Uradni list

Številka 52
Uradni list RS, št. 52/2001 z dne 22. 6. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 52/2001 z dne 22. 6. 2001

Kazalo

2803. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za avtomatske tehtnice za posamično tehtanje, stran 5406.

Na podlagi prvega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za avtomatske tehtnice za posamično tehtanje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati avtomatske tehtnice za posamično tehtanje, dodatne zahteve za elektronske avtomatske tehtnice za posamično tehtanje, postopke ugotavljanja skladnosti, rok redne overitve in način označevanja.
Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-8-R 51.
2. člen
Tehtnica je merilo, ki se uporablja za ugotavljanje mase nekega telesa s pomočjo delovanja sile težnosti na to telo. Tehtnica se lahko uporabi tudi za ugotavljanje drugih, z maso povezanih velikosti, veličin, parametrov ali lastnosti.
Avtomatska tehtnica je merilo, ki tehta brez posega osebe, ki ravna z njo, in ki sledi prednastavljenemu programu avtomatskih procesov, značilnih za tehtnico.
Avtomatska tehtnica za posamično tehtanje je avtomatska tehtnica, ki avtomatsko tehta predhodno pripravljena ločena bremena ali posamezna bremena nepakiranega materiala.
3. člen
Šteje se, da avtomatska tehtnica za posamično tehtanje, ki izpolnjuje vse zahteve mednarodnega priporočila OIML R 51-1 (v nadaljnjem besedilu: OIML R 51-1), izpolnjuje tudi zahteve tega pravilnika.
4. člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, in njihove definicije so navedeni v terminološkem delu mednarodnega priporočila OIML R 51-1.
Sklicevanje na OIML R 51-1 izhaja iz članstva Republike Slovenije v Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje (OIML).
Izvirnik OIML R 51-1 (v angleškem in francoskem jeziku) je dosegljiv javnosti na Uradu Republike Slovenije za meroslovje v Ljubljani.
II. PODROČJE UPORABE
5. člen
Avtomatske tehtnice za posamično tehtanje (v nadaljnjem besedilu: tehtnice) se uporabljajo kot:
– avtomatske kontrolne tehtnice, to so tehtnice, ki ločujejo proizvode z različnimi masami v dve ali več podskupin glede na vrednost razlike med njihovo maso in nazivno nastavitvijo,
– avtomatske sortirne tehtnice, to so tehtnice, ki ločujejo proizvode z različnimi masami v več podskupin, ki so določene z nastavljenimi območji mas,
– avtomatske etiketirne tehtnice, to so tehtnice, ki izdajo etiketo z vrednostjo mase za posamezen izdelek,
– avtomatske etiketirne tehtnice z izračunavanjem zneska, to so tehtnice, ki izdajo etiketo z vrednostjo zneska in mase za posamezen izdelek.
III. MEROSLOVNE ZAHTEVE
6. člen
1. Razredi točnosti
Tehtnice se uvrščajo v dva razreda točnosti, označena z:
X(x) ali Y(y).
Razred X(x) se uporablja za tehtnice, namenjene preverjanju predpakiranih izdelkov s konstantno nazivno maso.
Razred Y(y) se uporablja za druge avtomatske tehtnice za posamično tehtanje.
Razred X je osnovni razred točnosti, ki vsebuje podrazrede, razdeljene po faktorju x. Vrednost faktorja x določi proizvajalec. Vrednost faktorja x mora biti v obliki 1 × 10k, 2 × 10k ali 5 × 10k, kjer je k pozitivno ali negativno celo število ali nič.
Razred Y ima dva podrazreda, označena z a ali b.
2. Največji dopustni pogreški (v nadaljnjem besedilu: NDP) pri tehtnicah razreda X(x)
Največja dopustna srednja vrednost pogreška (največji dopustni sistematični pogrešek) za neto breme, večje ali enako najmanjši zmogljivosti (Min) in manjše ali enako največji zmogljivosti (Max) pri avtomatskem delovanju, mora biti skladna z zahtevami v preglednici 1.
Preglednica 1
-----------------------------------------------------------------
Breme (m), izraženo s preskusnim             Največja dopustna
razdelkom (e)                                srednja vrednost
                                             pogreška za tehtnice
                                             razreda X(x)
-----------------------------------------------------------------
                                           Prva         Nadzor
                                           overitev     merila
x < / = 1              x > 1                            v uporabi
-----------------------------------------------------------------
0 < m < / = 500        0 < m < / = 50      + / - 0,5 e  + / - 1 e
500 < m  < / = 2000    50 < m < / = 200    + / - 1 e    + / - 2 e
2000 < m < / = 10000   200 < m < / = 1000  + / - 1,5 e  + / - 3 e
-----------------------------------------------------------------
Največji dopustni standardni odmik (naključnega) pogreška za razred X(x) mora biti skladen z vrednostmi v preglednici 2, pomnoženimi s faktorjem x.
Preglednica 2
-----------------------------------------------------------------
Masa bremena m (g)         Največji dopustni standardni odmik
                           (naključnega) pogreška
                           (v odstotkih mase bremena m
                           ali v gramih) za tehtnice razreda X(1)
-----------------------------------------------------------------
                           Prva overitev         Nadzor merila
                                                 v uporabi
-----------------------------------------------------------------
m < / = 50                 0,48%                 0,6%
50 < m < / = 100           0,24 g                0,3 g
100 < m < / = 200          0,24%                 0,3%
200 < m < / = 300          0,48 g                0,6 g
300 < m < / = 500          0,16%                 0,2%
500 < m < / = 1000         0,8 g                 1,0 g
1000 < m < / = 10000       0,08%                 0,1%
10000 < m < / = 15000      8 g                   10 g
15000 < m                  0,053%                0,067%
-----------------------------------------------------------------
3. NDP pri tehtnicah razreda Y(y)
NDP za neto breme, večje ali enako najmanjši zmogljivosti (Min) in manjše ali enako največji zmogljivosti (Max) pri avtomatskem delovanju, morajo biti skladni z zahtevami v preglednici 3 (vrednost NDP vsebuje tudi pogrešek digitalnega zaokroževanja kazalne naprave).
Preglednica 3
-----------------------------------------------------------------
Breme (m), izraženo s preskusnim         NDP za tehtnice
razdelkom (e)                            razreda Y(y)
-----------------------------------------------------------------
Razred Y(a)            Razred Y(b)       Prva         Nadzor
                                         overitev     merila
                                                      v uporabi
-----------------------------------------------------------------
0 < m < / = 500         0 < m < / = 50   + / - 1,5 e  + / - 2 e
500 < m < / = 2000     50 < m < / = 200  + / - 2 e    + / - 3 e
2000 < m < / = 10000  200 < m < / = 1000 + / - 2,5 e  + / - 4 e
-----------------------------------------------------------------
4. Največje in najmanjše zmogljivosti
Največjo zmogljivost (Max) in najmanjšo zmogljivost (Min) določi proizvajalec.
Pri tehtnicah razreda Y(y) najmanjša zmogljivost (Min) ne sme biti manjša od:
– 20 e za razred Y(a),
– 10 e za razred Y(b),
– 5 e za poštne tehtnice.
5. NDP pri preskusih vplivnih dejavnikov
5.1. Tehtnice razreda X(x)
Pri avtomatskem delovanju morajo biti NDP tehtnic razreda X(x) pri prvi overitvi skladni z zahtevami iz preglednice 1 in preglednice 2.
Pri statičnem tehtanju pri neavtomatskem delovanju morajo biti NDP tehtnic razreda X(x) pri prvi overitvi skladni z zahtevami iz preglednice 1.
5.2. Tehtnice razreda Y(y)
Pri avtomatskem delovanju morajo biti NDP tehtnic razreda Y(y) pri prvi overitvi za vsako breme skladni z zahtevami iz preglednice 3.
Pri statičnem tehtanju pri neavtomatskem delovanju morajo biti NDP tehtnic razreda Y(y) pri prvi overitvi skladni z zahtevami iz preglednice 1, upoštevaje mejo pri x  1 za razred Y(a) in mejo pri x > 1 za razred Y(b).
6. Kazanje ali izpis mase za namene preskušanja
Pri tehtnicah razreda X(x) mora biti omogočeno kazanje in/ali izpis mase (ali razlika med maso in nazivno nastavitvijo) za določitev povprečja in standardnega odmika merilnega pogreška. V ta namen razdelek e ne sme biti večji od ustrezne meje iz preglednice 2. V certifikatu o odobritvi tipa se lahko določi tudi drugo ustrezno sredstvo za prikaz skladnosti s preglednico 1 in preglednico 2.
Za tehtnice razreda Y(y) mora biti zagotovljeno ustrezno sredstvo za prikaz skladnosti s preglednico 3.
7. Merske enote
Enote mase, ki se pri tehtnicah lahko uporabljajo, so miligram (mg), gram (g), kilogram (kg) in tona (t).
8. Vpliv ekscentričnega obremenjevanja
Če breme obremeni sprejemnik bremena ekscentrično, NDP, podani v 5. točki tega člena, ne smejo biti preseženi pri nobeni ekscentrični razporeditvi.
9. Vplivni dejavniki
Postopki in pogoji za preskuse vplivnih dejavnikov so navedeni v OIML R 51-1.
9.1. Temperatura
Tehtnice morajo izpolnjevati ustrezne meroslovne in tehnične zahteve pri temperaturah od –10 do +40 °C. Pri posebnih izvedbah tehtnic lahko meje temperaturnega območja odstopajo od navedenih, vendar območje ne sme biti manjše od 30 oC in mora biti navedeno na tehtnici.
9.2. Napajanje z izmeničnim tokom
Tehtnice, ki so napajane z izmeničnim tokom, morajo izpolnjevati ustrezne meroslovne in tehnične zahteve, ko delujejo pri napetostih od –15 do +10% vrednosti napetosti, označene na tehtnici.
9.3. Nagib
Tehtnice, ki niso namenjene vgradnji in nimajo kazalnika niveliranja, morajo izpolnjevati ustrezne meroslovne in tehnične zahteve pri nagibu 5%.
Če ima tehtnica kazalnik niveliranja, mora ta omogočiti, da se nagib tehtnice nastavi na 1% ali manj.
IV. TEHNIČNE ZAHTEVE
7. člen
1. Primernost za uporabo
Tehtnica mora biti načrtovana tako, da bo ustrezala načinu delovanja in bremenom, za katera je namenjena. Konstrukcija mora zagotavljati, da bo tehtnica vseskozi ohranila meroslovne lastnosti.
2. Varnost delovanja
2.1. Napake pri naravnavanju
Tehtnica mora biti izdelana tako, da naključna okvara ali napačno naravnavanje kontrolnih elementov, ki bi lahko povzročili nepravilno delovanje, nista mogoča, ne da bi bili učinki le-teh opazni.
2.2. Statično naravnavanje
Tehtnica je lahko opremljena z napravo za naravnavanje razpona. Po zaščiti mora biti kakršenkoli zunanji vpliv na napravo praktično nemogoč.
2.3. Dinamično nastavljanje
Tehtnica je lahko za kompenzacijo dinamičnih učinkov premikajočega se bremena opremljena s pripomočkom za dinamično nastavljanje, ki ga uporablja uporabnik. Pripomoček lahko deluje preko območja mase glede na nastavljeno maso (ali nastavljene mase), pri čemer mora delovati skladno s proizvajalčevimi navodili, pri tem pa NDP ob uporabi za to območje mase ne smejo biti prekoračeni.
Po izvedenem dinamičnem nastavljanju za območje mase mora tehtnica za bremena, ki padejo iz tega območja, avtomatsko izvesti ustrezne ukrepe. Izpis mase teh bremen ne sme biti mogoč.
Tehtnice z dinamičnim nastavljanjem morajo imeti pripomoček, ki avtomatsko in neizbrisno zabeleži vsak dostop do dinamičnega nastavljanja. Tehtnice razreda X(x) imajo lahko tudi statično napravo za naravnavanje razpona. Naprava mora biti izvedena tako, da jo je mogoče zapečatiti.
2.4. Krmilja
Krmilja morajo biti načrtovana tako, da se lahko normalno zaustavijo le v načrtovanih položajih, razen ko so med postopkom vsa kazanja onemogočena. Tipke morajo biti nedvoumno označene.
3. Naprave za ničliranje in taro
3.1. Ničliranje
Tehtnica mora imeti napravo za ničliranje. Naprava je lahko avtomatska, polavtomatska ali ročna.
Naprava za ničliranje mora omogočiti ničliranje znotraj 0,25 e. Pri dinamičnem delovanju velja ta vrednost za največjo dopustno srednjo vrednost pogreška ničliranja. Območje delovanja naprave za ničliranje ne sme preseči 4% največje zmogljivosti.
Avtomatska naprava za ničliranje mora delovati:
– le, ko so kriteriji stabilnosti izpolnjeni, in
– dovolj pogosto, da se ničla vzdržuje znotraj 0,5 e.
Neavtomatska naprava za ničliranje ne sme delovati med avtomatskim delovanjem tehtnice.
Polavtomatska naprava za ničliranje lahko deluje le, ko so izpolnjeni kriteriji stabilnosti.
3.2. Naprava za sledenje ničli
Naprava za sledenje ničli lahko deluje, ko:
– je kazanje enako nič ali na negativni neto vrednosti, ki je enaka bruto ničli, in
– so kriteriji stabilnosti izpolnjeni in
– stopnja popravkov ni večja od 0,5 e/sekundo.
Pri kazanju ničle po tariranju lahko naprava za sledenje ničli deluje znotraj območja 4% največje zmogljivosti okoli trenutne vrednosti ničle.
3.3. Naprava za tariranje
Naprava za tariranje mora omogočiti tariranje s točnostjo, boljšo od + 0,25 e. Pri dinamičnem delovanju velja ta vrednost za največjo dopustno srednjo vrednost pogreška tariranja. Delovanje naprave mora biti jasno vidno.
Možnost tariranja mora biti neodvisna od funkcije ničliranja.
Kazanje tare mora imeti isti razdelek, kot je razdelek tehtnice.
Polavtomatska ali avtomatska naprava za tariranje lahko deluje le, ko so kriteriji stabilnosti izpolnjeni.
Neavtomatska ali polavtomatska naprava za tariranje ne sme delovati med avtomatskim delovanjem.
3.4. Naprava za prednastavljivo tariranje
Prednastavljena vrednost tare:
– se lahko vnese v tehtnico z ločljivostjo, manjšo od e, če avtomatska sprememba vnesene vrednosti ni mogoča, tako da bi ta vrednost ustrezala preskusnemu razdelku;
– lahko deluje skupaj z eno ali več napravami za tariranje, če so vrednosti tare jasno označene pri kazanju ali izpisu;
– mora biti vsaj začasno jasno prikazana in označena.
4. Kazanje rezultatov tehtanja
4.1. Kakovost odčitavanja
Odčitavanje rezultatov mora biti zanesljivo, enostavno in nedvoumno pri pogojih normalne uporabe:
– celotna netočnost odčitavanja analogne kazalne naprave ne sme preseči 0,2 e,
– številke, ki sestavljajo rezultate, morajo biti po obliki, velikosti in jasnosti zlahka berljive.
Skale, številčenje in izpis morajo biti taki, da je številke, ki tvorijo te rezultate, mogoče enostavno razločiti.
4.2. Oblika kazanja
Rezultati tehtanja morajo vključevati imena ali simbole enot mase, v katerih so izraženi.
Razdelek tehtnice mora biti v obliki 1 ×10k, 2 × 10k ali 5 × 10k enot, v katerih je izražen rezultat (k je pozitivno ali negativno celo število ali nič).
Digitalno kazanje mora prikazovati vsaj eno številko na skrajni desni.
Decimalni del števila mora biti ločen od celoštevilskega dela z decimalnim znakom, prikazane morajo biti vsaj ena številka levo od decimalnega znaka in vse številke na desni strani.
Ničla je lahko prikazana z eno ničlo na skrajni desni in brez decimalnega znaka.
Enota mase mora biti izbrana tako, da tehtane vrednosti nimajo več kot ene nepomembne ničle na desni. Za vrednosti z decimalnim znakom je nepomembna ničla dovoljena le na tretjem mestu za decimalnim znakom.
4.3. Meje kazanja
Kazanje za razred Y(y) ne sme presegati vrednosti Max + 9 e, za razred X(x) pa ne večje vrednosti od vrednosti Max + 9 e ali Max + trikratna vrednost največjega dopustnega standardnega odmika, kot je določen v preglednici 2.
4.4. Kazanje ali izpis teže pri normalnem delovanju
Pri normalnem delovanju razdelek kazanj ali izpisov posameznih mas predmetov ne sme biti manjši od preskusnega razdelka e.
5. Naprava za izpis
Izpis mora biti jasen in glede na predvideno uporabo trajen. Izpisane številke morajo biti visoke vsaj 2 mm.
Pri izpisu mora biti ime ali znak merske enote na desni strani izpisane vrednosti ali nad stolpcem vrednosti.
Izpis rezultatov tehtanja pod najmanjšo zmogljivostjo ne sme biti mogoč.
Podatki so lahko pred izpisom shranjeni v pomnilnik tehtnice. Isti podatki ne smejo biti izpisani dvakrat.
6. Tehtnica, ki izračunava znesek
Znesek mora biti izračunan z množenjem mase bremena in cene enote, tako kot ju je tehtnica prikazala ali izpisala, in zaokrožen na najbližji razdelek zneska. Naprava za izračun je del tehtnice.
Cena enote mora biti podana kot cena/100 g ali cena/kg.
7. Avtomatska etiketirna tehtnica ali avtomatska etiketirna tehtnica z izračunavanjem zneska
Avtomatska etiketirna tehtnica ali avtomatska etiketirna tehtnica z izračunavanjem zneska mora imeti vsaj en prikazovalnik za maso bremena. Le-ta se lahko začasno uporablja za nastavljanje, kot npr. pri nadzoru mej nastavljene mase, cen po enoti, prednastavljene vrednosti tare in imen proizvodov.
Med avtomatskim delovanjem mora biti mogoče preveriti dejanske vrednosti cen enot in prednastavljene tare.
Tehtnica lahko sešteje podatke o masi in ceni na enem ali več listkih ali etiketah, vendar morajo biti seštete vrednosti označene s posebej določeno besedo ali znakom. Vsi končni seštevki morajo biti algebrajske vsote izpisanih vrednosti.
V. DODATNE ZAHTEVE ZA ELEKTRONSKE AVTOMATSKE TEHTNICE
8. člen
Elektronske tehtnice morajo poleg zahtev za tehtnice iz tega pravilnika izpolnjevati še naslednje dodatne zahteve:
1. Splošne zahteve
1.1. Naznačeni obratovalni pogoji
Elektronske tehtnice morajo biti načrtovane in izdelane tako, da pri naznačenih obratovalnih pogojih ne presežejo NDP.
1.2. Vplivni dejavniki
Tehtnica mora izpolnjevati ustrezne meroslovne in tehnične zahteve pri relativni vlažnosti 85% na zgornji meji temperaturnega območja.
1.3. Motnje
Elektronske tehtnice morajo biti načrtovane in izdelane tako, da ob izpostavitvi motnji:
– ni pomembnejših napak, tj. da razlika med kazanjem mase bremena zaradi motnje in kazanjem brez motnje ne preseže vrednosti, določene v OIML R 51-1, ali
– pomembnejše napake samodejno odkrijejo in pokažejo.
1.4 Uporaba zahtev
Zahteve točke 1.3 tega člena se lahko uporabijo ločeno za:
– vsak posamezen vzrok pomembnejše napake in/ali
– vsak del elektronske tehtnice.
2. Funkcijske zahteve
2.1 Preskus prikazovalnika
Tehtnica mora imeti možnost preskusa prikazovalnika, ki se avtomatično sproži ob vklopu kazanja.
2.2 Delovanje ob pomembnejši napaki
Ob odkritju pomembnejše napake mora tehtnica samodejno onemogočiti delovanje ali pa oddati svetlobni ali zvočni signal, ki mora trajati, dokler uporabnik ne izvede korektivnega ukrepa oziroma dokler napaka ne izgine.
2.3. Čas ogrevanja
Med ogrevanjem elektronske tehtnice ne sme biti kazanja ali prenosa rezultatov tehtanja, avtomatsko delovanje pa mora biti onemogočeno.
2.4 Vmesniki
Tehtnica je lahko opremljena z vmesniki, ki omogočajo priključitev dodatnih naprav. Ob uporabi vmesnikov mora tehtnica še naprej pravilno delovati, na meroslovne funkcije tehtnice pa ne smejo vplivati.
2.5 Akumulatorsko napajanje
Tehtnica, ki se napaja iz akumulatorja, mora še naprej delovati pravilno ali pa samodejno prenehati z delovanjem tudi, če napetost pade pod spodnjo vrednost, ki jo predpisuje proizvajalec.
3. Drugi zahtevi
3.1 Stabilnosti razpona
Pri preskusu stabilnosti razpona tehtnice, kot je določen v OIML R 51-1, absolutna vrednost razlike med pogreškoma katerihkoli dveh meritev ne sme preseči polovice NDP za preskuse vplivnih dejavnikov za breme blizu največje zmogljivosti.
3.2. Stalno obnavljanje kazanja mase bremena
Če tehtnica med preskusi vplivnih dejavnikov ne more v celoti delovati, mora imeti tehtnica stalno obnavljanje kazanja mase bremena.
VI. NAPISI IN OZNAKE
9. člen
Vsi napisi, oznake in izpisi rezultatov morajo biti v slovenskem jeziku.
Na tehtnici morajo biti naslednji napisi.
V celoti:
– ime ali oznaka proizvajalca,
– serijska številka,
– tip tehtnice,
– največja hitrost delovanja (če je ustrezno) v obliki: ... bremen na minuto,
– največja hitrost sistema za transportiranje bremena (če je ustrezno) v obliki:... m/s,
– napajalna napetost v obliki: ... V,
– frekvenca napajalne napetosti v obliki: ... Hz,
– delovni tlak (če obstaja) v obliki: ... kPa,
– območje naravnavanja glede na nastavljeno točko (če je mogoče) v obliki: + / -g ali % (vrednosti nastavljene točke).
S simboli:
– uradna oznaka,
– razred točnosti X(x) ali Y(y),
– preskusni razdelek v obliki: e = ...,
– dejanski razdelek v obliki: d = ...,
– največja zmogljivost v obliki: Max = ...,
– najmanjša zmogljivost v obliki: Min = ...,
– največji prištevalni tarirni efekt v obliki: T = + ...,
– največji odštevalni tarirni efekt v obliki: T = – ...
Pri posebni uporabi tehtnice se lahko v certifikatu o odobritvi tipa merila določijo dodatni napisi (npr. temperaturno območje). Dodatni napisi se lahko zahtevajo tudi pri prvi overitvi, zato da se podrobneje opredelijo vrste bremen in navezujoči pogoji tehtanja.
Napisi morajo biti neuničljivi, njihova oblika, velikost in jasnost pa morajo omogočati berljivost pri pogojih normalne uporabe.
Napisi morajo biti zbrani na vidnem mestu na tehtnici ali na napisni ploščici, nameščeni blizu prikazovalne naprave ali na prikazovalni napravi sami. Če se uporabi napisna ploščica, mora biti mogoče le-to zapečatiti, razen če je ni mogoče odstraniti, ne da bi se poškodovala.
Napisi so lahko prikazani na prikazovalniku, ki ga je mogoče programirati in je nadzorovan s programsko opremo. Zagotovljeno mora biti, da je vsak pristop k reprogramiranju napisov zabeležen avtomatsko in neizbrisno. Če je v uporabi prikazovalnik z možnostjo programiranja, mora napisna ploščica vsebovati vsaj naslednje napise:
– tip tehtnice,
– ime ali oznako proizvajalca,
– uradno oznako,
– napajalno napetost,
– frekvenco napajalne napetosti,
– delovni tlak.
10. člen
Na tehtnici mora biti predvideno mesto za namestitev oznak, ki se uporabljajo pri overitvi meril (v nadaljnjem besedilu: overitvene oznake). Predvideno mesto mora:
– biti takšno, da delov tehtnice, na katerem je oznaka, ni mogoče odstraniti, ne da bi se oznake pri tem poškodovale,
– omogočiti enostavno namestitev oznak brez spreminjanja meroslovnih lastnosti tehtnice,
– biti vidno, ne da bi bilo treba tehtnico ali njene delovne zaščite med uporabo premakniti.
Tehtnica mora imeti na mestu, ki ustreza zgoraj zapisanim zahtevam, nastavek za overitvene oznake, ki zagotavlja ohranitev oznak.
Za overitvene oznake v obliki žiga je lahko nastavek za oznake, ki so iz svinca ali druge snovi s podobnimi lastnostmi, vstavljen v ploščo, pritrjeno na tehtnico ali v izvrtano luknjo.
VII. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
11. člen
Skladnost tehtnic z meroslovnimi in tehničnimi zahtevami, določenimi s tem pravilnikom, je mogoče potrditi po enem od naslednjih dveh postopkov:
(a) z odobritvijo tipa, ki ji sledi bodisi prva overitev, bodisi izjava o skladnosti s tipom;
(b) z neposredno overitvijo posamične tehtnice.
12. člen
Pregled in preskušanje tehtnice v okviru odobritve tipa se izvedeta najmanj na eni in ne več kot na treh tehtnicah, ki predstavljajo posamezen tip.
Če je delovanje tehtnice odvisno od določenega načina delovanja ali določenega načina uporabe, ki se lahko dosežeta samo na mestu uporabe, potem se vsaj ena v celoti nameščena tehtnica preskusi na tipičnem mestu uporabe.
Vsaj ena tehtnica se predloži v obliki, primerni za simulacijske preskuse v laboratoriju.
Preskusi se izvedejo na celotni tehtnici. Če zaradi velikosti ali oblike tehtnice to ni primerno, se elektronska naprava, kjer je mogoče, preskusi kot simulirana tehtnica, ki vključuje vse elektronske dele sistema, ki lahko vplivajo na rezultat tehtanja. Poleg tega se izvede še pregled v celoti nameščene tehtnice.
Občutljivost tehtnice, ki izhaja iz uporabe dodatnih naprav prek elektronskih vmesnikov, se simulira med preskušanjem.
13. člen
S pregledom vložene dokumentacije in izvedbo preskusov se ugotavlja skladnost tehtnice z:
– meroslovnimi zahtevami iz III. poglavja tega pravilnika,
– tehničnimi zahtevami iz IV. poglavja tega pravilnika in
– zahtevami za elektronske tehtnice (kjer je ustrezno) iz V. poglavja tega pravilnika.
Rezultati preskušanja tehtnic v postopku odobritve tipa merila se, če je mogoče, uporabijo v postopku prve overitve teh tehtnic.
Vložnik zahteve za ugotavljanje skladnosti mora za preskušanje po potrebi zagotoviti ustrezno količino izdelkov, kontrolno tehtnico in osebje za izvajanje preskusov.
14. člen
1. Preskusi delovanja
Preskusi se izvedejo:
– skladno z napisi na tehtnici (9. člen tega pravilnika),
– pri normalnih pogojih uporabe, za katere je tehtnica predvidena,
– po preskusnih metodah, ki so navedene v OIML R 51-1.
Zahteve glede točnosti se uporabijo skladno z ustreznimi določili III. poglavja tega pravilnika.
2. Preskusi in preverjanje izpolnjevanja tehničnih zahtev
S preskusi in preverjanjem se ugotavlja skladnost z zahtevami za varno delovanje, ki so navedene v 2. točki 7. člena tega pravilnika.
3. Preskusi vplivnih dejavnikov
Preskusi vplivnih dejavnikov se izvedejo na celotni ali simulirani tehtnici, kakor je določeno v OIML R 51-1, skladno z:
– 9. točko 6. člena tega pravilnika za vse tehtnice,
– V. poglavjem tega pravilnika za elektronske tehtnice.
4. Razdelitev pogreškov
Kjer se deli tehtnice ali sistema preskušajo ločeno, so NDP za del, ki se preskuša ločeno, enaki deležu Pi največjih dopustnih pogreškov ali dopustnih sprememb kazanja celotne tehtnice. Deleži Pi morajo zadostiti enačbi:
P12 + P22 + P32 + ... 1.
Druge zahteve glede razdelitve pogreškov so navedene v OIML R 51-1.
15. člen
Pregled in preskušanje tehtnice v okviru prve overitve in nadzora tehtnice v uporabi se izvedeta skladno z zahtevami III. in IV. poglavja tega pravilnika, razen z zahtevami 9. točke 6. člena, z vrstami bremen, za katere je tehtnica namenjena, in pri normalnih pogojih uporabe.
Tehtnica, ki deluje statično, se lahko preskusi v neavtomatskem načinu delovanja.
Preskusi se izvedejo na vgrajeni in v celoti sestavljeni tehtnici na mestu predvidene uporabe. Tehtnica mora biti pripravljena tako, da avtomatsko tehtanje deluje enako tako med preskušanjem kot med poslovanjem.
Dinamični preskusi se izvedejo:
– skladno z napisi na tehtnici (9. člen tega pravilnika),
– pri naznačenih obratovalnih pogojih, za katere je tehtnice predvidena,
– skladno s preskusnimi metodami, ki so navedene v OIML R 51-1.
Zahteve glede točnosti se uporabijo skladno z ustreznimi določili 2. in 3. točke 6. člena tega pravilnika.
16. člen
Postopki za izvedbo redne in izredne overitve so enaki postopkom pri prvi overitvi. NDP pri rednih in izrednih overitvah so enaki kot pri prvih overitvah.
17. člen
Rok, v katerem se redno overjajo avtomatske tehtnice za posamično tehtanje, je eno leto.
18. člen
Pri postopku overitve tehtnice se uporabljajo preskusna bremena in uteži.
Masa preskusnega bremena se določi s pomočjo kontrolne neavtomatske tehtnice, katere NDP so vsaj petkrat (vsaj trikrat, če je kontrolna tehtnica pregledana neposredno pred preskusom avtomatske tehtnice) manjši od najmanjše izmed ustreznih vrednosti NDP iz preglednic 1 in 2 oziroma 3, navedenih v 6. členu.
NDP uteži morajo biti vsaj trikrat manjši od najmanjše izmed ustreznih vrednosti NDP iz preglednic 1 in 2 oziroma 3, navedenih v 6. členu. Uteži morajo biti meroslovno sledljive, kar se dokazuje z overitvijo ali kalibracijskim certifikatom s sklicevanjem na akreditacijo oziroma akreditacijskim znakom.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19. člen
Tehtnice, ki so overjene in se uporabljajo na dan uveljavitve tega pravilnika, vendar ne izpolnjujejo vseh njegovih zahtev, se lahko dajejo v redno in izredno overitev najdlje do 1. februarja 2011, če so skladne z zahtevami glede NDP iz 2. oziroma 3. točke 6. člena tega pravilnika.
Neoverjene tehtnice, ki so na dan uveljavitve tega pravilnika v uporabi, se lahko dajejo v prvo overitev, vendar najdlje do 31. decembra 2001, če so skladne z zahtevami glede NDP iz 2. oziroma 3. točke 6. člena tega pravilnika, in nadalje v redno in izredno overitev, vendar najdlje do 1. februarja 2011.
20. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 009-6/00-3
Ljubljana, dne 30. maja 2001.
Ministrica
za šolstvo, znanost in šport
dr. Lucija Čok l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti