Uradni list

Številka 83
Uradni list RS, št. 83/2001 z dne 25. 10. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 83/2001 z dne 25. 10. 2001

Kazalo

4298. Program pripravništva in strokovnega izpita za poklic diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik, stran 8449.

Na podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00, 36/00 in 45/01) in 12. ter 15. člena pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 59/92, 59/96 in 45/99) predpisuje minister za zdravje
P R O G R A M
pripravništva in strokovnega izpita za poklic diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik
1
Program pripravništva za poklic diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik določa vsebine in obseg strokovnih znanj, ki jih mora pripravnik pridobiti v času pripravništva in jih obvladati za strokovni izpit ter poznejše samostojno delo.
2
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravstveni delavec organizira usposabljanje pripravnika tako, da lahko le-ta usvoji predpisana znanja in spretnosti iz tega programa, in da doseže naslednje cilje:
– usposobi se za samostojno, strokovno in odgovorno opravljanje sodobne zdravstvene nege,
– razvije potrebne osebnostne kakovosti za sodelovanje v strokovnih timih,
– razvije odgovornost za osebno strokovno rast, napredovanje, razvoj stroke in družbeno uveljavitev poklica,
– seznani se z zdravstvenimi zavodi, njihovo organizacijo in dejavnostjo,
– pridobiva nova strokovna znanja in poglobi znanja na različnih posebnih področjih zdravstvene nege,
– sprejme odgovornost za lastno zdravje in zdravje drugih,
– usvoji pozitivno poklicno identiteto,
– se sistematično pripravi na strokovni izpit.
3
Diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik se v času pripravništva usposobi za kakovostno, preudarno, humano in odgovorno delo na področju zdravstvene nege.
4
Pripravnik si pridobiva znanja in spretnosti, potrebna za samostojno opravljanje del in nalog s področja za katerega se je usposabljal, tako da:
– opravlja posamezne naloge pod vodstvom mentorja ali drugega za to določenega strokovnega sodelavca,
– obravnava posamezna vprašanja na konzultacijah z mentorjem,
– proučuje literaturo in predpisano gradivo za posamezno vsebinsko področje ter druga gradiva, ki so določena s programom pripravnikovega dela,
– se udeležuje izobraževalnih oblik, ki so organizirane posebej za pripravnike,
– se udeležuje izobraževalnih oblik s posameznih strokovnih področij.
5
Pripravništvo traja 9 mesecev, od tega se pripravnik:
– 1 mesec seznanja z dejavnostjo upravljanja, organizacijo dela, poslovanjem in varstvom pri delu,
– 8 mesecev seznanja in usposablja za zdravstveno nego na posameznih strokovnih področjih.
VSEBINE IN OBSEG PROGRAMA PRIPRAVNIŠTVA
6
I. Področja: upravljanje, organizacija dela, poslovanje in varstvo pri delu (1 mesec).
Pripravnik iz vsebin upravljanja, poslovanja in varstva pri delu:
– spozna dejavnost, organiziranost in delovanje zdravstvenega zavoda, njegovih enot in drugih javnih zavodov,
– seznani se s splošnimi akti, ki urejajo dejavnost, organizacijo dela, delovna razmerja in varstvo pri delu v zavodu,
– spozna oblike pridobivanja in razporejanja dohodka, planiranje, proces dela in njegovo učinkovitost, sistem informiranja in komuniciranja,
– seznani se z upravljanjem, planiranjem dela, nagrajevanjem, vrednotenjem opravljenega dela in ukrepanjem v smislu racionalizacije in gospodarnosti,
– spozna dejavnost, organizacijsko strukturo službe zdravstvene nege v zavodu ter sisteme in načine vodenja,
– spozna predpise, ki urejajo področje varstva pri delu, pomen varstva pri delu za ohranjanje zdravja in ukrepe ter zahteve, ki zagotavljajo varno delo,
– spozna dejanske in možne škodljivosti in nevarnosti za zdravje, ki lahko nastopijo v delovnem procesu,
– spozna pomen izobraževanja in vzgoje za varno delo.
7
II. Zdravstvena nega na posameznih strokovnih področjih (8 mesecev).
Pripravnik se usposobi za opravljanje aktivnosti zdravstvene nege na področjih: zdravstvena nega na posameznih področjih pri delodajalcu, v urgentni medicini, v intenzivni terapiji, v psihiatriji, v dispanzerskem in patronažnem zdravstvenem varstvu.
Vsebine dela na posameznih strokovnih področjih:
a) pri delodajalcu:
– organizacija službe zdravstvene nege v zavodu/pri zasebnem zdravstvenem delavcu,
– sodobna zdravstvena nega na posameznih področjih (filozofija, doktrina, teoretični modeli, proces zdravstvene nege, standardi, dokumentacija),
– timsko delo v negovalnem in zdravstvenem timu,
– komuniciranje z bolnikom/varovancem in njegovimi svojci,
– pomen vključevanja svojcev in drugih v zdravstveno oskrbo bolnika/varovanca,
– povezovanje s strokovnimi službami zdravstvene nege in drugimi službami zavoda,
– oživljanje po ABC programu;
b) v urgentni medicini:
– posebnosti zdravstvene nege bolnikov v urgentni medicini,
– sprejem urgentnega bolnika,
– triaža z identifikacijo bolnika/poškodovanca in s poudarkom na prioriteti reševanja problemov v okviru pristojnosti zdravstvene nege,
– diagnostično-terapevtski program v dejavnosti urgentne medicine, ki vključuje urgentni operativni poseg,
– transport bolnika/poškodovanca;
c) v intenzivni terapiji:
– sodobna zdravstvena nega v intenzivni terapiji,
– sprejem bolnika v enoto intenzivne terapije,
– zdravstvena nega vitalno ogroženih bolnikov,
– intenzivna zdravstvena nega bolnikov z različnimi vrstami poškodb in obolenj (kirurški, internistični, pediatrični, onkološki...),
– posebnosti higienskega režima s poudarkom na preprečevanju bolnišničnih okužb,
– delovanje in uporaba medicinskih aparatur,
– zdravstvena nega umirajočega in oskrba umrlega;
d) v psihiatriji:
– ohranjanje duševnega zdravja,
– psihosocialna rehabilitacija v psihiatričnem zavodu in zunaj njega,
– posebnosti zdravstvene nege pri bolniku z duševnimi motnjami,
– bolezni odvisnosti,
– vključevanje družine in pomoč človeku v stiski;
e) v dispanzerskem varstvu:
– zdravstvena nega zdravega ali bolnega posameznika, družine in skupin v dispanzerski obravnavi,
– postopki zdravstvene nege, sistematski in drugi pregledi, preventivno in zdravstveno vzgojno delo, diagnostično terapevtski posegi v dispanzerski obravnavi, sprejem in triaža,
– preventivni ukrepi za ohranjanje zdravja, obravnava rizičnih skupin populacije in druge oblike aktivnega dispanzerskega varstva;
f) v patronažnem varstvu:
– naloge negovalnega in zdravstvenega tima v patronažnem varstvu,
– sodelovanje z drugimi službami v okviru zdravstvenega doma ter nekaterimi organizacijami in službami zunaj njega,
– zdravstvena nega zdravih in bolnih posameznikov, družine in skupnosti (zdravstvena nega na domu, zdravstvena nega posameznikov z onkološkimi, internističnimi in drugimi obolenji),
– posebnosti zdravstvene nege invalidnih oseb in oseb s posebnimi potrebami.
PROGRAM STROKOVNEGA IZPITA
8
Program strokovnega izpita obsega preverjanje naslednjih teoretičnih in praktičnih znanj:
– strokovne vsebine iz področja zdravstvene nege,
– prva pomoč-organizacija in dajanje pomoči v rednih in izrednih razmerah,
– socialna medicina in organizacija zdravstvene dejavnosti,
– osnove pravne ureditve s področja zdravstvenega varstva, zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja.
9
1. Zdravstvena nega
Pripravnik mora pokazati znanje, da je sposoben samostojno, strokovno, humano, odgovorno, kreativno in kritično opravljati dela in naloge diplomirane medicinske sestre/diplomiranega zdravstvenika ter suvereno zastopati stroko - zdravstveno nego, kadar sodeluje na interdisciplinarnem področju.
Vsebina:
– Pomen zdravja za posameznika, skupnost in družbo (pospeševanje in varovanje zdravja, odgovornost za zdravje v skladu z nacionalno strategijo zdravstvenega varstva);
– Razvoj zdravstvene nege: zgodovina poklica diplomirane medicinske sestre/diplomiranega zdravstvenika;
– Zdravstvena nega kot sestavni del zdravstvenega varstva;
– Organizacija dejavnosti zdravstvene nege in vloga diplomirane medicinske sestre/diplomiranega zdravstvenika v negovalnem in interdisciplinarnem timu;
– Profesionalna identiteta;
– Kodeks etike kot vodilo in spodbuda pri zahtevnem delu v praksi zdravstvene nege;
– Temeljni elementi sodobne zdravstvene nege:
– zagotavljanje in pospeševanje kakovosti v zdravstveni negi,
– filozofija zdravstvene nege,
– teoretični modeli zdravstvene nege (Henderson, Orem, Peplau, Levine...),
– proces zdravstvene nege,
– podporne tehnike procesnega pristopa (klinični protokoli, standardizirani načrti zdravstvene nege),
– standardi in kriteriji,
– negovalne diagnoze (standardne, individualne),
– dokumentiranje zdravstvene nege – vrsta dokumentacijskih sistemov, pomen,
– komunikacija v zdravstveni negi (uspešna, učinkovita, terapevtska),
– raziskovanje v zdravstveni negi,
– strokovna terminologija,
– zdravstvena nega v normativnih aktih,
– avtonomnost stroke;
– Najpogostejši problemi posameznikov, ki nastanejo kot reakcija na zdravstveno stanje ali življenjsko situacijo in njihovo reševanje;
– Zdravstvena nega varovancev v različnih obdobjih življenja;
– Zdravstvena nega invalidnih, vitalno ogroženih in umirajočih;
– Zdravstvena nega porodnic;
– Intervencije zdravstvene nege: ob sprejemu, odpustu bolnika, pri pripravi bolnika na operativni poseg in po njem, preprečevanje psihofizičnega hospitalizma;
– Ergonomska načela v zdravstveni negi;
– Preprečevanje okužb.
2. Prva pomoč-organizacija in dajanje pomoči v rednih in izrednih razmerah
Pripravnik mora biti teoretično usposobljen za dajanje prve pomoči.
Vsebina:
– pravni vidiki dajanja prve pomoči poškodovanim in nenadno zbolelim,
– organizacijski ukrepi v rednih in izrednih razmerah,
– triaža poškodovancev in nenadno zbolelih,
– prepoznavanje različnih vrst poškodb, zlomov, krvavitev, šokovnega stanja, motenj, opeklin in vročinske kapi, omrzlin in podhladitev, poškodb z električnim tokom, poškodb z jedkovinami, zastrupitev, stanja zožene zavesti in nezavesti, navidezna, klinična in biološka smrt, nenaden porod,
– ukrepi prve pomoči pri poškodovancih in nenadno zbolelih (zavarovanje, prenašanje in prevoz poškodovancev in nenadno zbolelih, načela imobilizacije udov in hrbtenice, ukrepi pri šoku, pri topih poškodbah kože in podkožja, pri ranah, pri poškodbah okončin, hrbtenice, pri poškodbah in nenadnih obolenjih glave, prsnega koša, trebuha, zunanjih krvavitvah, opeklinah in vročinske kapi, omrzlinah in podhladitvah, pri učinkovanju jedkih snovi na telo, zastrupitvah, poškodbah z električnim tokom, pri nezavestnih stanjih, pri nenadnem porodu).
3. Socialna medicina in organizacija zdravstvene dejavnosti
Pripravnik mora pokazati oblikovan odnos do zdravja in bolezni posameznika, družine, lokalne skupnosti in družbe.
Vsebina:
– opredelitev socialne medicine,
– pravice, obveznosti in odgovornosti na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja,
– celovita obravnava problematike zdravega in bolnega človeka v okolju, kjer živi in dela,
– dispanzerski in epidemiološki pristop pri obravnavi zdravega in bolnega človeka,
– socialno medicinska diagnostika (zdravstveno stanje prebivalstva in posebno ogroženih skupin prebivalstva),
– socialno-medicinska etiologija (vplivi dejavnikov naravnega okolja na zdravje in bolezni ter vplivi socialnih dejavnikov),
– socialno medicinska terapija in profilaksa (naravni potek in faze razvoja bolezni, ukrepi primarne, sekundarne in terciarne prevencije, specifični ukrepi za preprečevanje bolezni in poškodb, nalezljive bolezni, razširjenost, vzročnost in značilnosti kroničnih množičnih nalezljivih bolezni in preprečevanje negativnih posledic socialno patoloških pojavov ter etična in ekonomska odgovornost zdravstvenih delavcev),
– uporaba statističnih metod in statističnih indikatorjev kot diagnostičnih sredstev za odločanje,
– temeljna načela statističnih raziskovanj v zdravstvu,
– statistika v zdravstvu: namen, predmet in področje zdravstvene statistike ter viri podatkov,
– sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, specifičnosti ekonomike, vodenja in upravljanja v zdravstvu,
– pojem in delitev demografske statistike,
– povezovanje socialne medicine z drugimi strokami.
4. Osnove pravne ureditve s področja zdravstvenega varstva, zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja
Pripravnik mora poznati podlage za organizacijo zdravstvenega varstva, zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja.
Vsebina:
– ustavne pravice in temeljne svoboščine v zvezi z zdravstvenim varstvom,
– organizacija zdravstvenega varstva, zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja,
– pravice in dolžnosti v zvezi z opravljanjem zdravstvene dejavnosti,
– organizacija zdravstvenega zavarovanja in izhajajoče pravice,
– organizacijske oblike zdravstvene dejavnosti, vrsta zdravstvenih zavodov ter notranja organiziranost,
– pravica in obveznost zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev iz delovnega razmerja.
10
Diplomirane medicinske sestre/diplomirani zdravstveniki, ki ob uveljavitvi tega programa že opravljajo pripravništvo po programu pripravništva za višjo medicinsko sestro/višjega zdravstvenega tehnika, zaključijo pripravništvo po omenjenem programu.
11
Ta program začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 166/00
Ljubljana, dne 8. oktobra 2001.
Minister
za zdravje
prof. dr. Dušan Keber, dr. med. l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti