo varno, ali pa razglasi fazo pripravljenosti.
4.5.2 Po razglasitvi faze pripravljenosti center za usklajevanje reševanja ali reševalni podcenter razširi poizvedbe o pogrešani osebi, ladji ali drugem plovilu, pozove k pripravljenosti ustrezne reševalne službe in začne z ukrepi, potrebnimi glede na okoliščine posameznega primera.
4.5.3 Po razglasitvi faze neposredne nevarnosti center za usklajevanje reševanja ali reševalni podcenter nadaljuje z ukrepi, predpisanimi v ustreznih operativnih načrtih v skladu z zahtevami odstavka 4.1.
4.5.4 Začetek operacij iskanja in reševanja, ko je položaj iskanega neznan
Če je za iskanega, katerega položaj ni znan, razglašena faza nevarnosti, velja:
.1 v fazi nevarnosti center za usklajevanje reševanja ali reševalni podcenter, razen če ve, da so z ukrepi začeli drugi centri, prevzame odgovornost za začetek ustreznih ukrepov in se posvetuje z drugimi centri, da se določi center, ki bo prevzel odgovornost;
.2 razen če se centri drugače ne dogovorijo, je določeni center tisti, ki je pristojen za območje, na katerem je bil iskani glede na svoj zadnji javljeni položaj, in
.3 po razglasitvi faze neposredne nevarnosti center, ki usklajuje iskanje in reševanje, ustrezno obvesti druge centre o vseh okoliščinah nevarnosti in o nadaljnjih dogodkih.
4.5.5 Pošiljanje podatkov osebam, ladjam ali drugim plovilom, za katere je bila razglašena faza nevarnosti
Če je mogoče, center za usklajevanje reševanja ali reševalni podcenter, pristojen za iskanje in reševanje, pošlje osebi, ladji ali drugemu plovilu, za katerega je bila razglašena faza nevarnosti, podatke o začetem iskanju in reševanju.
4.6 Usklajevanje sodelovanja dveh ali več pogodbenic
Če pri iskanju in reševanju sodeluje več pogodbenic, vsaka ustrezno ukrepa v skladu z operativnimi načrti iz odstavka 4.1, ko jo za to zaprosi center za usklajevanje reševanja na določenem območju.
4.7 Usklajevanje iskanja in reševanja na kraju samem
4.7.1 Dejavnosti enot za iskanje in reševanje in drugih sredstev, ki sodelujejo pri iskanju in reševanju, se usklajujejo na kraju samem, da se zagotovijo najboljši rezultati.
4.7.2 Ko bo pri iskanju in reševanju sodelovalo več različnih sredstev in center za usklajevanje reševanja ali reševalni podcenter meni, da je to potrebno, je treba določiti najsposobnejšo osebo za vodjo čim prej, najbolje še pred prihodom v navedeno območje. Vodji na kraju dogodka se dodelijo posebne pristojnosti, pri čemer se upoštevajo njegove sposobnosti ter operativne zahteve.
4.7.3 Če ni odgovornega centra za usklajevanje reševanja ali če iz katerega koli razloga pristojni center za usklajevanje reševanja ni sposoben usklajevati iskanja in reševanja, morajo sodelujoči sporazumno določiti vodjo na kraju dogodka.
4.8 Prenehanje in začasna ustavitev iskanja in reševanja
4.8.1 Če je mogoče, se iskanje in reševanje nadaljujeta, dokler ni več nobenega upanja za rešitev preživelih.
4.8.2 Pristojni center za usklajevanje reševanja oziroma reševalni podcenter odloči, kdaj bo prenehal z iskanjem in reševanjem. Če pri usklajevanju iskanja in reševanja ne sodeluje noben tak center, lahko to odločitev sprejme vodja na kraju dogodka.
4.8.3 Če na podlagi zanesljivih informacij center za usklajevanje reševanja ali reševalni podcenter meni, da sta bili iskanje in reševanje uspešni ali da nevarnosti ni več, konča iskanje in reševanje in o tem takoj obvesti vsak organ, enoto ali sredstvo, ki je sodelovalo ali bilo o nevarnosti obveščeno.
4.8.4 Če postaneta iskanje in reševanje na kraju dogodka neizvedljivi in center za usklajevanje reševanja ali reševalni podcenter ugotovi, da bi lahko bili preživeli še vedno živi, lahko center začasno preneha z dejavnostmi na kraju dogodka do nadaljnjega razvoja dogodkov in takoj o tem obvesti vsak organ, enoto ali sredstvo, ki je sodelovalo ali bilo obveščeno. Kasnejše informacije se proučijo in se nadaljuje z iskanjem in reševanjem, ko je to na podlagi takih informacij upravičeno.
5. POGLAVJE
SISTEMI JAVLJANJA LADIJ
5.1 Splošno
5.1.1 Sisteme ladijskega javljanja lahko pogodbenice uvedejo posamično ali v sodelovanju z drugimi državami, kadar se zdi to potrebno zaradi lažjega iskanja in reševanja.
5.1.2 Pogodbenice, ki nameravajo uvesti sistem ladijskega javljanja, morajo upoštevati ustrezna priporočila organizacije. Pogodbenice morajo prav tako proučiti, ali lahko obstoječi sistemi javljanja ali drugi viri podatkov o položaju ladje zagotavljajo ustrezne informacije za določeno območje, ter si morajo prizadevati, da bi čim bolj zmanjšale nepotrebna dodatna poročila ladij ali potrebo po tem, da morajo centri za usklajevanje reševanja preverjati z več različnimi sistemi javljanja, da bi ugotovili, katere ladje so na voljo za iskanje in reševanje.
5.1.3 Sistem javljanja ladje naj zagotavlja najnovejše podatke o premikih ladje, da se ob nevarnosti:
.1 zmanjša čas, ki poteče od izgube stika z ladjo do začetka iskanja in reševanja v primerih, ko ni bil sprejet noben klic v sili;
.2 omogoči hitro prepoznavanje ladij, ki se lahko pokličejo na pomoč;
.3 omogoči določitev omejenega območja iskanja, če položaj osebe, ladje ali drugega plovila v nevarnosti ni znan ali zanesljiv, in
.4 olajša nujno zdravniško pomoč ali svetovanje.
5.2 Operativne zahteve
5.2.1 Sistemi ladijskega javljanja naj izpolnjujejo te zahteve:
.1 zagotavljanje informacij, vključno z načrti plovbe in poročili o položaju, ki bi omogočale določanje sedanjih in prihodnjih položajev sodelujočih ladij;
.2 spremljanje plovbe ladje;
.3 sprejemanje poročil sodelujočih ladij v ustreznih časovnih presledkih;
.4 enostavnost izvedbe in upravljanja sistema ter
.5 uporaba mednarodno dogovorjene standardne oblike ladijskih poročil in postopkov.
5.3 Vrste poročil
5.3.1 Sistem ladijskega javljanja naj obsega ta poročila v skladu s priporočili organizacije:
.1 načrt plovbe,
.2 poročilo o položaju in
.3 končno poročilo.
5.4 Uporaba sistemov
5.4.1 Pogodbenice naj spodbujajo vse ladje, da sporočijo svoje položaje, ko potujejo v območjih, v katerih so bili sprejeti ukrepi zaradi zbiranja podatkov o položajih za iskanje in reševanje.
5.4.2 Pogodbenice, ki spremljajo podatke o položaju ladij, jih naj, če je to izvedljivo, pošljejo drugim državam, ko te zanje zaprosijo zaradi iskanja in reševanja.
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za promet.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Št. 212-02/01-3/1
Ljubljana, dne 5. aprila 2001
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti