Uradni list

Številka 29
Uradni list RS, št. 29/2001 z dne 20. 4. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 29/2001 z dne 20. 4. 2001

Kazalo

1810. Odločba o razveljavitvi prvega odstavka 16. člena odloka o zazidalnem načrtu Vojkov dom - Obala - TS 5/15 in del CT 5/14 in T 5/8 - Portorož in o zavrnitvi pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti njegovega 9. člena, stran 3165.

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Antona Maglice s Kozine, ki ga zastopa Ervin Dokič, odvetnik v Piranu, na seji dne 5. aprila 2001
o d l o č i l o:
1. Prvi odstavek 16. člena odloka o zazidalnem načrtu Vojkov dom – Obala – TS 5/15 in del CT 5/14 in T 5/8 – Portorož (Uradne objave, št. 17/92) se v delu, ki se nanaša na arhitektonsko zazidalno situacijo (list 7A), razveljavi.
2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 9. člena odloka o zazidalnem načrtu Vojkov dom – Obala – TS 5/15 in del CT 5/14 in T 5/8 – Portorož (Uradne objave, št. 17/92) se zavrne.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Pobudnik izpodbija 9. člen in prvi odstavek 16. člena odloka o zazidalnem načrtu Vojkov dom – Obala – TS 5/15 in del CT 5/14 in T 5/8 – Portorož (v nadaljevanju: odlok), ker naj bi bila v nasprotju z določbami 2., 14. in 67. člena ustave. Po izpodbijanih določbah naj bi pobudnikov sosed pridobil potrebno dovoljenje za gradnjo in zgradil prizidek k hiši, ki sega tik do pobudnikove hiše, tako da mu je s tem zaprl oziroma zazidal okno. Lokacijsko dovoljenje naj bi se po izpodbijanih določbah izdalo v postopku, v katerem ni zagotovljena udeležba prizadetih mejašev, in se ne ugotavlja dejansko stanje, saj odmik med objekti ni predviden, kar izhaja zlasti iz arhitektonske zazidalne situacije – lista št. 7A, ki je po prvem odstavku 16. člena odloka njegov sestavni del. Pobudnik navaja, da je dosegel obnovo postopka izdaje dovoljenja za gradnjo prizidka. Izpodbijani določbi naj bi bili v neskladju s 14. členom ustave, po katerem je treba vsem zagotavljati enak postopek pridobitve dovoljenja za gradnjo. Po načelih pravne države naj bi se ne posegalo v ustavne pravice, zlasti v pravico do lastnine, ki jo lahko ureja le zakon. Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80 in nasl. – v nadaljevanju: ZTRL) v 3. členu določa, da se mora vsak vzdržati kršitve lastninske pravice drugega. Prepovedano je izvrševanje lastninske pravice v nasprotju z namenom, zaradi katerega je z zakonom ustanovljena ali priznana ali v nasprotju z moralo (drugi odstavek 4. člena ZTRL). Le zakon ureja pridobivanje, varstvo ali prenehanje lastninske pravice, služnostne pravice, zastave ali stvarnega bremena (7. člen ZTRL). Izpodbijani določbi naj bi v nasprotju z zakonom posegali v lastninsko pravico in jo varovali neenako.
2. Občina Piran v odgovoru navaja, da odlok predvideva obravnavani prizidek k stanovanjski hiši, ki se nahaja na območju urejanja TS 5/15 na parc. št. 1792/2 k.o. Piran. Po drugi alinei drugega odstavka 5. člena odloka gre za območje stanovanjskih objektov na zgornji terasi. V 9. členu odloka naj bi bili urejeni dovoljeni posegi na tem območju. Občina navaja, da je za izdajo dovoljenja za gradnjo pristojna upravna enota, ki v vseh zadevah odloča pod enakimi pogoji, to je na podlagi zakonov in drugih predpisov in ne le na podlagi odloka. Z odlokom naj bi tudi ne bil urejen upravni postopek. V 12. členu naj bi odlok predvideval prilagoditev zazidalnega načrta oziroma dopuščal spremembe in dopolnitve odloka, v 3. točki citiranega člena odloka pa urejal manjše posege na obstoječih objektih, za katere zadostuje priglasitev del. Odlok naj bi bil sprejet v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju: ZUN). O javni razgrnitvi naj bi bili obveščeni vsi prizadeti občani, vendar pobudnik v postopku priprave in sprejemanja odloka ni dal nobene pripombe ali predloga.
B)
3. Pobudnik kot stranka v obnovi postopka za pridobitev dovoljenja za gradnjo prizidka na območju, ki ga ureja arhitektonska zazidalna situacija (list 7A), izkazuje pravni interes. Ustavno sodišče je pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 16. člena odloka v izpodbijanem delu sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Odlok v 9. členu našteva dopustne posege v prostor na območju stanovanjskih objektov na zgornji terasi in določa pogoje za izrabo prostora in kvaliteto graditve tako, da predpisuje intenzivnost izrabe površin. Pobudnik zmotno meni, da 9. člen odloka ureja poseben postopek, po katerem upravni organ odloča o izdaji dovoljenja za gradnjo objekta. V tem postopku upravni organ odloča po zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. – ZUP). Zato ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena ustave, ki zagotavlja enakost pred zakonom.
5. Pobudnik ne navaja razlogov, zaradi katerih naj bi bil 9. člen odloka v neskladju z določbama 2. in 67. člena ustave, zato je ustavno sodišče njegovo pobudo v tem delu zavrnilo kot očitno neutemeljeno.
6. Prvi odstavek 16. člena določa, da je lega objektov določena v arhitektonski zazidalni situaciji (list št. 7A).
7. Po določbi 40. člena ZUN morajo prostorski izvedbeni akti urejati med drugim meje obravnavanega območja, funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto gradnje ali drugega posega, pogoje za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov oziroma posegov v prostor ter druge pogoje, ki so pomembni za izvedbo predvidenih posegov. V 24. členu ZUN določa, da se prostorski izvedbeni akti prikažejo grafično. Torej grafični prikazi le na grafičen način ponazorijo situacijo iz prostorskega izvedbenega akta, kar pomeni, da morajo biti v skladu s pogoji, določenimi v besedilu akta.
8. Izpodbijana določba za območje, ki je prikazano na arhitektonski zazidalni situaciji (list št. 7A), prikazuje lego objektov na kartografskih prilogah. Njihova lega odstopa od meril in pogojev za urbanistično oblikovanje območja ter arhitektonsko oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor, urejenih v odloku. Odlok v 21. členu med drugim določa, da mora biti odmik med objektom in parcelno mejo sosednjega funkcionalnega zemljišča minimalno tri metre. Izpodbijana arhitektonska zazidalna situacija (list 7A) pa grafično ponazarja obravnavano območje v nasprotju z merili in pogoji, določenimi v odloku, saj se posamezni načrtovani prizidki k že obstoječim objektom neposredno dotikajo sosednjih objektov. Zato je grafični prikaz v izpodbijani določbi odloka v nasprotju z besedilom odloka, kar predstavlja kršitev 24. člena ZUN.
9. Iz zgoraj navedenih razlogov in ker pobudnik navaja, da je sprožil obnovo postopka za izdajo lokacijskega dovoljenja, je ustavno sodišče 16. člen odloka v izpodbijanem delu razveljavilo. Ker je določbo odloka razveljavilo že zaradi neskladja s 23. členom ZUN, ni presojalo še njene skladnosti z določbami 2., 14. in 67. člena ustave.
C)
12. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi drugega odstavka 26. člena in tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in dr. Lojze Ude. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-I-18/99-15
Ljubljana, dne 5. aprila 2001.
Predsednik
Franc Testen l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti