Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
Priloga I
1. Materiali
Merila in njihove dodatne naprave morajo biti izdelane iz
materialov, ki so v normalnih pogojih uporabe dovolj trajni,
stabilni in odporni proti vplivom okolja.
Kakovost uporabljenih materialov mora zagotavljati, da:
1.1 ob normalni uporabi pri temperaturah, ki so za 8 °C nad
referenčno temperaturo ali pod njo, spremembe dolžine niso
večje od največjih dopustnih pogreškov;
1.2 pri merilih, ki se uporabljajo pod določeno natezno silo,
povečanje ali zmanjšanje te sile za 10 % ne povzroči
spremembe dolžine, ki bi presegla največji dopustni pogrešek.
2. Zgradba
2.1 Merila in njihovi sestavni deli morajo biti izvedeni dobro in
trdno in morajo biti skrbno obdelani.
2.2 Prečni prerez meril mora imeti takšne mere in oblike, da v
normalnih pogojih uporabe omogoča merjenje s točnostjo,
kakršno zahteva razred točnosti, v katerega zadevno merilo
sodi.
2.3 Mejni ploskvi pri mejnih merilih morata biti ravni. Ti dve
mejni ploskvi in črte morajo biti pravokotne na vzdolžno os
merila.
2.4 Mejni ploskvi pri mejnih in mešanih merilih, izdelanih iz
lesa ali drugega materiala, katerega trajnost je enaka ali
krajša od lesa, morata biti oblikovani s trakom ali konico,
ki je odporna proti obrabi in udarcem ter primerno pritrjena
na merilo.
2.5 Dodatne naprave, kot so eden ali več pritrjenih ali premičnih
kavljev, obročev, ročajev, ploščic, konic, jezikov, navijal
ali nonijev, ki lajšajo uporabo merila in razširjajo možnosti
njegove uporabe, so dovoljene le, če ne morejo povzročiti
zmote. Oblikovane in pritrjene na merilo morajo biti tako, da
se v normalnih pogojih uporabe netočnost pri merjenju ne
poveča.
2.6 Merila z merilnim trakom morajo biti izdelana tako, da so
robovi traku, raztegnjenega na ravni površini, praktično
ravni in vzporedni.
2.7 Naprave za navijanje meril z merilnim trakom morajo biti
izdelane tako, da ne povzročajo trajne deformacije traku.
3. Razdelba in oštevilčenje
3.1 Merila morajo imeti vzdolž svoje nazivne dolžine jasno,
pravilno in neizbrisno razdelbo in oštevilčenje, ki omogoča
zanesljivo, enostavno in nedvoumno razbiranje. Nekatere
neoštevilčene oznake skale, ki ne presegajo števila oznak
skale med dvema zaporedno oštevilčenima oznakama skale na
merilu, pa se lahko razširijo preko osnovne oznake skale na
koncu merila.
3.2 Vrednost razdelka skale mora biti v obliki 1 x 10(na n);
2 x 10(na n) ali 5 x 10(na n) metrov, kjer je "n" celo
pozitivno ali celo negativno število ali nič.
Enaka mora biti največ:
- 1 cm na merilih z nazivno dolžino, ki je enaka 2 m ali
manjša,
- 10 cm, če je nazivna dolžina več kot 2 m in manj kot 10 m,
- 20 cm, če je nazivna dolžina enaka 10 m ali več in manj kot
50 m,
- 50 cm, če je nazivna dolžina enaka 50 m ali večja.
V posebnih primerih uporabe smejo biti te vrednosti
presežene, če je to utemeljeno v zahtevi za EEC-odobritev
tipa merila oziroma odobritev tipa merila in je na merilu
označena posebna uporaba, za katero je namenjeno.
3.3 Če so oznake skale v obliki črt, morajo biti te ravne in
pravokotne na os merila in vse enake debeline po vsej svoji
dolžini. Dolžina črt mora biti povezana z ustrezno mersko
enoto. Črte morajo tvoriti pregledno in jasno skalo, njihova
debelina pa ne sme povzročati netočnosti pri merjenju.
3.4 Določeni odseki skale, zlasti tisti na koncih, so lahko
dodatno razdeljeni na desetiške manjkratnike osnovne
vrednosti razdelka, ki velja za celotno merilo. V takem
primeru so lahko črte na teh območjih skale tanjše kot na
ostanku merila.
3.5 Oznake skale so lahko tudi v obliki lukenj, če je vrednost
razdelka enaka ali večja od enega centimetra, ali v obliki
kake druge oznake, če je vrednost razdelka enaka ali večja od
enega decimetra, če te oznake zagotavljajo dovolj natančno
razbiranje, pri čemer je treba upoštevati razred točnosti, v
katerega merilo spada.
3.6 Oštevilčenje je lahko neprekinjeno ali ponavljajoče se. V
primeru iz točke 3.4 te priloge, je lahko oštevilčenje v
območjih z zmanjšanimi razdelki drugačno kot na ostalem
merilu. Položaj, velikost, oblika, barva in kontrast številk
morajo biti prilagojeni skali in oznakam skale, na katere se
nanašajo.
Ne glede na vrednost razdelka, določenega v točki 3.2 te
priloge, morajo biti oštevilčene oznake skale oštevilčene v
metrih, decimetrih, centimetrih ali milimetrih brez navedbe
ustreznega simbola.
Število oštevilčenih oznak skale mora omogočati nedvoumno
razbiranje.
Če enota oštevilčenja ni meter, so lahko metrske oznake skale
kljub temu oštevilčene v metrih. Številkam metrov mora v tem
primeru slediti simbol "m".
Poleg tega se lahko predhodno število metrov ponovi na enak
način pred drugimi oštevilčenimi oznakami skale.
Če je vrednost razdelka skale s črtama v obliki 2 x 10(na n)
in ni manjša od 2 centimetrov, morajo biti oštevilčene vse
oznake skale.
3.7 Če ima merilo v isti ali pa v nasprotni smeri več skal, so
lahko vrednosti razdelkov različne in lahko oštevilčenje
narašča v isti ali v nasprotni smeri.
4. Nazivna dolžina
4.1 Nazivna dolžina meril mora imeti eno od naslednjih vrednosti:
0,5, 1, 1,5, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 m ali večkratnik 5 m.
4.2 Za posebne namene se lahko uporabljajo tudi druge vrednosti,
če je v času predložitve zahteve za EEC-odobritev tipa merila
oziroma odobritev tipa merila potreba po uporabi merila take
nazivne dolžine upravičena in če je na merilu označena
uporaba, za katero je namenjeno.
Nekatere od nazivnih dolžin, navedenih v točki 4.1 te
priloge, niso dovoljene za merila, na katera se sklicuje
točka 4.2 3. člena tega pravilnika.
5. Meroslovne zahteve
Največji dopustni pogreški
Merila, definirana v tem pravilniku, se delijo v tri razrede,
ki so po stopnji točnosti označeni z I, II in III.
5.1 Največji dopustni pozitivni ali negativni pogrešek
(a) na nazivno dolžino ali
(b) na katerokoli drugo razdaljo med dvema nezaporednima
oznakama skale, mora biti izražen v milimetrih kot funkcija
zadevne dolžine z enačbo (a + bL), kjer so:
- L zadevna dolžina, zaokrožena navzgor do naslednjega
celega metra,
- a in b pa koeficienta, katerih vrednosti so za vsak
razred točnosti določene skladno z naslednjo tabelo:
-------------------------------------------
Razred točnosti a b
-------------------------------------------
I 0,1 0,1
II 0,3 0,2
III 0,6 0,4
-------------------------------------------
5.2
5.2.1
Največji dopustni pogrešek, pozitiven ali negativen, na
dolžini 'i' vrednosti razdelkov, ki ne presegajo 1 cm, se za
posamezni razred točnosti določi v skladu z naslednjo tabelo:
-------------------------------------------------------
Dolžina 'i' zadevne Največji dopustni pogrešek
vrednosti razdelka (v mm) za razred točnosti:
-------------------------------------------------------
I II III
--------------------------
I < / = 1 mm 0,1 0,2 0,3
1 mm < i < / = 1 cm 0,2 0,4 0,6
-------------------------------------------------------
Kadar vrednosti razdelkov presegajo 1 cm, se največji
dopustni pogrešek izrazi kot funkcija dolžine vrednosti
razdelka z enačbo (a + bL) mm, kjer so vrednosti parametrov a
in b enake tistim, ki so podane v točki 5.1 te priloge, in
kjer je L zadevna dolžina, zaokrožena navzgor do naslednjega
celega metra.
5.2.2
Največja dopustna razlika med dolžinama 'i' dveh zaporednih
vrednosti razdelkov, ki ne presegata 1 cm, se za posamezni
razred točnosti določi skladno z naslednjo tabelo:
----------------------------------------------------------
Dolžina 'i' zadevne Največja dopustna razlika
vrednosti razdelka (v mm) za razred točnosti:
----------------------------------------------------------
I II III
------------------------------
I < / = 1 mm 0,1 0,2 0,3
1 mm < i < / = 1 cm 0,2 0,4 0,6
----------------------------------------------------------
Kadar vrednosti razdelkov presegajo 1 cm, se največja
dopustna razlika med dolžinami 'i' dveh zaporednih vrednosti
razdelkov izrazi kot funkcija dolžine vrednosti razdelka z
enačbo (a + bL) mm, kot je določeno v točki 5.2.1.
5.3 Pri mejnem ali mešanem merilu se največji dopustni pogrešek,
pozitivni ali negativni, na dolžino zaključne vrednosti
razdelka, omejenega s ploskvijo, poveča:
- za 0,1 mm za merila razreda točnosti I,
- za 0,2 mm za merila razreda točnosti II,
- za 0,3 mm za merila razreda točnosti III.
Razen tega pa določila v točkah 5.1 in 5.2.2 ne veljajo:
če eno od nezaporednih oznak skale, na katero se sklicuje
točka 5.1 b), tvori ploskev, in če je ena od dveh zaporednih
vrednosti razdelkov, na katere se sklicuje točka 5.2.2,
končna vrednost razdelka, omejena s ploskvijo.
5.4 Največji dopustni pogrešek med uporabo mora biti enak
dvakratnemu največjemu dopustnemu pogrešku pri EEC-prvi
overitvi oziroma prvi overitvi.
5.5 Največji dopustni pogreški so odvisni od naslednjih
referenčnih pogojev:
5.5.1 Običajna referenčna temperatura je 20 °C. Vendar pa se lahko
za določena merila, izjemoma sprejme drugačna referenčna
temperatura.
5.5.2 Merila, za katera mora biti označena natezna sila, morajo
biti preskušena po vsej preskušani dolžini, praktično brez
trenja, na ravni vodoravni podlagi pod natezno silo, ki je
označena na merilu.
Priloga II
Postopki ugotavljanja skladnosti
1. EEC-odobritev tipa merila oziroma odobritev tipa merila
EEC-odobritev tipa merila oziroma odobritev tipa merila
vključuje pregled dokumentacije in ugotavljanje skladnosti
tipa merila z zahtevami tega pravilnika.
2. Pregledi za EEC-prvo overitev oziroma prvo overitev
2.1 Pregledi za EEC-prvo overitev oziroma prvo overitev se
izvajajo bodisi na vseh predloženih merilih ali na serijah
meril.
2.2 Pri pregledu za EEC-prvo overitev oziroma prvo overitev se z
vizualnim pregledom ugotavlja skladnost meril z odobrenim
tipom.
2.3 Prav tako je treba preveriti, ali je merilo skladno z
zahtevami, ki se nanašajo na največje dopustne pogreške za
nazivno dolžino, pri čemer je treba upoštevati določila iz
Priloge I, kjer je to ustrezno.
2.4 Nadalje se na petih različnih mestih, ki so naključno
razporejena po merilu, pregledajo:
- razdalja med dvema nezaporednima oznakama skale,
- dolžina vrednosti razdelka,
- razlika med dolžino dveh zaporednih vrednosti razdelkov,
da se preveri njihova skladnost z določili iz Priloge I, kjer
je to ustrezno.
Če rezultati pregleda to opravičujejo, lahko urad zmanjša ali
poveča število pregledov.
2.5 Vsi zgoraj omenjeni pregledi se izvajajo pod referenčnimi
pogoji, ki so v točki 5.5.1 Priloge I.
3. Statistični pregled, ki velja kot pregled za EEC-prvo
overitev oziroma prvo overitev
Če se merila proizvajajo serijsko in če vložnik zahteve za
EEC-prvo overitev oziroma prvo overitev, priloži k zahtevi
pisno izjavo, da so bila merila že ustrezno pregledana, se na
vložnikovo prošnjo predložene serije pregledajo statistično
po atributih pod naslednjimi pogoji:
3.1 Splošno
3.1.1. Serija
Serije so sestavljene iz meril, ki:
- so istega tipa,
- sodijo v isti razred točnosti,
- so izdelana po istem postopku.
Velikost serije je število meril, ki jih serija vsebuje.
Največja velikost serije za EEC-prvo overitev oziroma prvo
overitev znaša 10 000 enot.
3.1.2. Vzorec
Vzorec je sestavljen iz naključno izbranih meril iz serije.
Število meril v vzorcu se imenuje velikost vzorca.
3.1.3. Statistični pregled po atributih
Statistični pregled po atributih je pregled, v katerem se
merila razvrščajo kot hibna ali brezhibna.
3.1.4. Omejilna raven kakovosti (LQ 5)
Omejilna kakovost je raven kakovosti predložene serije, ki v
načrtu vzorčenja ustreza 5 % verjetnosti za sprejem.
3.1.5. Sprejemljiva raven kakovosti (SQL)
Standardna raven kakovosti je raven kakovosti predložene
serije, ki v načrtu vzorčenja ustreza
95-odstotni verjetnosti za sprejem.
3.1.6. Število za sprejem
Pri statističnem pregledu po atributih je število za sprejem
tisto največje število hibnih meril, najdenih v pregledanem
vzorcu, ki mu, če je doseženo, še vedno sledi sprejem
pregledane serije.
3.1.7. Število za zavrnitev
Pri statističnem pregledu po atributih je število za
zavrnitev tisto število hibnih meril, najdenih v pregledanem
vzorcu, ki mu, če je preseženo, sledi zavrnitev pregledovane
serije.
3.1.8. Enojni načrt vzorčenja
Število posameznih pregledanih meril mora biti enako
velikosti vzorca, kot je določena v načrtu. Če je število v
vzorcu najdenih hibnih meril manjše ali enako številu za
sprejem, je treba serijo sprejeti. Če je število hibnih meril
večje ali enako številu za zavrnitev, je treba serijo
zavrniti.
3.1.9 Dvojni načrt vzorčenja
Število posameznih pregledanih meril mora biti enako
velikosti prvega vzorca, kot je določena v načrtu. Če je
število hibnih meril, najdenih v prvem vzorcu, manjše ali
enako prvemu številu za sprejem, je treba serijo sprejeti. Če
je število hibnih meril, najdenih v prvem vzorcu, enako ali
večje od prvega števila za zavrnitev, je treba serijo
zavrniti. Če je število hibnih meril, najdenih v prvem
vzorcu, med prvim številom za sprejem in prvim številom za
zavrnitev, je treba pregledati še drugi vzorec, katerega
velikost je določena z načrtom. Števili hibnih meril,
najdenih v prvem in drugem vzorcu, se seštejeta. Če je skupno
število hibnih meril manjše ali enako drugemu številu za
sprejem, je treba serijo sprejeti. Če je skupno število
hibnih meril večje ali enako drugemu številu za zavrnitev, je
treba serijo zavrniti.
3.2 Postopki pregledovanja
Uporabiti je treba eno izmed obeh metod za pregledovanje, ki
sta opisani spodaj, izbere pa jo urad.
Prva metoda, metoda "A", vključuje enojne sheme predložitve,
metoda "B" pa vključuje večkratno shemo predložitve. Pregled
je sestavljen iz štetja hibnih meril v obravnavanem vzorcu.
3.2.1. Če je izbrana metoda "A", urad za sprejem ali zavrnitev
predložene serije uporabi načrt vzorčenja z naslednjimi
lastnostmi:
- standardna raven kakovosti (SQL) med 0,40 % in 0,90 %,
- omejilna kakovost (LQ 5) med 4,0 % in 6,5 %.
Primeri načrtov vzorčenja:
Enojni načrt vzorčenja
-------------------------------------------------------------
Velikost Število za Število za LQ 5 SQL
vzorca sprejem zavrnitev
-------------------------------------------------------------
a 80 1 2 5,8 0,44
b 125 2 3 5,0 0,65
-------------------------------------------------------------
Dvojni načrt vzorčenja
-------------------------------------------------------------------
Velikost Celotna Število za Število za LQ 5 SQL
vzorca velikost sprejem zavrnitev
-------------------------------------------------------------------
a Prvi
vzorec 50 50 0 2 5,8 0,44
Drugi
vzorec 50 100 1 2
-------------------------------------------------------------------
b Prvi 80 80 0 3 5,0 0,65
vzorec
Drugi
vzorec 80 160 3 4
-------------------------------------------------------------------
Če je serija zavrnjena, urad pregleda to serijo v celoti ali
pa sprejme potrebne varnostne ukrepe, da prepreči, da bi se
zavrnjena serija v takem stanju dala v promet.
3.2.2. Če se uporabi metoda "B", urad za sprejem ali zavrnitev
predložene serija uporabi načrte vzorčenja skladno z
naslednjo tabelo:
Načrti vzorčenja
------------------------------------------------------
Vrstni red Velikost Število za Število za
Predložitve sprejem zavrnitev
------------------------------------------------------
1 70 0 1
2 85 0 1
3 105 0 1
4 120 0 1
------------------------------------------------------
Potem, ko je bila serija sprejeta, se naslednja predložena
serija v vrstnem redu predložitve pojavi pod številko 1.
Potem, ko je bila serija zavrnjena, urad sprejme potrebne
varnostne ukrepe, da prepreči, da bi se zavrnjena serija v
takem stanju dala v promet.
3.3. Posledice pogostih zavrnitev serij
Kadar so zavrnitve serij pogoste, za ta merila statistični
pregled ni mogoč.