Uradni list

Številka 111
Uradni list RS, št. 111/2000 z dne 1. 12. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 111/2000 z dne 1. 12. 2000

Kazalo

4611. Pravilnik o potrjevanju zdravstvenega stanja in kakovosti semenskega krompirja ter o prometu s semenskim krompirjem, stran 11449.

Na podlagi 45. člena zakona o semenu in sadikah (Uradni list SRS, št. 42/73 in 29/86) ter enainštiridesete alinee 55. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94 in 8/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o potrjevanju zdravstvenega stanja in kakovosti semenskega krompirja ter o prometu s semenskim krompirjem
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik predpisuje postopek potrjevanja, zahteve za potrditev zdravstvenega stanja in kakovosti ter pogoje za promet s semenskim krompirjem.
2. člen
(pomen izrazov)
V tem pravilniku uporabljeni izrazi pomenijo:
1. Semenski krompir ali seme krompirja so gomolji, mikrogomolji in minigomolji ter rastline oziroma deli rastlin vrste Solanum tuberosum L., razen pravega (botaničnega) semena, ki so namenjeni za nadaljnje razmnoževanje ali za sajenje za pridelovanje semenskega ali drugega krompirja in za katere je bilo s potrjevanjem ugotovljeno, da ustrezajo zahtevam za potrditev in pogojem za promet semenskega krompirja, predpisanim s tem pravilnikom.
2. Potrjevanje semenskega krompirja je s tem pravilnikom predpisan postopek, ki ga izvaja uradno imenovani organ in namen katerega je zagotoviti, da semenski krompir v prometu ustreza predpisanim zahtevam za potrditev zdravstvenega stanja in kakovosti ter pogojem za promet.
3. Imenovani organ je organ, ki ga v skladu z določili tega pravilnika imenuje minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
4. Mesto pridelave je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota (vključno z zemljišči, objekti, stroji in opremo), ki se ukvarja s pridelavo semenskega krompirja.
5. Zemljišče je del mesta pridelave, na katerem je semenski nasad; določeno je s katastrsko številko (-ami) parcele (parcel), ki ga sestavlja(-jo) in po kateri(-h) ga je mogoče ločiti od drugega zemljišča.
6. Semenski nasad je nasad semenskega krompirja, ki se prideluje v istem letu na istem zemljišču ali delu tega zemljišča iz semenskega krompirja iste partije. Vsak semenski nasad je označen s svojo številko semenskega nasada.
7. Partija je količina semenskega krompirja iste sorte, kategorije in stopnje ter velikosti gomoljev, pridelana v istem semenskem nasadu. Iz enega semenskega nasada se lahko oblikuje ena ali več partij dodelanega semena. Vsaka partija semenskega krompirja je označena s številko partije.
8. Številka semenskega nasada je oznaka, ki jo semenskemu nasadu dodeli imenovani organ na podlagi prijave za potrjevanje in je sestavljena iz numerične oznake mesta pridelave in numerične oznake zemljišča.
9. Številka partije je numerična oznaka, ki je enaka številki semenskega nasada. Če se iz enega semenskega nasada oblikuje več partij, je posamezna partija iz istega semenskega nasada označena s številko semenskega nasada in poddelilko.
3. člen
(kategorije semenskega krompirja)
Kategorije semenskega krompirja po tem pravilniku so:
1. Predosnovno seme je semenski krompir:
a) ki je v skladu z metodo vzdrževalne selekcije sort krompirja, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika, pridobljen neposredno od izvornih rastlin ali razmnožen iz ene od predhodnih stopenj predosnovnega semena, za katero je bilo s potrjevanjem ugotovljeno, da ustreza predpisanim zahtevam za potrditev,
b) ki je namenjen za nadaljnje razmnoževanje, predvsem za pridelavo osnovnega semena, in
c) za katerega je bilo s potrjevanjem ugotovljeno, da ustreza zahtevam za potrditev, predpisanim za to kategorijo.
Pri predosnovnem semenu ločimo naslednje stopnje:
– izvorno seme (v nadaljnjem besedilu: IS) so rastline in mikrogomolji, razmnoženi v laboratoriju (v nadaljnjem besedilu: in vitro) iz izvornih rastlin, ter minigomolji, pridelani v zaščitenem prostoru, nedostopnem za insekte (rastlinjak ali mrežnik) iz rastlin ali gomoljev, razmnoženih in vitro;
– stopnja S 1 so gomolji, pridelani iz izvornega semena;
– stopnja S 2 so gomolji, pridelani iz semena stopnje S 1.
2. Osnovno seme je semenski krompir:
a) ki je v skladu s predpisano metodo vzdrževalne selekcije razmnožen iz predosnovnega semena ali iz ene od predhodnih stopenj osnovnega semena, za katero je bilo na podlagi uradnih pregledov in testiranj ugotovljeno, da ustreza predpisanim zahtevam za potrditev,
b) ki je namenjen za nadaljnje razmnoževanje, predvsem za pridelavo certificiranega semena, in
c) za katerega je bilo s potrjevanjem ugotovljeno, da ustreza zahtevam za potrditev, predpisanim za to kategorijo.
Pri osnovnem semenu ločimo naslednje stopnje:
– SE 1 ali super elitno seme 1 so gomolji, pridelani iz predosnovnega semena;
– SE 2 ali super elitno seme 2 so gomolji, pridelani iz osnovnega semena stopnje SE 1;
– E ali elitno seme so gomolji, pridelani praviloma iz osnovnega semena stopnje SE 2, lahko pa tudi iz osnovnega semena stopnje SE 1 ali iz predosnovnega semena, če ne izpolnjujejo zahtev za potrditev v stopnjo SE 1 ali v stopnjo SE 2.
3. Certificirano seme je semenski krompir:
a) ki je razmnožen iz osnovnega semena ali iz predosnovnega semena,
b) ki je namenjen za pridelavo drugega krompirja kot semenskega, in
c) za katerega je bilo s potrjevanjem ugotovljeno, da ustreza zahtevam za potrditev, predpisanim za to kategorijo.
Certificirano seme se iz predosnovnega semena ali iz osnovnega semena razmnoži tudi na zahtevo žlahtnitelja.
Pri certificiranem semenu ločimo naslednje stopnje:
– stopnja A so gomolji, pridelani praviloma iz osnovnega semena stopnje E, lahko pa tudi iz katerekoli predhodne stopnje, če ne izpolnjuje zahtev za potrditev v višjo stopnjo od stopnje A;
– stopnja B so gomolji, pridelani praviloma iz osnovnega semena stopnje E, lahko pa tudi iz katerekoli predhodne stopnje, če ne izpolnjuje zahtev za potrditev v višjo stopnjo od stopnje B;
– stopnja C so gomolji, pridelani praviloma iz osnovnega semena stopnje E, lahko pa tudi iz katerekoli predhodne stopnje, če ne izpolnjuje zahtev za potrditev v višjo stopnjo od stopnje C.
Zahteve za predosnovno seme, osnovno seme in certificirano seme ter za posamezne stopnje teh kategorij semena so navedene v Zahtevah za potrditev semenskega krompirja (v nadaljnjem besedilu: zahteve za potrditev), ki so kot priloga 3 sestavni del tega pravilnika.
Z zakonom o semenu in sadikah (Uradni list SRS, št. 42/73 in 29/86) opredeljene kategorije kmetijskega sortnega semena ustrezajo naslednjim kategorijam in stopnjam semenskega krompirja po tem pravilniku:
----------------------------------------------------------------
Kategorija po zakonu            Kategorija in stopnja po tem
                                pravilniku
----------------------------------------------------------------
- elitno (osnovno) seme         - osnovno seme stopnje E
- originalno seme               - certificirano seme stopnje A
- seme I. sortne reprodukcije   - certificirano seme stopnje B
- seme II. sortne reprodukcije  - certificirano seme stopnje C
- potrjeno (proizvodno) seme    - certificirano seme stopnje C
-----------------------------------------------------------------
4. člen
(pogoji za promet semenskega krompirja)
Semenski krompir je lahko dan v promet, če:
– izpolnjuje zahteve za potrditev, predpisane s tem pravilnikom, in ga je imenovani organ potrdil v eno od kategorij in stopenj iz 3. člena tega pravilnika,
– izpolnjuje pogoje za promet iz 17. člena tega pravilnika,
– je imenovani organ zanj izdal spričevalo o semenskem krompirju iz 22. člena tega pravilnika in
– je registrirani pridelovalec ali registrirani dodelovalec zanj izdal deklaracijo na predpisanem obrazcu v skladu z 22. členom tega pravilnika.
5. člen
(imenovani organ)
Imenovani organ za potrjevanje semenskega krompirja (v nadaljevanju: imenovani organ) določi minister na podlagi javnega natečaja.
Za potrjevanje semenskega krompirja se lahko določi pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je pravna oseba vpisana v register za opravljanje te dejavnosti oziroma da ima samostojni podjetnik posameznik priglašeno opravljanje te dejavnosti,
2. da je kadrovsko usposobljena ter tehnično opremljena za potrjevanje semenskega krompirja in za izdajanje uradnih etiket ter spričeval o kakovosti semenskega krompirja,
3. da vodi politiko kakovosti v skladu z zahtevami standarda SIST EN 45 011, ki določa splošne pogoje za imenovanje organov za izvajanje sistema certifikacije, zlasti:
– da je nepristranska v razmerju do pravnih in fizičnih oseb, za katere izvaja potrjevanje semenskega krompirja,
– da ima postopek potrjevanja semenskega krompirja ter dejavnosti, povezane s tem postopkom, organizacijsko in postopkovno ločene od ostalih dejavnosti,
– da ima izdelan poslovnik kakovosti, vključno s podatki o administrativni in tehnični opremljenosti, z internimi navodili za izvajanje postopkov potrjevanja semenskega krompirja v skladu s tem pravilnikom ter s shemo odgovornosti osebja, odgovornega za potrjevanje semenskega krompirja,
– da zagotavlja, da o potrditvi semenskega krompirja in o izdaji uradnih etiket in spričevala o semenskem krompirju ne odloča oseba, ki je izvajala preglede,
– da zagotavlja poslovno tajnost in zaupnost podatkov.
Podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati pravna oseba, določi minister z javnim natečajem.
Z imenovanim organom sklene minister pogodbo, s katero se uredijo medsebojna razmerja.
II. POSTOPEK POTRJEVANJA
6. člen
(izvajanje potrjevanja)
Imenovani organ izvaja potrjevanje semenskega krompirja na podlagi pisnih prijav, določenih v 7., 9., 11., 19., 20. in 24. členu. Obrazci morajo biti izpolnjeni v celoti, priložene morajo biti vse predpisane priloge. Za vsako mesto pridelave mora biti izpolnjen svoj obrazec.
Obrazce za prijave ter druge obrazce v skladu z določbami tega pravilnika pripravi in izdela imenovani organ. Pred uporabo obrazce potrdi minister s sklepom.
Imenovani organ izvaja potrjevanje v skladu s tem pravilnikom. Pri svojem delu mora upoštevati predpisane roke za izvedbo posameznih postopkov in minimalne varstvene ukrepe, da se prepreči prenos škodljivih organizmov.
Imenovani organ ne izvaja potrjevanja v naslednjih primerih:
– če je bilo na zemljišču, na katerega se nanaša prijava, s pregledom iz prvega odstavka 9. člena tega pravilnika ugotovljeno, da so v zemlji prisotne krompirjeve cistotvorne ogorčice Globodera rostochiensis Woll. in Globodera pallida Stone (v nadaljnjem besedilu: krompirjeve cistotvorne ogorčice);
– če se prijava nanaša na sorto, ki ni na seznamu sort, za katere je dovoljen promet v Republiki Sloveniji, oziroma na zavarovano sorto in prijavi ni priloženo dovoljenje iz petega oziroma šestega odstavka 11. člena;
– če je iz prijave razvidno, da se na zemljišču, na katerega se nanaša prijava, ni izvajalo vrstenje (kolobar), in sicer najmanj 4-letno, če se prijava nanaša na pridelavo semenskega krompirja kategorije ‘predosnovno seme’ in ‘osnovno seme’, oziroma najmanj 3-letno, če se prijava nanaša na pridelavo semenskega krompirja kategorije ‘certificirano seme’;
– če je iz prijave oziroma iz zahtevanih prilog razvidno, da je bil uporabljen semenski krompir kategorije ‘certificirano seme’; oziroma
– če prijava ni bila vložena pravočasno ali če je bila nepopolna.
Nepopolno prijavo je mogoče dopolniti v roku, ki ga določi imenovani organ, vendar najkasneje do prvega uradnega pregleda semenskih nasadov.
Imenovani organ obvesti fitosanitarno inšpekcijo o prejetih prijavah iz 9. in 11. člena najkasneje do 30. aprila za tekoče leto.
7. člen
(prijava za pregled zemljišč)
Ustvarjalec sorte, imetnik žlahtniteljske pravice oziroma fizična ali pravna oseba, ki je pooblaščena za izvajanje vzdrževalne selekcije (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalec sorte), ter samostojni podjetnik posameznik oziroma pravna oseba, ki sta vpisana v register pridelovalcev kmetijskega semena in sadik za pridelavo semenskega krompirja (v nadaljnjem besedilu: registrirani pridelovalec), prijavijo praviloma do 1. aprila tekočega leta imenovanemu organu zemljišča, na katerih nameravajo v naslednjem letu pridelovati semenski krompir, za pregled na prisotnost krompirjevih cistotvornih ogorčic.
Prijava iz prejšnjega odstavka mora vsebovati zlasti naslednje podatke:
– ime, priimek in naslov oziroma firmo in sedež vzdrževalca sorte oziroma registriranega pridelovalca, pri registriranem pridelovalcu tudi številko, pod katero je ta vpisan v register pridelovalcev kmetijskega semena in sadik;
– o mestu pridelave (ime in priimek fizične osebe oziroma firma in sedež pravne osebe, ki ji pripadajo zemljišča, na katerih se bo prideloval semenski krompir oziroma oznako mesta pridelave, ki jo je temu mestu pridelave dodelil imenovani organ);
– šifro in ime katastrske občine ter številke parcel, na katerih se bo prideloval semenski krompir oziroma oznako zemljišč, ki jih je zemljiščem dodelil imenovani organ.
Če prijavlja vzdrževalec sorte oziroma registrirani pridelovalec zemljišča, na katerih bo prideloval semenski krompir po pogodbi z drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami, mora prijavo podpisati tudi pogodbeni pridelovalec.
8. člen
(pregled zemljišč)
Imenovani organ zagotovi odvzem vzorcev zemlje na prijavljenih zemljiščih in testiranje vzorcev na prisotnost krompirjevih cistotvornih ogorčic. Poročila o opravljenih testiranjih vzorcev zemlje na krompirjeve cistotvorne ogorčice pošlje registriranim pridelovalcem najkasneje do 30. novembra v letu prijave.
Če se s testiranjem ugotovi, da je zemljišče okuženo s krompirjevimi cistotvornimi ogorčicami, imenovani organ takoj obvesti registriranega pridelovalca in fitosanitarnega inšpektorja, ki odredi predpisane ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje krompirjevih cistotvornih ogorčic.
9. člen
(prijava pridelave predosnovnega semena)
Vzdrževalec sorte prijavi imenovanemu organu pridelavo predosnovnega semena najkasneje do 1. aprila tekočega leta.
Prijava iz prejšnjega odstavka mora vsebovati zlasti naslednje podatke:
– ime, priimek in naslov oziroma firmo in sedež vzdrževalca sorte,
– o mestu pridelave,
– o objektih, v katerih izvaja vzdrževalno selekcijo,
– o uporabljeni metodi vzdrževalne selekcije,
– o sortah, ki jih vzdržuje,
– o posebnih zahtevah glede potrjevanja semenskega krompirja, če gre za pridelavo semena zavarovane sorte oziroma če gre za pridelavo semena, ki se razmnožuje za tujega naročnika.
Za potrjevanje predosnovnega semenskega krompirja, ki se prideluje v mrežniku ali pod prekrivno tkanino, mora v prijavi navesti tudi podatke:
– o zemljišču, vključno s podatki o predhodnih posevkih (kulturah/poljščinah) na tem zemljišču za pretekla 3 leta,
– o površini posameznega zemljišča, na kateri se prideluje prijavljeni nasad semenskega krompirja,
– o semenskem nasadu na tem zemljišču: o sorti, kategoriji in stopnji uporabljenega semena, o količini uporabljenega semena, roku saditve in gostoti sajenja,
– o poreklu uporabljenega semena: vzdrževalca sorte – pridelovalca semena, oznako mesta pridelave in zemljišča, za uvoženo seme krompirja pa oznako uvoznika, državo izvoznico in uradno številko partije semenskega krompirja,
– o morebitnih posebnih zahtevah glede potrjevanja.
V primeru iz prejšnjega odstavka je potrebno prijavi priložiti:
– kopije katastrskega načrta z natančno vrisanimi zemljišči, na katerih so semenski nasadi, ki so prijavljeni v potrjevanje,
– kopije dokazil, da v preteklem letu na prijavljenih zemljiščih s testiranjem ni bila ugotovljena prisotnost krompirjevih cistotvornih ogorčic,
– kopije poročil o potrjevanju pridelave uporabljenega predosnovnega semena krompirja, oziroma kopije spričeval o semenskem krompirju ali drugih ustreznih uradnih dokumentov o semenskem krompirju,
– popis vseh drugih nasadov krompirja, ki pripadajo mestu pridelave.
Originale teh prilog mora vzdrževalec hraniti skupaj z uradnimi etiketami, ki so bile pritrjene na embalaži uporabljenega semena v prijavljenih semenskih in vseh drugih nasadih krompirja, in sicer najmanj do 1. aprila naslednjega leta od leta prijave. Na njegovo zahtevo mora originale prilog in etikete dati na vpogled imenovanemu organu.
10. člen
(potrjevanje predosnovnega semena)
Potrjevanje predosnovnega semena sestoji iz pregledov:
– objektov in opreme, ki se uporablja pri vzdrževalni selekciji, rastnega substrata oziroma zemljišč, na katerih se razmnožujejo izvorne rastline in njihovo potomstvo,
– evidenc o izvajanju predpisane metode vzdrževalne selekcije, o poreklu izvornih rastlin, o izvedenih postopkih preverjanja sortne pristnosti, o razmnoževanju rastlin in mikrogomoljev in vitro, o pridelovanju minigomoljev,
– zapiskov o izvedenih ukrepih za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih organizmov in morebitnih drugih ukrepih v objektih in na zemljiščih, kjer se izvaja vzdrževalna selekcija,
– zapiskov o morebitnih dodatnih vzorčenjih ter analizah in testiranjih rastlin, gomoljev ali rastnega substrata,
– poročil o rezultatih analiz oziroma testiranj iz prejšnje alinee
in odvzema vzorcev za testiranje rastlin kandidatk za izvorne rastline ter rastlin in mikrogomoljev, razmnoženih in vitro iz izvornih rastlin, na prisotnost škodljivih organizmov, navedenih v zahtevah za potrditev.
Imenovani organ izvaja preglede in jemlje vzorce iz prejšnjega odstavka najmanj dvakrat letno. Vzorce za testiranje rastlin kandidatk za izvorne rastline na prisotnost škodljivih organizmov odvzame v prisotnosti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja. Odvzete vzorce rastlin, gomoljev in rastnega substrata pošlje v testiranje diagnostičnim laboratorijem.
Imenovani organ izvaja v semenskih nasadih v mrežniku ali pod prekrivno tkanino poleg pregledov in vzorčenj iz prejšnjih dveh odstavkov tudi preglede iz 12. člena tega pravilnika.
Imenovani organ lahko na zahtevo vzdrževalca sorte izda za rastline ali mikrogomolje, razmnožene in vitro, ali za minigomolje, pridelane iz teh rastlin ali mikrogomoljev, poročilo o potrjevanju pridelave semenskega krompirja iz tretjega odstavka 15. člena tega pravilnika, če so bili pridelani v skladu s predpisano metodo vzdrževalne selekcije in če so izpolnjene zahteve za potrditev, predpisane s tem pravilnikom za predosnovno seme stopnje IS.
Imenovani organ izda za gomolje, pridelane v skladu s predpisano metodo vzdrževalne selekcije, poročilo o potrjevanju pridelave semenskega krompirja iz tretjega odstavka 15. člena tega pravilnika, če so izpolnjene zahteve za potrditev, predpisane s tem pravilnikom za predosnovno seme stopnje S1 ali stopnje S2.
V skladu z 20. in 22. členom tega pravilnika izda imenovani organ na zahtevo vzdrževalca sorte uradne etikete in spričevalo o semenskem krompirju za predosnovno seme, za katerega je bilo izdano poročilo o potrjevanju pridelave semenskega krompirja, če so izpolnjeni pogoji iz 17. in 21. člena tega pravilnika.
11. člen
(prijava pridelave osnovnega in certificiranega semenskega krompirja)
Registrirani pridelovalec prijavi imenovanemu organu pridelavo osnovnega in certificiranega semenskega krompirja najkasneje do 1. aprila za tekoče leto.
Prijava iz prejšnjega odstavka mora vsebovati zlasti naslednje podatke:
– ime, priimek in naslov oziroma firmo in sedež registriranega pridelovalca,
– številko, pod katero je vpisan v register pridelovalcev kmetijskega semena in sadik,
– o mestu pridelave (ime in priimek fizične osebe oziroma firma in sedež pravne osebe, ki ji pripadajo zemljišča, na katerih se bo prideloval semenski krompir) oziroma oznako mesta pridelave, ki jo je temu mestu pridelave dodelil imenovani organ,
– o zemljiščih (šifro in ime katastrske občine ter številke parcel, ki sestavljajo posamezno zemljišče, na katerem bo prideloval semenski krompir) oziroma oznake zemljišč, ki jih je tem zemljiščem dodelil imenovani organ,
– o površini posameznega zemljišča, na kateri se prideluje prijavljeni nasad semenskega krompirja in o predhodnih posevkih (kulturah/poljščinah) na tem zemljišču za pretekla 3 leta,
– o semenskem nasadu na tem zemljišču: o sorti, kategoriji in stopnji uporabljenega semena, o količini uporabljenega semena, roku saditve in gostoti sajenja,
– o poreklu uporabljenega semena: oznako registriranega pridelovalca oziroma dodelovalca, številko partije uporabljenega semena, za uvoženo seme pa oznako registriranega dodelovalca, državo porekla semena, državo izvoznico in uradno številko partije semenskega krompirja,
– o posebnih zahtevah glede potrjevanja, če gre za pridelavo semena zavarovane sorte oziroma če gre za pridelavo semena, ki se razmnožuje za tujega naročnika.
Prijavi je potrebno priložiti:
– kopije katastrskega načrta z natančno vrisanimi zemljišči, na katerih so semenski nasadi, ki so prijavljeni v potrjevanje,
– popis vseh drugih nasadov krompirja ki pripadajo mestu pridelave,
– kopije uradnih spričeval o semenskem krompirju oziroma drugih ustreznih uradnih dokumentov o semenskem krompirju; če pridelavo semenskega krompirja prijavlja vzdrževalec sorte, ki je uporabil lastno pridelano seme, pa kopije poročil o potrjevanju pridelave uporabljenega semena,
– kopije dokazil, da je bilo v preteklem letu na prijavljenih zemljiščih opravljeno testiranje vzorcev zemlje na krompirjeve cistotvorne ogorčice.
Originale teh prilog mora vzdrževalec hraniti skupaj z uradnimi etiketami, ki so bile pritrjene na embalaži uporabljenega semena v prijavljenih semenskih in vseh drugih nasadih krompirja, in sicer najmanj do 1. aprila naslednjega leta od leta prijave. Na njegovo zahtevo mora originale prilog in etikete dati na vpogled imenovanemu organu.
Če se prijava nanaša na sorto, ki ni na seznamu potrjenih novih domačih sort oziroma v evidenci tujih sort, za katere je bila dovoljena introdukcija v Republiki Sloveniji, je potrebno prijavi priložiti dovoljenje za pridelavo semena, ki ga izda Urad Republike Slovenije za varstvo in registracijo sort rastlin.
Če se prijava nanaša na zavarovano sorto in registrirani pridelovalec, ki vlaga prijavo, ni imetnik žlahtniteljske pravice, je prijavi potrebno priložiti dovoljenje imetnika žlahtniteljske pravice.
12. člen
(pregledi semenskih nasadov ter potrjevanje pridelave osnovnega in certificiranega semena)
Imenovani organ izvede pri potrjevanju pridelave semenskega krompirja praviloma štiri 4 preglede. Pregledi sestojijo iz pregleda dokumentacije in evidenc pri registriranem pridelovalcu, pregledov nasada semenskega krompirja in površin v oddaljenosti 100 m od nasada (v nadaljnjem besedilu: 100-metrski izolacijski pas) in iz kontrole izvedenih ukrepov v nasadu, ki jih je odredil imenovani organ. Sestavni del potrjevanja pridelave semenskega krompirja je odvzem vzorcev semenskega krompirja za kontrolo zdravstvenega stanja po izkopu. Pri pregledih upošteva tudi posebne zahteve glede potrjevanja, če so bile le-te navedene na prijavi iz 11. člena tega pravilnika.
Imenovani organ s pregledi ugotavlja, ali so izpolnjene zahteve za potrditev, predpisane s tem pravilnikom za posamezno kategorijo in stopnjo. Prisotnost škodljivih organizmov, ki v skladu z zahtevami za potrditev v nasadu ne smejo biti prisotni, ugotavlja v semenskem nasadu in v 100-metrskem izolacijskem pasu. V skladu z zahtevami za potrditev jemlje vzorce in ugotavlja prisotnost določenih škodljivih organizmov s kontrolo zdravstvenega stanja gomoljev semenskega krompirja po izkopu. V primeru suma na prisotnost škodljivega organizma, ki v nasadu oziroma v semenskem krompirju ne sme biti prisoten, odvzame vzorce in jih pošlje v analizo diagnostičnemu laboratoriju. Če se z analizo potrdi prisotnost škodljivega organizma, ki v nasadu ne sme biti prisoten, imenovani organ takoj obvesti registriranega pridelovalca in fitosanitarnega inšpektorja, ki odredi predpisane ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje ugotovljenega škodljivega organizma.
Postopki in metode dela pri potrjevanju semenskega krompirja so opredeljeni v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika. Ne glede na prejšnjo določbo lahko imenovani organ postopke pri posameznem pregledu in število nadaljnjih pregledov prilagodi glede na ugotovitve pri posameznem pregledu.
13. člen
(zapisnik o potrjevanju pridelave)
Imenovani organ vodi zapisnik o opravljenih pregledih pri potrjevanju pridelave semenskega krompirja, in sicer za vsak semenski nasad posebej. Pri predzadnjem pregledu navede v zapisniku lokacijo skladišča, kjer bo imenovani organ lahko odvzel vzorce semenskega krompirja za kontrolo zdravstvenega stanja po izkopu.
Zapisnik je napisan v treh izvodih, od katerih dobi en izvod registrirani pridelovalec, enega obdrži imenovani organ, enega pa imenovani organ pošlje fitosanitarni inšpekciji takoj po končani kontroli zdravstvenega stanja po izkopu.
14. člen
(obveznosti pridelovalca)
Registrirani pridelovalec mora vsak semenski nasad označiti s številko semenskega nasada, ki jo je nasadu dodelil imenovani organ.
Ukrepe, ki jih odredi imenovani organ ob uradnih pregledih, mora izvesti v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do naslednjega uradnega pregleda.
Registrirani pridelovalec je dolžan voditi evidence o pridelavi semenskega krompirja. Vsak semenski nasad se v evidenci vodi pod oznako, ki jo nasadu dodeli imenovani organ. V evidenco se vpišejo po datumih vsi izvedeni agrotehnični in drugi ukrepi v nasadu, datumi nastopa pomembnejših faz razvoja rastlin, datumi pojava bolezni oziroma škodljivcev ter druge opombe in opažanja. Vpiše se datum spravila, količina pridelka ter lokacija skladiščenja krompirja iz posameznega semenskega nasada.
Semenski krompir mora po izkopu uskladiščiti v za ta namen primernem skladišču, ki mora biti pred tem očiščeno in dezinficirano. Skladišče, v katerem se skladišči semenski krompir, mora biti ločeno od skladišča, v katerem se nahaja drug (jedilni) krompir. Ves čas skladiščenja je potrebno vzdrževati čistočo skladišča v skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin.
Partije semenskega krompirja morajo biti v skladišču med seboj fizično ločene. Seme ene partije se lahko skladišči – odvisno od skupne količine semena v partiji – v eni ali več skladiščnih enotah (celica, paletni zaboj, zabojnik, jumbo vreča, vreča). Vsaka skladiščna enota mora biti označena in sicer tako, da je na oznaki jasno vidno: sorta, kategorija in stopnja, leto pridelave, oznaka partije, skupna količina semenskega krompirja iz tega semenskega nasada, količina semena v skladiščni enoti. Če je bil semenski krompir pred skladiščenjem tretiran s fitofarmacevtskimi sredstvi, mora biti sredstvo navedeno na oznaki. Način skladiščenja mora omogočati dostop do vsake posamezne partije in do vsake posamezne skladiščne enote.
Registrirani pridelovalec vodi skladiščno evidenco po partijah semenskega krompirja. V skladiščno evidenco se vpišejo tudi datum sortiranja in pakiranja, način pakiranja, količina sortiranega in pakiranega semenskega krompirja, pripravljenega za promet, ter količina odpadka. V evidenco se vpišejo vsi ukrepi, izvedeni v času skladiščenja.
Evidence iz tretjega in šestega odstavka tega člena mora registrirani pridelovalec dati na zahtevo imenovanemu organu na vpogled.
15. člen
(potrditev pridelave semenskega krompirja)
Imenovani organ potrdi pridelavo semenskega krompirja, če pri pregledih semenskega nasada oziroma s kontrolo zdravstvenega stanja semenskega krompirja po izkopu ugotovi, da so izpolnjene predpisane zahteve za potrditev semenskega krompirja v ustrezno kategorijo in stopnjo in če ne obstajajo razlogi za zavrnitev iz drugega odstavka 16. člena.
Imenovani organ potrdi pridelavo semenskega krompirja v nižjo kategorijo, če pri pregledih iz 12. člena tega pravilnika ugotovi, da so bili gomolji uporabljenega semenskega krompirja pri saditvi rezani oziroma da je bilo uničenje krompirjevke izvedeno prepozno ali nekakovostno, semenski krompir pa kljub temu še ustreza zahtevam za potrditev.
Imenovani organ izda registriranemu pridelovalcu poročilo o potrjevanju pridelave semenskega krompirja na obrazcu, v katerem navede naslednje podatke:
– ime, naslov in oznako registriranega pridelovalca, ki je prijavil pridelavo semenskega krompirja v potrjevanje,
– sorto,
– kategorijo in stopnjo, v katero je potrjen semenski krompir,
– leto pridelave,
– uradno številko semenskega nasada,
– oceno skupnega pridelka semenskega krompirja.
Poročilo iz prejšnjega odstavka izda imenovani organ najkasneje do konca oktobra leta pridelave.
16. člen
(razlogi, zaradi katerih se potrditev pridelave semenskega krompirja zavrne)
Imenovani organ zavrne potrditev pridelave semenskega krompirja, če pri pregledih iz 12. člena tega pravilnika ugotovi, da predpisane zahteve za potrditev niso izpolnjene.
Ne glede na prvi odstavek zavrne potrditev pridelave tudi, če:
– se pri prvem uradnem pregledu ugotovi, da sega semenski nasad preko površin zemljišča, ki je bilo pregledano na prisotnost krompirjevih cistotvornih ogorčic,
– se ugotovi, da nasadi krompirja v 100-metrskem izolacijskem pasu glede zdravstvenega stanja ne izpolnjujejo zahtev za potrditev semenskega krompirja kategorije certificirano seme stopnje A,
– se pri drugem uradnem pregledu ugotovi, da je zaradi okužbe s krompirjevo plesnijo (Phytophthora infestans de Bary) oziroma črno listno pegavostjo (Alternaria solani) prizadetega več kot 30% semenskega nasada oziroma je uničenih več kot 5% rastlin,
– je bila zaradi napada škodljivih organizmov, ki niso navedeni v zahtevah za potrditev, zaradi poškodb, ki so posledica nepravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ter zaradi vremenskih ali drugih dejavnikov močneje uničena listna površina, tako da ni bilo mogoče izvajati postopkov potrjevanja,
– je bil semenski nasad močno zapleveljen,
– krompirjevka ni bila uničena.
Razloge, zaradi katerih zavrne potrditev pridelave semenskega krompirja, imenovani organ obvezno navede v zapisniku.
17. člen
(pogoji za promet)
Semenski krompir, za katerega je bilo izdano poročilo o potrjevanju pridelave semenskega krompirja, se dodela in pripravi za promet tako, da se kalibrira, spakira ter uradno označi in zaplombira.
Vsako partijo nedodelanega semena se kalibrira in pakira ločeno v eno ali več partij dodelanega semena. Skupna masa ene partije dodelanega semena je lahko največ 50.000 kg. Če se je iz ene partije semenskega krompirja pripravilo za promet več partij dodelanega semena, se posamezne partije dodelanega semena označijo z uradno številko partije in poddelilko, ki pomeni zaporedno številko dodelane partije iz iste partije nedodelanega semena.
V promet sme le kalibriran semenski krompir. Gomolji, ki padejo skozi kvadratno mrežo dimenzij 25 mm x 25 mm za dolge sorte oziroma 28 mm x 28 mm za ostale sorte, ne smejo v promet kot semenski krompir. Če je velikost gomoljev večja od 35 mm, morata biti spodnja in zgornja mejna velikost gomoljev v partiji večkratnika števila 5. Največja razlika med zgornjo in spodnjo mejno velikostjo je lahko 20 mm.
Dovoljeno je odstopanje od označene velikosti gomoljev, in sicer je lahko do 3 utežne % gomoljev manjših od spodnje in do 3 utežne % gomoljev večjih od zgornje mejne velikosti.
Ne glede na prejšnji odstavek se sme pri dolgih sortah nepravilnih oblik (rogljičaste sorte) dati v promet semenski krompir, če so gomolji debelejši od 20 mm.
Dolge sorte so sorte, pri katerih je razmerje med dolžino in debelino gomolja večje od 2 proti 1.
Semenski krompir se lahko pakira v vreče ali zaboje oziroma zabojčke. Dovoljeno je pakiranje v standardizirane jumbo vreče, v juta vreče neto mase 50 kg ali 25 kg in v mala pakiranja do neto mase vključno 10 kg. Embalaža do neto mase vključno 50 kg mora biti nova, večja embalaža mora biti čista in dezinficirana.
Semenski krompir mora biti v prometu uradno označen in zaplombiran. Na embalaži mora biti pritrjena uradna etiketa iz 20. člena. Način zapiranja mora zagotavljati izvirnost pakiranja. Izvirnost pakiranja je zagotovljena, če embalaže ni mogoče odpreti, ne da bi se pri tem poškodovala, oziroma ne da bi pri tem odstranili, pretrgali oziroma prelomili uradno etiketo ali plombo.
Na embalaži ali v njej smejo biti natisnjene oziroma pritrjene tudi druge oznake ali etikete registriranega pridelovalca, ki po izgledu ne smejo biti podobne uradni etiketi.
Določbe tega člena glede najmanjše dovoljene velikosti gomoljev in predpisane embalaže ne veljajo za predosnovno seme stopnje IS, to je za mikrogomolje in minigomolje.
18. člen
(izjema za mala pakiranja)
Za promet malih pakiranj do neto mase vključno 10 kg določilo osmega odstavka 17. člena o uradnem označevanju ne velja. V teh primerih mora biti na embalaži natisnjena, nalepljena oziroma pritrjena etiketa registriranega pridelovalca, na kateri mora biti jasno označeno:
– firma in sedež registriranega pridelovalca oziroma njegova oznaka,
– datum pakiranja,
– sorta,
– kategorija in stopnja,
– uradna številka partije in morebitna poddelilka,
– velikost gomoljev,
– deklarirana neto masa semena v embalažni enoti,
– fitofarmacevtsko sredstvo, če je bil semenski krompir tretiran, in z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94 in 8/00) predpisana klavzula (v nadaljnjem besedilu: predpisana klavzula).
19. člen
(premeščanje in prodaja nedodelanega semenskega krompirja)
Premeščanje nedodelanega semenskega krompirja iz skladišča v drugi obrat pridelovalca, kjer se krompir dodeluje in pripravi za promet, ne šteje za promet. Semenskega krompirja pred premeščanjem ni potrebno uradno označiti in zaplombirati. Vsak zaboj, paletni zaboj, zabojnik, vreča ali druga embalaža, v kateri se semenski krompir premešča, mora biti nedvoumno označena. Na oznaki mora biti navedeno vsaj: sorta, kategorija in stopnja, oznaka pridelovalca, leto pridelave, oznaka partije semenskega krompirja.
V primeru iz prejšnjega odstavka mora registrirani pridelovalec obvestiti imenovani organ o premestitvi nedodelanega krompirja in o lokaciji obrata, kjer se bo vršila dodelava in priprava semenskega krompirja za promet.
Izjemoma je dovoljena prodaja nedodelanega semenskega krompirja registriranemu dodelovalcu, če registrirani pridelovalec sam nima opreme za dodelavo in pripravo za promet. Partija nedodelanega semena mora biti pred odpremo registriranemu dodelovalcu uradno pregledana v skladišču registriranega pridelovalca. Označena mora biti z uradnimi etiketami, predpisanimi s tem pravilnikom za nedodelano seme, in zaprta tako, da je zagotovljena izvirnost pakiranja. Pošiljko mora spremljati poročilo o pregledu nedodelanega semenskega krompirja, ki ga na zahtevo registriranega pridelovalca izda imenovani organ.
Registrirani pridelovalec prijavi najmanj 5 dni pred predvidenim datumom odpreme imenovanemu organu pregled nedodelanega semenskega krompirja v skladišču na obrazcu, ki je obenem tudi zahtevek za izdajo uradnih etiket za nedodelano seme ter za izdajo poročila o pregledu nedodelanega semenskega krompirja.
V obrazcu za prijavo iz prejšnjega odstavka navede vsaj:
– sorto, kategorijo in stopnjo semenskega krompirja,
– oznako partije,
– številko in datum poročila o potrditvi pridelave semenskega krompirja,
– količino nedodelanega semenskega krompirja,
– število uradnih etiket za nedodelano seme, ki naj jih izda imenovani organ,
– predvideni datum odpreme.
Imenovani organ izda uradne etikete vsaj dva delovna dneva pred datumom, ki ga v prijavi navede registrirani pridelovalec kot predvideni datum odpreme.
Ob pregledu imenovani organ:
– pregleda skladiščne evidence registriranega pridelovalca v skladu s sedmim odstavkom 14. člena tega pravilnika,
– preveri, ali so v zvezi s skladiščenjem izpolnjene zahteve iz četrtega in petega odstavka 14. člena tega pravilnika,
– preveri količine nedodelanega semenskega krompirja po posameznih partijah in oceni količine semena po partijah po dodelavi in
– od vsake partije odvzame vzorec, da ugotovi, ali semenski krompir ustreza predpisanim zahtevam za potrditev.
Če s pregledom v skladišču imenovani organ ugotovi, da nedodelan semenski krompir izpolnjuje predpisane zahteve za potrditev, izda registriranemu pridelovalcu poročilo o pregledu nedodelanega semenskega krompirja.
20. člen
(izdaja uradnih etiket)
Imenovani organ izda na zahtevo registriranega pridelovalca uradne etikete za semenski krompir. Uradne etikete izda le za partije semenskega krompirja, za katere je bilo izdano poročilo o potrditvi pridelave semenskega krompirja.
Imenovani organ lahko izda uradne etikete za semenski krompir tudi na zahtevo registriranega dodelovalca, in sicer za partije, za katere je bilo predhodno izdano poročilo o pregledu nedodelanega semenskega krompirja iz osmega odstavka 19. člena tega pravilnika.
Zahtevek za izdajo uradnih etiket vloži registrirani pridelovalec oziroma registrirani dodelovalec najkasneje 5 delovnih dni pred začetkom priprave posamezne partije semenskega krompirja za promet. Zahtevek za izdajo etiket je obenem prijava za pregled semenskega krompirja pred prometom iz 21. člena tega pravilnika.
Na zahtevku iz prejšnjega odstavka se navede zlasti:
– oznako registriranega pridelovalca oziroma registriranega dodelovalca,
– sorto, kategorijo in stopnjo semenskega krompirja,
– številko partije,
– številko in datum poročila o potrditvi pridelave semenskega krompirja oziroma številko in datum poročila o pregledu nedodelanega semenskega krompirja,
– količino nedodelanega semenskega krompirja,
– vrsto in velikost embalaže, maso semenskega krompirja v embalažni enoti,
– zahtevano število etiket in način zapiranja embalaže,
– lokacijo obrata in predvideni čas priprave semenskega krompirja za promet,
– če je bil semenski krompir tretiran, tudi fitofarmacevtsko sredstvo.
Imenovani organ izda uradne etikete:
– bele barve z vijoličasto črto za predosnovno seme,
– bele barve za osnovno seme,
– modre barve za certificirano seme,
– sive barve za nedodelano seme.
Uradne etikete so označene s serijskimi (zaporednimi) številkami. Najmanjša velikost etiket je 110 x 67 mm.
Na uradnih etiketah morajo biti natisnjeni naslednji podatki:
– firma in sedež oziroma oznaka imenovanega organa, ki izdaja uradne etikete,
– oznaka registriranega pridelovalca ali registriranega dodelovalca, ki daje semenski krompir v promet,
– datum uradnega zapiranja embalaže,
– rastlinska vrsta,
– sorta,
– kategorija in stopnja,
– uradna številka partije in morebitna poddelilka,
– velikost gomoljev,
– deklarirana neto masa v embalažni enoti,
– fitofarmacevtsko sredstvo, če je bil semenski krompir tretiran, in predpisana klavzula.
Uradna etiketa s podatki iz prejšnjega odstavka tega člena, ki jo registrirani pridelovalec ali dodelovalec pritrdi na embalažo, se šteje tudi kot deklaracija registriranega pridelovalca ali dodelovalca.
Imenovani organ mora izdati uradne etikete do datuma, ki je na zahtevku naveden kot predvideni datum priprave semenskega krompirja za promet.
21. člen
(pregled partij semenskega krompirja pred prometom)
Pred prometom mora biti vsaka partija semenskega krompirja pregledana. Imenovani organ opravi pregled praviloma takoj po končani pripravi semenskega krompirja za promet. Kolikor se iz objektivnih razlogov ta datum spremeni, registrirani pridelovalec oziroma dodelovalec sporoči imenovanemu organu nov datum oziroma ga obvesti, da je semenski krompir že pripravljen za promet.
Imenovani organ pri pregledu pred prometom semenskega krompirja:
– pregleda skladiščne evidence pridelovalca v skladu s sedmim odstavkom 14. člena tega pravilnika,
– preveri količine semenskega krompirja, pripravljenega za promet, in prevzame neuporabljene etikete,
– od vsake partije odvzame vzorec, da ugotovi, ali semenski krompir ustreza predpisanim zahtevam za potrditev in ali so izpolnjeni pogoji za promet iz 17. člena tega pravilnika, in
– odvzame vzorce za naknadno kontrolo.
Embalažo, ki je bila že uradno označena in zaplombirana in ji je bila pri vzorčenju odstranjena uradna etiketa, imenovani organ ponovno zapre, na uradno etiketo pa odtisne besedilo ‘URADNO PREGLEDANO’ in žig imenovanega organa.
Če imenovani organ pri pregledu pred prometom ugotovi, da semenski krompir ne ustreza zahtevam tega pravilnika, zavrne neustrezno partijo semenskega krompirja tako, da za to partijo ne izda spričevala o semenskem krompirju. Registrirani pridelovalec oziroma registrirani dodelovalec mora imenovanemu organu vrniti vse uradne etikete, ki so bile izdane za zavrnjeno partijo semenskega krompirja.
Registrirani pridelovalec oziroma registrirani dodelovalec lahko zavrnjeno partijo semenskega krompirja ponovno dodela in po dodelavi zahteva izdajo novih uradnih etiket in prijavi ponovni pregled pred prometom v skladu z 20. členom tega pravilnika.
Če imenovani organ ugotovi, da po ponovni dodelavi semenski krompir še vedno ne ustreza zahtevam tega pravilnika, dokončno zavrne neustrezno partijo semenskega krompirja. Registrirani pridelovalec oziroma registrirani dodelovalec mora krompir izločenih partij odstraniti iz skladišča semenskega krompirja.
Imenovani organ obvesti kmetijsko in fitosanitarno inšpekcijo o zavrnjenih partijah semenskega krompirja skupaj z razlogi za zavrnitev.
22. člen
(izdaja spričevala o semenskem krompirju in deklaracije o kakovosti semenskega krompirja)
Imenovani organ izda za vsako partijo semenskega krompirja, za katero je bilo s pregledom pred prometom iz 21. člena tega pravilnika ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za promet, spričevalo o semenskem krompirju. Spričevalo izda najkasneje 3 dni po opravljenem pregledu.
Registrirani pridelovalec oziroma registrirani dodelovalec izda na podlagi spričevala iz prejšnjega odstavka deklaracijo o kakovosti semenskega krompirja na obrazcu, ki je kot priloga 4 sestavni del tega pravilnika.
23. člen
(pogoji za promet uvoženega semenskega krompirja)
Uvoženi semenski krompir lahko da v promet registrirani dodelovalec, če:
– je bil pridelan v okviru uradne nacionalne sheme potrjevanja, ki je enakovredna shemi potrjevanja, predpisani s tem pravilnikom, in ki zagotavlja, da semenski krompir ustreza pogojem za promet v Republiki Sloveniji,
– je zapakiran in uradno označen na način, ki ga določa ta pravilnik,
– je imenovani organ opravil pregled pred prometom in zanj izdal spričevalo o semenskem krompirju,
– je registrirani dodelovalec zanj izdal deklaracijo o kakovosti semenskega krompirja na predpisanem obrazcu.
24. člen
(pregled pred prometom, izdaja uradnih etiket in spričevala o semenskem krompirju ter izdaja deklaracije o kakovosti semenskega krompirja za uvoženi semenski krompir)
Uvoženi semenski krompir mora biti pred prometom pregledan v skladu z 21. členom tega pravilnika in označen z uradnimi etiketami iz 20. člena tega pravilnika.
Imenovani organ opravi uradni pregled pred prometom na podlagi pisne prijave registriranega dodelovalca, ki je semenski krompir uvozil. Prijava je obenem zahtevek za izdajo uradnih etiket za uvoženi semenski krompir.
V prijavi iz prejšnjega člena navede registrirani pridelovalec oziroma dodelovalec naslednje podatke o semenskem krompirju:
– oznako registriranega dodelovalca – uvoznika,
– izvoznika,
– državo, v kateri je bil semenski krompir pridelan,
– uradni organ, ki je izdal uradne etikete oziroma spričevalo o semenskem krompirju,
– sorto, kategorijo in stopnjo,
– številko partije,
– vrsto in velikost embalaže, neto maso v embalažni enoti;
– zahtevano število etiket in način zapiranja embalaže,
– lokacijo obrata in predvideni čas priprave semenskega krompirja za promet,
– če je bil semenski krompir tretiran, tudi fitofarmacevtsko sredstvo.
Prijavi mora priložiti kopijo spričevala o semenskem krompirju oziroma drugega ustreznega dokumenta, ki ga je izdal uradni organ za potrjevanje v državi, v kateri je bil semenski krompir nazadnje potrjen.
Ob pregledu imenovani organ:
– preveri, ali so v zvezi s skladiščenjem smiselno izpolnjene zahteve iz četrtega in šestega odstavka 14. člena tega pravilnika,
– preveri količine uvoženega semenskega krompirja, pripravljenega za promet,
– od vsake partije odvzame vzorec, da ugotovi, ali semenski krompir ustreza zahtevam za potrditev in ali so izpolnjeni pogoji za promet iz 17. člena tega pravilnika, in
– odvzame vzorce za naknadno kontrolo.
Embalažo, ki je bila že uradno označena in zaplombirana in ji je bila pri vzorčenju odstranjena uradna etiketa, imenovani organ ponovno zapre, na uradno etiketo pa odtisne besedilo ‘URADNO PREGLEDANO’ in žig imenovanega organa.
Če so izpolnjeni pogoji za promet uvoženega semena po tem pravilniku, izda imenovani organ registriranemu dodelovalcu uradne etikete in spričevalo o semenskem krompirju iz 22. člena tega pravilnika. Na podlagi izdanega spričevala o semenskem krompirju izda registrirani dodelovalec deklaracijo o kakovosti semenskega krompirja.
Če imenovani organ pri pregledu pred prometom ugotovi, da uvoženi semenski krompir ne ustreza zahtevam tega pravilnika, zavrne neustrezno partijo semenskega krompirja tako, da za to partijo ne izda uradnih etiket in spričevala o semenskem krompirju. Imenovani organ obvesti kmetijskega in fitosanitarnega inšpektorja o zavrnitvi partije semenskega krompirja.
Registrirani dodelovalec lahko zavrnjeno partijo semenskega krompirja ponovno dodela tako, da ustreza zahtevam za promet po tem pravilniku. Po dodelavi lahko zahteva izdajo novih uradnih etiket in prijavi ponovni pregled pred prometom v skladu z 20. členom tega pravilnika. Če imenovani organ pri ponovnem pregledu ugotovi, da semenski krompir še vedno ne ustreza predpisanim zahtevam, postopa v skladu s šestim in sedmim odstavkom 21. člena tega pravilnika.
25. člen
(ponovno zapiranje in označevanje)
Semenskega krompirja, ki je bil uradno označen in zaplombiran po tem pravilniku, ni mogoče ponovno uradno označevati in zaplombirati brez vednosti imenovanega organa.
Če registrirani pridelovalec oziroma registrirani dodelovalec prepakira pred tem že uradno zaprto in označeno partijo oziroma del te partije semenskega krompirja, ne sme uporabiti starih uradnih etiket za označitev. V tem primeru mora zahtevati izdajo novih uradnih etiket v skladu z 20. členom tega pravilnika. Zahtevku za izdajo novih uradnih etiket mora priložiti etikete, ki so bile izdane za partijo semenskega krompirja, ki jo želi prepakirati.
Imenovani organ opravi pregled prepakiranega semenskega krompirja pred prometom in če so izpolnjeni pogoji za promet po tem pravilniku, izda za prepakirani semenski krompir novo spričevalo o semenskem krompirju.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
(prehodne določbe)
Do izbire imenovanega organa po tem pravilniku opravlja njegove naloge Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana.
Ne glede na določbe prvega in petega odstavka 6. člena, četrtega odstavka 9. člena in tretjega odstavka 11. člena tega pravilnika se v letu 2001 štejejo kot ustrezne naslednje priloge:
– namesto poročila o opravljenem testiranju vzorcev zemlje na prisotnost krompirjevih cistotvornih ogorčic: izvid laboratorijske analize, ki jo je opravil Kmetijski inštitut Slovenije ali drug pooblaščen laboratorij, ki ga je pooblastilo ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, po predpisih, ki so glede obveznega testiranja na prisotnost krompirjevih cistotvornih ogorčic veljali pred uveljavitvijo tega pravilnika,
– namesto poročila o potrjevanju pridelave semenskega krompirja: potrdilo o potrditvi semenskega posevka in zapisnik o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov, objektov za pridelovanje semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin, ki ju je izdal Kmetijski inštitut Slovenije po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega pravilnika,
– namesto spričevala o semenskem krompirju: deklaracija o kakovosti semena, ki jo je izdal registrirani dodelovalec po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega pravilnika.
Prehodni določbi iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka veljata v primeru pridelave semenskega krompirja, pri kateri je bilo uporabljeno seme krompirja, pridelano v letu 2000 v Republiki Sloveniji.
27. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se za semenski krompir prenehajo uporabljati:
– pravilnik o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 52/86);
– pravilnik o kakovosti semena kmetijskih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 47/87, 60/87, 37/88, 55/88, 81/89, Uradni list RS, št. 1/95, 59/99);
– pravilnik o enotnih metodah strokovne kontrole pridelovanja kmetijskega semena (Uradni list SRS, št. 36/74).
28. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 321-08-300/00
Ljubljana, dne 22. novembra 2000.
Ciril Smrkolj l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRILOGA 1: Metoda vzdrževalne selekcije in pridelovanje
predosnovnega semena po metodi in vitro ali s klonsko selekcijo


1. Cilj

Za zagotavljanje kakovostnega predosnovnega semenskega krompirja,
ki je sortno pristen in v katerem določeni škodljivi organizmi
niso prisotni oziroma so prisotni v predpisanih mejah, mora
vzdrževalec sorte izvajati vzdrževalno selekcijo, predpisano s to
metodo. Predpisana metoda vzdrževalne selekcije je del postopka
potrjevanja semenskega krompirja.


2. Vzdrževalna selekcija in pridelava predosnovnega semena po
metodi in vitro

2.1. Izbor kandidatk za izvorne rastline

Kandidatke za izvorne rastline lahko izberemo iz semenskega
nasada, za katerega je bil uporabljen potrjen semenski krompir 
kategorije predosnovno seme stopnje S ali višje vzgojne stopnje.
Pri novih sortah izberemo kandidatke za izvorne rastline iz
najkakovostnejšega žlahtniteljskega materiala. Odberemo lahko
gomolje ali rastline, ki morajo biti na pogled sortno pristni. Na
odbranih rastlinah ali gomoljih ne sme biti nikakršnih znamenj
prisotnosti bakterijskih, glivičnih ali virusnih škodljivih
organizmov.

2.2. Potrditev izvornih rastlin

Če smo odbrali gomolje, jih najprej posadimo in iz njih vzgojimo
rastline. Odbranim rastlinam in rastlinam, ki so zrasle iz
odbranih gomoljev, odstranimo rastne vršičke in jih po
sterilizaciji prenesemo v in vitro pogoje. Po vnosu v in vitro
pogoje testiramo kandidatke za izvorne rastline na prisotnost
škodljivih organizmov, navedene v zahtevah za potrditev v točki
A.2.

Vzorce rastlin kandidatk za testiranje na prisotnost navedenih
škodljivih organizmov odvzame imenovani organ v prisotnosti
fitosanitarnega inšpektorja. Odvzete vzorce testira pooblaščeni
diagnostični laboratorij.

Če se s testiranjem potrdi prisotnost katerega koli škodljivega
organizma, se kandidatke za izvorne rastline zavrže in uniči.
Kandidatke za izvorne rastline, pri katerih so vsi rezultati
testov negativni, se potrdijo kot izvorne rastline, če so
izpolnjene zahteve za izvorni material iz točke A. zahtev za
potrditev semenskega krompirja.

2.3. Razmnoževanje rastlin in vitro

Posamezne potrjene izvorne rastline prenesemo v laboratorij v
posebne prostore, ki so namenjeni izključno razmnoževanju rastlin
in vitro. Prostori morajo zagotavljati aseptične (sterilne)
pogoje za delo, da ostanejo rastline, ki se razmnožujejo, proste
vseh škodljivih organizmov v skladu z zahtevami za izvorni
material iz točke A. zahtev za potrditev.

Vsaka rastlina kandidatka in njeno potomstvo, razmnoženo in
vitro, predstavlja svoj izvor. Izvore razmnožujemo ločeno na 4 do
6 tednov tako, da del rastline razrežemo na nodije, iz katerih
vzgojimo rastlinice ali mikrogomolje. Razmnoževanje ne sme
potekati tako, da se tvorijo kalusi. Izvore obnavljamo vsake 2 do
3 leta.

Med razmnoževanjem rastlin in vitro jemlje imenovani organ vzorce
rastlin za testiranje na prisotnost škodljivih organizmov iz
točke A.2. zahtev za potrditev. Vzorčenje opravi najmanj dvakrat
letno. Prisotnost škodljivih organizmov ugotavljajo pooblaščeni
diagnostični laboratoriji. Če se s testiranjem potrdi prisotnost
katerega koli škodljivega organizma, se ves material, razmnožen
iz posameznega izvora, zavrže in uniči.

Sortno pristnost preverjamo najmanj vsaki dve leti. Imenovani
organ pošlje vzorce za testiranje sortne pristnosti strokovni
instituciji, pooblaščeni za testiranje RIN, ki v poskusu posadi
vsaj po 10 rastlin, razmnoženih iz posameznega izvora, in 10
rastlin, razmnoženih iz varstvenega vzorca semenskega materiala.
Sortna pristnost se ugotavlja s pomočjo uradnega opisa sorte, ki
je bil podlaga za vpis sorte v sortno listo.

2.4. Pridelava predosnovnega semena po metodi in vitro

Rastline in mikrogomolje, ki smo jih razmnožili in vitro,
posadimo v zaščiten prostor (rastlinjak, plastenjak, mrežnik), ki
naj bo zgrajen tako, da preprečuje dostop prenašalcem virusnih
bolezni. Pred sajenjem moramo izvesti ukrepe, s katerimi
zagotovimo, da v substratu oziroma v zemlji niso prisotni
škodljivi organizmi iz točke 3.A zahtev za potrditev. Prisotnost
krompirjevih cistotvornih ogorčic v zemlji oziroma v substratu 
preverimo s testiranjem vzorcev, ki ga opravi diagnostični
laboratorij. Rastline in mikrogomolje enega izvora sadimo ločeno,
tako da predstavlja vsak izvor svoj semenski nasad. Če sadimo
rastline in mikrogomolje istega izvora v različnih objektih, so
to različni semenski nasadi.

Med rastjo izvajamo v nasadih priporočene agrotehnične ukrepe in
ukrepe za preprečevanje pojava, razvoja in širjenja oziroma
prenosa škodljivih organizmov, kot so: uporaba ustreznih
fitofarmacevtskih sredstev, uporaba zaščitnih oblačil,
razkuževanje ali menjava obleke in obutve, razkuževanje orodja in
opreme, uporaba vode iz vodovoda.

Iz rastlin in mikrogomoljev pridelamo minigomolje, ki jih lahko v
zaščitenem prostoru še enkrat razmnožimo in ob ustrezni
tehnologiji ponovno pridelamo minigomolje.

Kontrolo zdravstvenega stanja nasadov in potrjevanje pridelave
minigomoljev v zaščitenem prostoru izvaja imenovani organ.
Vizualno ugotavlja prisotnost škodljivih organizmov, navedenih v
zahtevah za potrditev semenskega krompirja v točki B.I. in v
razpredelnici 1. točke B.II. (predosnovno seme stopnje IS). Iz
vsakega nasada naključno odvzame vzorce najmanj 20% rastlin za
testiranje na prisotnost virusov PVA, PVM, PVS, PVX, PVY in PLRV.
Pri tem lahko posamezne odvzete vzorce združi v združene vzorce.
Po izkopu odvzame vzorce minigomoljev za naknadno kontrolo
zdravstvenega stanja po izkopu. Minigomolji, pridelani v prvem
ali v drugem letu, se potrdijo kot predosnovno seme stopnje IS,
če ustrezajo zahtevam za potrditev.


3. Vzdrževalna selekcija in pridelava predosnovnega semena s
klonsko selekcijo

Postopek pridelave predosnovnega semena s klonsko selekcijo se
prične z odvzemom kandidatk za izvorne rastline iz semenskega
nasada, v katerem se prideluje semenski krompir najmanj
kategorije predosnovno seme stopnje S2. Kriteriji za izbiro so
enaki kot kriteriji za izbiro rastlin kandidatk za izvorne
rastline, navedeni v točki 2.1. Kandidatke za izvorne rastline
testiramo oziroma vizualno ugotovimo prisotnost škodljivih
organizmov iz točke 2.2.

Potrjene izvorne rastline razmnožujemo ločeno. Iz vsake izvorne
rastline pridelamo v prvem letu klon I., nato klon II. in v
tretjem letu klon III. Kloni III. se združijo kot združeni kloni
III.

Imenovani organ izvaja preglede nasadov klona I., klona II. in
klona III., in sicer enako kot pri potrjevanju pridelave
semenskega krompirja. Vizualno ugotavlja prisotnost škodljivih
organizmov, navedenih v zahtevah za potrditev semenskega
krompirja v točk B.I. in v razpredelnici 1. točke B.II.  za
predosnovno seme stopnje IS. Če se v nasadu klona I., klona II.
ali klona III. ugotovi ena okužena rastlina, se cel klon izloči.
Pri posameznih klonih se kontrola zdravstvenega stanja po izkopu
ne izvaja, vzorec za naknadno kontrolo zdravstvenega stanja po
izkopu se odvzame iz združenih klonov III. Združeni kloni III. se
potrdijo praviloma kot predosnovno seme stopnje S1, lahko pa tudi
nižje stopnje, če zahteve za potrditev v stopnjo S1 niso
izpolnjene.


4. Metode testiranja vzorcev zemlje oziroma substrata, rastlin in
gomoljev

Za testiranje na prisotnost škodljivih organizmov v vzorcih
zemlje oziroma substrata, rastlin ali gomoljev se uporabljajo
metode, ki jih priporoča Evropska in mediteranska organizacija za
varstvo rastlin (EPPO) oziroma druge mednarodno priznane metode.


5. Vodenje evidenc

V vseh fazah vzdrževalne selekcije vodimo evidence o izvedenih
postopkih in ukrepih, o vzorčenjih in rezultatih testiranj na
prisotnost škodljivih organizmov ter o številu vzgojenih rastlin
ali mikrogomoljev, o številu  pridelanih minigomoljev. Evidence
se vodijo posebej za vsak izvor oziroma za vsak semenski nasad v
zaščitenem prostoru. Evidence je potrebno dati v pregled
imenovanemu organu pri potrjevanju izvornega semena.

PRILOGA 2.: Postopki in metode dela pri potrjevanju semenskega
krompirja - pregledi semenskih nasadov, pregled partij semenskega
krompirja pred prometom


Potrjevanje pridelave semenskega krompirja kategorij osnovno seme
in certificirano seme opravlja en potrjevalec, kategorije
predosnovno seme pa dva potrjevalca.


A. Pregledi semenskih nasadov

1. Postopki

Pregled semenskega nasada obsega pregled dokumentacije in
evidenc, preglede semenskega nasada in zemljišč v

100-metrskem izolacijskem pasu, pregled morebitnih drugih nasadov
krompirja, ki pripadajo mestu pridelave, odvzem vzorcev rastlin
in zemlje v primeru suma na prisotnost škodljivih organizmov,
odvzem vzorcev gomoljev za kontrolo zdravstvenega stanja po
izkopu ter sestavo zapisnika o opravljenih pregledih. Pri
pridelovanju semenskega krompirja pod prekrivno tkanino stopnje
IS opravi potrjevalec preglede v skladu z možnostmi, ki jih
prekrivalo dopušča.

1.1. Pregled dokumentacije

Pregled dokumentacije sestoji iz pregleda:

- dokazil o poreklu uporabljenega semena (spričeval o semenskem
krompirju oziroma drugih uradnih dokumentov o semenskem
krompirju, uradnih etiket, poročil o potrjevanju pridelave
semenskega krompirja),

- dokazil, da se semenski krompir prideluje na površinah, ki so
bile predhodno pregledane na prisotnost krompirjevih cistotvornih
ogorčic (poročil o opravljenem testiranju vzorcev zemlje),

- evidenc o nasadu, uporabljeni tehnologiji pridelave in
izvedenih agrotehničnih in drugih ukrepih v nasadu.

1.2. Pregledi semenskega nasada in 100-metrskega izolacijskega
pasu

V vsakem semenskem nasadu se opravijo najmanj štirje pregledi.
Potrjevalec prilagodi čas in obseg posameznega pregleda razvojni
fazi rastlin v nasadu. Glede na stanje nasada opravi po potrebi
dodatne preglede. Pri posameznem pregledu semenskega nasada in
100-metrskega izolacijskega pasu lahko potrjevalec:

- ugotovi dejansko površino semenskega nasada in preveri, ali je
bilo celotno zemljišče, na katerem je semenski nasad, predhodno
pregledano na prisotnost krompirjevih cistotvornih ogorčic v
zemlji,

-  ugotovi gostoto saditve (priporočena gostota saditve je 55 do
60.000 rastlin/ha, odvisno od sorte) in preveri, ali so bili
gomolji pred sajenjem rezani,

-  ugotovi odstotek praznih mest in oceni izenačenost nasada,

-  ugotovi sortno pristnost in čistost,

-  preveri izolacijo semenskega nasada,

-  vizualno ugotovi zdravstveno stanje (prisotnost škodljivih
organizmov) v nasadu in v 100-metrskem izolacijskem pasu,

-  iz nasada ali 100-metrskega izolacijskega pasu odvzame vzorce
zemlje, rastlin oziroma gomoljev za testiranje na prisotnost
škodljivih organizmov,

-  oceni splošno stanje semenskega nasada in zapleveljenost,

-  preveri, če so bili v semenskem nasadu odrejeni ukrepi
pravočasno in pravilno izvedeni,

-  izvede poskusni izkop gomoljev, da ugotovi njihovo zdravstveno
stanje, določi rok za uničenje krompirjevke in oceni pridelek
semenskega krompirja,

-  ugotovi, ali je bilo uničenje krompirjevke izvedeno, in oceni
kakovost in pravočasnost uničenja oziroma

-  odvzame vzorce gomoljev za kontrolo zdravstvenega stanja po
izkopu semenskega krompirja.

1.3. Drugi pregledi

Na mestu pridelave lahko potrjevalec opravi še naslednje
preglede:

-  pregled morebitnih drugih nasadov krompirja, ki pripadajo
mestu pridelave,

-  pregled skladišča semenskega krompirja.


2. Metode

2.1. Ugotavljanje izolacije semenskega nasada

Izolacijo semenskega nasada ugotovi potrjevalec tako, da v 100-
metrskem izolacijskem pasu pregleda zlasti morebitne druge nasade
krompirja in gostiteljske rastline za krompirjeve škodljive
organizme. Izolacija semenskega nasada je ustrezna, če nasadi
krompirja v 100-metrskem izolacijskem pasu glede prisotnosti
škodljivih organizmov ustrezajo zahtevam za certificirano seme
stopnje A, navedenim v zahtevah za potrditev semenskega krompirja
v točki B.I. in v razpredelnici 1. točke B.II.

2.2. Ugotavljanje sortne čistosti, odstotka rastlin z znamenji
škodljivih organizmov, gostote saditve in odstotka praznih mest,
določitev kontrolnih enot

Sortno čistost, odstotek rastlin z znamenji škodljivih
organizmov, gostoto saditve in odstotek praznih mest ugotovi
potrjevalec na kontrolni enoti. Kontrolna enota je naključno
izbran del nasada s 400 rastlinami krompirja, in sicer tako, da
posamezna vrsta v kontrolni enoti šteje od 20 do 40 rastlin,
odvisno od dolžine in širine nasada.

Kontrolne enote določi potrjevalec na različnih mestih nasada
tako, da predstavljajo povprečje nasada. Število kontrolnih enot,
ki jih določi in pregleda, je odvisno od velikosti nasada. V
nasadih, velikih do 5 ha, pregleda najmanj eno kontrolno enoto na
hektar, v nasadih, večjih od 5 ha, pregleda vsaj 6 kontrolnih
enot.

Mesta v semenskem nasadu, kjer so rasle okužene rastline
krompirja, ki so bile pred pregledom odstranjene iz nasada, šteje
potrjevalec kot prazna mesta.

Mesta, kjer so po odstranitvi okuženih rastlin v tleh ostali
gomolji, šteje potrjevalec kot močno okužene rastline.

2.3. Odvzem vzorcev gomoljev semenskega krompirja za kontrolo
zdravstvenega stanja po izkopu

Potrjevalec odvzame vzorce gomoljev semenskega krompirja za
kontrolo zdravstvenega stanja po izkopu najkasneje do

1. avgusta. Vzorce odvzame praviloma v skladišču, lahko pa tudi
iz semenskega nasada, če vzorčenje v skladišču zaradi
neizkopanega krompirja še ni mogoče.

Potrjevalec odvzame reprezentativni vzorec za kontrolo po izkopu
v skladišču tako, da iz vsake partije semenskega krompirja
odvzame enega ali več vzorcev po 110 gomoljev. Število vzorcev je
odvisno od velikosti partije in od kategorije semenskega
krompirja. Pri predosnovnem semenu stopnje S1 in S2 ter pri
osnovnem semenu odvzame po en vzorec na vsakih 10.000 kg, pri
certificiranem semenu pa po en vzorec na vsakih 20.000 kg. Vzorce
jemlje iz naključno izbranih skladiščnih enot (zabojnikov,
zabojev, vreč), in sicer po 10 gomoljev iz enote, če jemlje
vzorce iz večjih zabojev ali zabojnikov (po 700 do 1000 kg),
oziroma po 5 gomoljev, če jemlje vzorce iz vreč ali manjših
zabojev.

Reprezentativni vzorec za kontrolo po izkopu odvzame iz
semenskega nasada tako, da  odvzame enega ali več vzorcev po 110
gomoljev, in sicer po en gomolj od naključno izbranih rastlin na
različnih mestih nasada, pri čemer morajo biti zajete tudi
rastline v robnih vrstah, ki so v bližini drugih nasadov
krompirja. Število odvzetih vzorcev je odvisno od površine nasada
in od kategorije semenskega krompirja. Pri predosnovnem semenu
stopnje S1 in S2 ter pri osnovnem semenu odvzame

2 vzorca, če je površina semenskega nasada do 1 ha, 3 vzorce iz
nasada velikosti od 1 do 3 ha, 5 vzorcev iz nasada velikosti od 3
do 10 ha. Iz nasada, ki je večji od 10 ha, odvzame najmanj 6
vzorcev.  Pri certificiranem semenu odvzame

1 vzorec iz nasada velikosti do 1 ha, 2 vzorca iz nasada
velikosti 1 do 3 ha, 5 vzorcev iz nasada velikosti od 3 do 10 ha,
iz nasada, ki je večji od 10 ha, pa najmanj 6 vzorcev.

Pri predosnovem semenu stopnje IS (pridelava minigomoljev v
zaščitenem prostoru) se iz vsakega semenskega nasada oziroma iz
vsake partije semena odvzame po 1 vzorec po 110 gomoljev na do
20.000 gomoljev oziroma po 2 vzorca po 110 gomoljev pri večjem
številu gomoljev.

2.4. Ugotavljanje zdravstvenega stanja semenskega krompirja po
izkopu

S posebnim nožem izrežemo apikalni del gomoljev in jih za 15
minut potopimo v raztopino giberelinske kisline (1 ppm GA3), da
prekinemo obdobje mirovanja. Za tretiranje 100 gomoljev porabimo
1,5 ml raztopine. Gomolje, ki smo jih čez noč posušili, posadimo
tako, da so gomolji enega vzorca nedvoumno ločeni od gomoljev
drugega vzorca. Posamezne gomolje istega vzorca posadimo ločeno v
lonce ali v zemljo v razmaku vsaj 10 cm.

Gomolje sadimo v začetku avgusta. Ko so rastline primerno
razvite, ugotavljamo vizualno na vseh vzorcih prisotnost
škodljivih organizmov, navedenih v Zahtevah za potrditev v točki
B. I. in v razpredelnici 1. točke B.II. Preglede opravimo dva do
trikrat. Pri vzorcih, odvzetih iz osnovnega semena, opravimo tudi
testiranje na prisotnost virusov PLRV in PVY. Pri vzorcih,
odvzetih iz predosnovnega semena, je poleg vizualnega
ugotavljanja škodljivih organizmov obvezno testiranje na viruse
PVA, PVM, PVS, PVX, PVY in PLRV.

Vsa testiranja opravi diagnostični laboratorij.


B. Pregled partij semenskega krompirja pred prometom - postopek
in metode

1. Postopek

Potrjevalec pregleda vsako partijo dodelanega semenskega
krompirja. Pri pregledu odvzame vzorce gomoljev, da ugotovi, ali
semenski krompir ustreza zahtevam za promet.

Pregled partije dodelanega semenskega krompirja pred prometom
obsega:

- pregled dokumentacije in evidenc,

- pregled skladišča in odvzem vzorcev gomoljev,

- ugotavljanje prisotnosti škodljivih organizmov na gomoljih,
poškodb oziroma deformacij gomoljev,

- ugotovitev izpolnjevanja drugih zahtev za potrditev partij
semenskega krompirja,

- sestavo zapisnika o opravljenem pregledu.


2. Metoda

Odvzem in pregled vzorcev gomoljev semenskega krompirja

Vzorci gomoljev se iz partije dodelanega semenskega krompirja
odvzamejo po naslednjih pravilih:

-  če je enota pakiranja v partiji semenskega krompirja neto mase
do vključno 50 kg (vreče), se pregleda vsaka dvajseta enota,
praviloma ne manj kot 3 in ne več od 10 enot;

-  če so vreče naložene na paletah, se pregleda ena naključno
izbrana vreča na paleto (vreče na paleti se po potrebi preložijo,
da se omogoči dostop do naključno izbrane vreče);

-  če je enota pakiranja v partiji semenskega krompirja neto mase
nad 50 kg, se pregleda vsaka četrta enota, praviloma ne manj kot
2 in ne več kot 5 enot; zagotovljen mora biti dostop do vseh
pakirnih enot.

Iz vsake pregledane enote pakiranja se odvzame vzorec 200
gomoljev, preveri velikost gomoljev in ugotovi delež primesi,
gomoljev drugih sort, poškodovanih oziroma deformiranih gomoljev
ter gomoljev, na katerih so prisotni škodljivi organizmi. Pred
pregledom je potrebno gomolje oprati z vodo. Za ugotavljanje
določenih škodljivih organizmov oziroma napak v mesu gomoljev se
prereže najmanj 100 gomoljev.


C. Naknadna kontrola

Praviloma se za vsako partijo dodelanega semenskega krompirja, ki
je bila pregledana pred prometom, iz odvzetih vzorcev oblikuje
vzorec 110 gomoljev za naknadno kontrolo. V naslednji
vegetacijski sezoni se od tega vzorca posadi po 100 gomoljev v
vegetacijskem poskusu. Posamezen vzorec se posadi na parcelico, v
štiri vrste po 25 rastlin, gostota saditve je 5 rastlin/m2.
Priprava tal in tehnologija pridelovanja naj bo v
skladu s priporočeno tehnologijo pridelovanja krompirja v
Sloveniji. Ocenjevanje rastlin naj poteka v času, ko so škodljivi
organizmi na rastlinah najbolje vidni, vendar pred pojavom
primarnih okužb z virusi. Imenovani organ ugotovi sortno
pristnost, sortno čistost, vznik, odstotek rastlin z znamenji
črne noge, bele noge, virusa zvijanja krompirjevih listov,
težkega in lahkega mozaika. Po potrebi se opravi testiranje
rastlin na prisotnost virusov PVA, PVM, PVS, PVX, PVY, PLRV.

Rezultati naknadne kontrole se objavijo v publikaciji, ki jo izda
imenovani organ.

PRILOGA 3: Zahteve za potrditev semenskega krompirja


A. Zahteve za izvorni material

1. Izvorni material za pridelovanje predosnovnega semenskega
krompirja (izvorne rastline ter rastline in mikrogomolji,
vzgojeni in vitro) mora biti sortno pristen, brez znamenj
prisotnosti katerihkoli bakterijskih, glivičnih ali virusnih
škodljivih organizmov.

2. Z obveznim testiranjem kandidatk za izvorne rastline in s
periodičnim testiranjem izvornega materiala oziroma z vizualnim
pregledom mora biti ugotovljeno, da v njem niso prisotni
naslednji škodljivi organizmi:

- bakterije Clavibacter michiganensis subsp. sepedonicus,
Ralstonia solanacearum, Erwinia spp.

- virusi in viroidi  PSTVd, PLRV,  PVA, PVM, PVS, PVX, PVY, PVV,
TBRV, AMV, CMV, PAMV, PMTV, TMV, TNV, TRV, ToMV, TSWV, Potato
latent virus in TVNV.

3. V substratih, ki se uporabljajo pri razmnoževanju izvornega
materiala, ne smejo biti prisotne ogorčice Globodera
rostochiensis, Globodera pallida, Ditylenchus destructor,
Meloidogyne chitwoodi, Meloidogyne fallax in gliva Synchytrium
endobioticum.

4. Pri preverjanju sortne pristnosti ne smejo biti ugotovljene
rastline z lastnostmi, ki bistveno odstopajo od uradnega opisa
sorte.

Razlaga oznak virusov, imena škodljivih organizmov, njihove
razvrstitev v skupine oziroma bolezni, ki jih povzročajo, so
navedene v točki C. te priloge.


B. Zahteve za semenske nasade in za partije semenskega krompirja
v prometu

I. Škodljivi organizmi, ki v zemljišču, v semenskih nasadih in v
partijah semenskega krompirja v prometu ne smejo biti prisotni

1. S testiranjem v diagnostičnem laboratoriju mora biti potrjeno,
da v zemljišču niso prisotne krompirjeve cistotvorne ogorčice
Globodera rostochiensi in Globodera pallida.

2. V semenskih nasadih, v zemljišču in v partijah semenskega
krompirja v prometu ne smejo biti prisotni:

 - bakterije: Clavibacter michiganensis subsp. sepedonicus in
Ralstonia solanacearum,

 - glive: Synchytrium endobioticum,

 - virusi in viroidi: neevropski virusi, Potato spindle tuber
viroid (PSTVd),

 - ogorčice: Globodera rostochiensis, Globodera pallida,
Ditylenchus destructor, Meloidogyne chitwoodi in  Meloidogyne
fallax,

 - žuželke: Phthorimaea operculella.

3. V semenskih nasadih, oziroma v zemljiščih ali v partijah
semenskega krompirja v prometu ne smejo biti prisotni škodljivi
organizmi iz seznamov škodljivih organizmov, ki na določenem
območju še niso prisotni oziroma je njihova prisotnost posebej
nadzorovana in je krompir lahko njihov pomemben gostitelj, kot so
Phoma andina, Puccinia pitteriana, Thechaphora solani, Potato
stolbur phytoplasma in Tomato spotted wilt tospovirus (TSWV).


II. Škodljivi organizmi, ki so v semenskih nasadih in v partijah
semenskega krompirja v prometu lahko prisotni do določenega
odstotka, in druge zahteve za potrditev

1. Z vizualnimi pregledi semenskih nasadov mora biti ugotovljeno,
da so škodljivi organizmi v semenskih nasadih prisotni največ do
odstotka, določenega za posamezno kategorijo in stopnjo
semenskega krompirja v razpredelnici 1 (Zahteve za potrditev
pridelave semenskega krompirja), in da so izpolnjene druge
minimalne zahteve, določene v razpredelnici 1 za potrditev
semenskega krompirja v določeno kategorijo in stopnjo.

2. S kontrolo zdravstvenega stanja po izkopu mora biti
ugotovljeno, da virusi, določeni v razpredelnici 1 v 2. točki,
niso prisotni nad odstotkom, določenim v tej razpredelnici za
posamezno kategorijo in stopnjo. Zdravstveno stanje ugotavljamo
vizualno, pri predosnovnem in pri osnovnem semenu pa tudi s
testiranjem.  Pri predosnovnem semenu določamo s testiranjem
prisotnost virusov PVA, PVM, PVS, PVX, PVY, PLRV, pri osnovnem
semenu pa samo PVY in PLRV. Pri certificiranem semenu se
prisotnost virusov ugotavlja s testiranjem le izjemoma.

3. Pri pregledu pred prometom mora biti ugotovljeno, da so za
posamezno kategorijo in stopnjo semenskega krompirja izpolnjene
zahteve, navedene v razpredelnici 2 (Zahteve za partije
semenskega krompirja v prometu).

Razlaga oznak virusov, imena škodljivih organizmov, njihove
razvrstitev v skupine oziroma bolezni, ki jih povzročajo, so
navedene v točki C. te priloge.


C. Oznake virusov, imena škodljivih organizmov, razvrstitev
škodljivih organizmov v skupine in bolezni, ki jih škodljivi
organizmi povzročajo

1. Bakterije:

-  Ralstonia solanacearum (Smith, 1896) Yabbuchi et al.) - rjava
gniloba krompirja,

-  Clavibacter michiganensis subsp. sepedonicus (Spieckermann &
Kotthoff) Davis et al.) - obročkasta gniloba krompirja,

-  Erwinia carotovora subsp. atroseptica (van Hall) Dye),
Erwinia.carotovora subsp. carotovora  (Jones) Bergey et al. in
Erwinia chrysantemi Burkholder et al. - črna noga in mehka
gniloba krompirjevih gomoljev.

2. Glive:

-  Synchitrium endobioticum (Schilb.) Perc. - krompirjev rak,

-  Thanatephorus cucumeris (Frank.) Donk (=Rhisoctonia solani
Kühn) - bela noga,

-  Pythium ultimum Trow. - mokra gniloba krompirjevih gomoljev,

-  Fusarium spp. - bela trohnoba krompirja,

-  Phytophthora infestans de Bary - krompirjeva plesen,

-  Streptomyces scabies (ex Thaxter, 1892) - navadna krastavost
krompirja,

-  Spongospora subterranea (Wallr.) Lagerh. - prašnata
krastavost,

-  Colletotrichum coccodes (Wallr.) Hughes - črna pikavost
gomoljev,

-  Spondylocladium atrovirens Harz. - srebrolikost,

-  Verticilium albo-atrum Reinke in Berth,

-  Verticilium dahliae Kleb,

-  Phoma andina Turkensteen,

-  Thecaphora solani Barrus,

-  Puccinia pitteriana Hennings.

3. Virusi, viroidi in fitoplazme:

-  PSTVd (Potato spindle tuber viroid) - viroid vretenatosti
krompirja,

-  PLRV (Potato leafroll luteovirus) - virus zvijanja
krompirjevih listov,

-  PVA (Potato A potyvirus) - krompirjev virus A,

-  PVM (Potato M carlavirus) - krompirjev virus M,

-  PVS (Potato S carlavirus) - krompirjev virus S,

-  PVX (Potato X potexvirus) - krompirjev virus X,

-  PVY (Potato Y potyvirus) - krompirjev virus Y,

-  TBRV (Tomato black ring nepovirus),

-  TSWV (Tomato spotted wilt tospovirus),

-  AMV (Alfalfa mosaic alfamovirus = sin. Potato Calico virus) -
virus lucerninega mozaika,

-  CMV (Cucumber mosaic cucumovirus) - virus kumaričnega mozaika,

-  PAMV (Potato aucuba mosaic potexvirus) - krompirjev aukuba
mozaični virus,

-  PMTV (Potato mop-top furovirus) - krompirjev mop top virus,

-  PVV (Potato V potyvirus) - krompirjev virus V,

-  TMV (Tobacco mosaic tobamovirus) - virus tobačnega mozaika,

-  TNV (Tobacco necrosis necrovirus) - tobačni nekrotični virus,

-  TRV (Tobacco rattle tobravirus) - tobačni rattle virus,

-  ToMV (Tomato mosaic tobamovirus),

-  TVNV (Tobacco veinal necrosis),

-  Potato stolbur phytoplasma.

4. Ogorčice:

-  Globodera pallida (Stone) Behrens - bela cistotvorna
krompirjeva ogorčica,

-  Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens - rumena ali
zlata cistotvorna krompirjeva ogorčica,

-  Meloidogyne chitwoodi Golden et al. - kolumbijska ogorčica
koreninskih šišk,

-  Meloidogyne fallax Karssen,

-  Ditylenchus destructor Thorne.

5. Žuželke:

-  Phthorimaea operculella Zeller - krompirjev molj.


AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti