Uradni list

Številka 105
Uradni list RS, št. 105/2000 z dne 17. 11. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 105/2000 z dne 17. 11. 2000

Kazalo

4383. Pravilnik o strokovnem in upravnem nadzoru na področju socialnega varstva, stran 11087.

Na podlagi 108. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 42/94 – odl. US, 1/99, 41/99, 36/00 in 54/00) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o strokovnem in upravnem nadzoru na področju socialnega varstva
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta pravilnik določa postopek in način izvajanja strokovnega in upravnega nadzora v socialno-varstvenih zavodih in pri drugih pooblaščenih izvajalcih storitev, metodologijo izvajanja nadzora in način oblikovanja komisij, ki izvajajo nadzor.
II. VRSTE NADZORA
2. člen
Nadzor se izvaja kot redni ali izredni nadzor.
Redni nadzor se izvaja po letnem programu, ki ga vsako leto do 31. januarja določi minister, pristojen za socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: minister). V letnem programu minister določi socialno-varstvene zavode in druge pooblaščene izvajalce storitev (v nadaljnjem besedilu: izvajalci), pri katerih bo izveden nadzor.
Izredni nadzor organizira in izvede ministrstvo, pristojno za socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) po lastni presoji, na zahtevo upravičenca do storitve oziroma njegovega zakonitega zastopnika ali na pobudo družinskih članov upravičenca ter zainteresirane javnosti, če presodi, da je pobuda utemeljena.
Pobudo za izredni nadzor lahko podajo tudi ustanovitelj izvajalca, organ upravljanja izvajalca in socialna zbornica.
3. člen
Redni nadzor se izvaja kot strokovni in upravni nadzor.
Pri izrednem nadzoru se strokovni in upravni nadzor lahko izvajata tudi ločeno ali se opravi samo strokovni oziroma samo upravni nadzor.
III. POSTOPEK Z ZAHTEVO ALI POBUDO
4. člen
Upravičenec do storitve ali njegov zakoniti zastopnik lahko vloži zahtevo za izredni nadzor pri ministrstvu ali pri izvajalcu storitve. Če je zahteva vložena pri izvajalcu storitve, jo je ta dolžan skupaj s svojim poročilom odstopiti ministrstvu najpozneje v roku osmih dni po prejemu.
Družinski član upravičenca, pooblaščeni predstavnik zainteresirane javnosti ali drugi predlagatelj vloži pobudo za izredni nadzor pri ministrstvu.
Zahteva oziroma pobuda mora biti obrazložena.
V primeru nejasne ali nepopolne zahteve oziroma pobude za izredni nadzor lahko ministrstvo zahteva njeno dopolnitev, za kar predlagatelju določi primeren rok, ki ne sme biti krajši od osem dni.
5. člen
Ministrstvo ni dolžno organizirati in izvesti izrednega nadzora, če ugotovi:
– da predlagatelj ni dopolnil zahteve oziroma pobude v roku iz četrtega odstavka prejšnjega člena,
– da predlagatelj zahteva nadzor, ker ni zadovoljen s posamezno storitvijo, pa ni vložil ugovora zoper delo strokovnega delavca ali strokovnega sodelavca po 94. členu zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 42/94 – odl. US, 1/99, 41/99, 36/00 in 54/00 – v nadaljnjem besedilu: zakon),
– da se zahteva ali pobuda nanaša na način zaračunavanja stroškov ali na ceno storitve,
– da se zahteva nanaša na kršitve predpisov v zvezi z izvajanjem javnih pooblastil, dokler postopek praviloma ni zaključen,
– da se zahteva nanaša na kršitve pravil postopka, ki sodijo po zakonu v pristojnost drugih inšpekcijskih organov,
– da je izvajalec na zahtevo ministrstva v določenem roku odpravil pomanjkljivosti, ki jih kot sporne navaja zahteva ali pobuda,
– da je pri izvajalcu odrejen redni nadzor po drugem odstavku 2. člena tega pravilnika.
V primerih iz druge, četrte in šeste alinee prejšnjega odstavka ministrstvo oceni sporne postopke, očitane nepravilnosti in ravnanja izvajalca na podlagi dokumentacije ter o ugotovitvah pisno obvesti predlagatelja oziroma pobudnika.
6. člen
Pred odločitvijo o uvedbi izrednega nadzora ministrstvo zahteva od izvajalca storitve pojasnila glede navedb v zahtevi oziroma pobudi. Izvajalec storitve je dolžan v določenem roku predložiti ministrstvu zahtevana pojasnila in dokumentacijo, ki jo vodi v zvezi z upravičencem do storitve.
7. člen
O organiziranju in izvedbi izrednega nadzora pri posameznem izvajalcu odloči minister s sklepom, s katerim določi tudi obseg nadzora in strokovna področja, ki naj se še posebej proučijo, rok za izvedbo nadzora in za predložitev poročila ter imenuje tričlansko komisijo za izvedbo nadzora. Sklep se pošlje izvajalcu, članom komisije in predlagatelju oziroma pobudniku izrednega nadzora.
IV. KOMISIJA ZA IZVEDBO NADZORA
8. člen
Član komisije, ki izvaja nadzor (v nadaljnjem besedilu: nadzorna komisija) mora imeti visoko strokovno izobrazbo s področij socialnega dela, psihologije, sociologije, specialne pedagogike, defektologije, socialne pedagogike ali pravnih znanosti, najmanj pet let delovnih izkušenj na področju socialnega varstva ter opravljen strokovni izpit.
Za delovne izkušnje na področju socialnega varstva se po tem pravilniku štejejo tudi izkušnje na drugih področjih, na katerih se izvajajo programi in storitve socialnega varstva ali varstva družine.
9. člen
Socialna zbornica je dolžna pri določitvi liste strokovnjakov iz 7. točke drugega odstavka 77. člena zakona zagotoviti, da bo na listi zadostno število strokovnjakov za vsa strokovna področja socialnega varstva tako, da bo mogoče organizirati nemoteno izvajanje rednih in izrednih nadzorov.
Natančnejše pogoje in kriterije za izbor strokovnjakov določi socialna zbornica.
10. člen
Član nadzorne komisije se s posebno izjavo zaveže, da bo delo v nadzorni komisiji opravljal kot neodvisen strokovnjak, vestno in pošteno, v skladu z veljavnimi predpisi, da bo pri delu uporabljal sodobna spoznanja in dosežke stroke in svojega poklica ter da bo spoštoval veljavni kodeks etičnih načel v socialnem varstvu.
11. člen
Člani nadzorne komisije pridobijo pooblastilo za opravljanje nadzornih dejanj na podlagi sklepa o imenovanju, pri opravljanju nadzornih dejanj pa se izkažejo še s posebno priponko »NADZORNA KOMISIJA«, ki jo izda minister.
12. člen
Sestava posameznih nadzornih komisij je odvisna od vrste dejavnosti, ki jo opravlja izvajalec, od vrste nadzora, ki naj se opravi in od namena, ki naj bi ga dosegli z nadzorom.
Najmanj eden od članov nadzorne komisije je strokovni delavec ministrstva.
Pri imenovanju predsednika in članov nadzorne komisije, ki je določena za izvedbo nadzora pri posameznem izvajalcu, upošteva minister zlasti naslednje okoliščine:
– nadzor nad izvajanjem storitev,
– nadzor nad izvajanjem strokovno upravnih nalog,
– nadzor nad izvajanjem posebnih programov izvajalca,
– obremenjenost članov komisije,
– potreba po posebnih strokovnih znanjih članov komisije,
– nujnost izvedbe ali zaključka nadzora.
V. NALOGE IN PRISTOJNOSTI NADZORNE KOMISIJE
13. člen
Naloga nadzorne komisije je, da z različnimi nadzornimi dejanji in po metodologiji, ki je v prilogi tega pravilnika in je njegov sestavni del, pri nadzorovanem izvajalcu ugotovi:
– dejansko stanje glede organizacije dela in dela posameznih strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev;
– strokovno primernost metod dela, ki jih uporabljajo strokovni delavci in strokovni sodelavci pri izvajanju storitev,
– kvaliteto in obseg opravljenih storitev,
– ali izvajalec opravlja socialno-varstveno dejavnost in druga javna pooblastila v skladu z materialnimi predpisi.
V primeru, ko nadzorna komisija ugotovi, da se posamezne storitve, druge dejavnosti po zakonu ali javna pooblastila ne izvajajo ali se izvajajo v nasprotju s predpisi, je njena naloga, da izdela predlog ukrepov za odpravo pomanjkljivosti.
14. člen
Za ugotovitev dejstev in dejanskega stanja v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena ima nadzorna komisija pravico in dolžnost, da pri izvajalcu opravi različna nadzorna dejanja, zlasti pa:
– pregleda celotno dokumentacijo, ki jo hrani izvajalec v zvezi z izvajanjem storitev, drugih dejavnosti po zakonu ali izvrševanjem javnih pooblastil,
– pregleda zbirke osebnih in drugih podatkov, ki jih v skladu z zakonom vodi ali vzdržuje izvajalec o upravičencih in o drugih posameznikih,
– opravi skupinski ali individualni pogovor s strokovnimi delavci in strokovnimi sodelavci,
– opravi razgovor z upravičencem ali njegovim zakonitim zastopnikom,
– opravi razgovor s strokovnim vodjem, direktorjem ali z lastnikom izvajalca,
– prisostvuje neposrednemu delu strokovnega delavca ali strokovnega sodelavca, kadar temu ne nasprotuje upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik,
– opravi razgovor s predstavnikom, ki zastopa interese upravičencev,
– opravi tudi druga nadzorna dejanja, za katera oceni, da bi lahko vplivala na ugotovitev posameznih dejstev.
Če so za razjasnitev posameznega vprašanja potrebna posebna znanja, s katerimi ne razpolaga nobeden od članov nadzorne komisije, lahko predsednik komisije predlaga ministru, da določi strokovnega pomočnika.
Naloge strokovnega pomočnika se določijo s sklepom o postavitvi.
VI. POTEK NADZORA
15. člen
Nadzorna komisija je pri svojem delu neodvisna.
Člani nadzorne komisije se pred izvedbo nadzora seznanijo z vsebino zahteve oziroma pobude za nadzor, proučijo že zbrano dokumentacijo, se dogovorijo za način dela in določijo zadolžitve posameznih članov.
Predsednik nadzorne komisije lahko odloči, da eden od članov nadzorne komisije opravi posamezna nadzorna dejanja ter pripravi ustrezno dokumentacijo, ki bo podlaga za odločitev nadzorne komisije.
Predsednik nadzorne komisije določi datum začetka nadzora in o tem pisno obvesti izvajalca.
V primeru, ko je odrejen izredni nadzor, lahko predsednik nadzorne komisije obvesti predstavnika izvajalca samo ustno.
16. člen
Nadzorna komisija lahko opravi posamezna nadzorna dejanja v prostorih izvajalca tudi brez vnaprejšnje napovedi.
17. člen
O poteku nadzora piše nadzorna komisija zapisnik. V zapisnik se vpišejo:
– podatki o začetku in zaključku nadzora,
– imena navzočih predstavnikov izvajalca,
– podatki o morebitnih navzočih drugih osebah, ki niso zaposlene pri izvajalcu,
– podatki o opravljenih nadzornih dejanjih,
– seznami zadev in drugih gradiv, ki jih začasno prevzame nadzorna komisija,
– morebitna naročila izvajalcu z navedbo rokov za njihovo izpolnitev,
– posebne izjave vodje storitev ali vodje postopkov,
– izjava predlagatelja oziroma pobudnika nadzora,
– izjave predstavnika/ov uporabnikov,
– podatki o morebitnih težavah, zaradi katerih nadzorna komisija ni mogla opraviti nadzornih dejanj,
– drugi podatki, pomembni za izvedbo nadzora.
Zapisnik podpišejo člani nadzorne komisije, pooblaščeni zastopnik izvajalca in osebe, ki so podale izjavo na zapisnik.
Pripombe pooblaščenega zastopnika izvajalca ali pripombe oseb, ki so podale izjavo, se vpišejo v zapisnik.
18. člen
Najpozneje v roku 30 dni od opravljenega nadzora sestavi nadzorna komisija poročilo. Poročilo mora vsebovati podatke o izvajalcu, podatke o vrsti in količini opravljenih nadzornih dejanj, splošne ugotovitve o organizaciji dela izvajalca in o izpolnjevanju pogojev za delo strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev ter natančne ugotovitve o posameznih delovnih področjih, ki so bila predmet nadzora.
Poleg podatkov in ugotovitev iz prejšnjega odstavka vsebuje poročilo tudi predlog za odpravo pomanjkljivosti, ki naj jih izvede izvajalec v določenem roku ter predlog ukrepov, ki naj jih odredi ministrstvo.
Poročilo podpišejo vsi člani nadzorne komisije. Posamezen član lahko poročilu priloži tudi ločeno mnenje, v katerem natančno pojasni razloge za svojo odločitev.
19. člen
Predsednik nadzorne komisije izroči ministrstvu zapisnik o poteku nadzora, poročilo nadzorne komisije in vso drugo dokumentacijo, ki jo je nadzorna komisija pridobila ali pripravila v zvezi z izvedbo nadzora pri izvajalcu, ter specifikacijo stroškov, ki so jih imeli člani nadzorne komisije po veljavnih kriterijih ministrstva.
20. člen
Izvod poročila nadzorne komisije pošlje ministrstvo izvajalcu, pri katerem je bil opravljen nadzor, in ga obvesti, da lahko v roku 8 dni po prejemu poročila, pisno pojasni okoliščine, ki so bile podlaga za posamezne ugotovitve nadzorne komisije ali za katere meni, da so pomembne za odločitev o ukrepih.
VII. UKREPI
21. člen
Na podlagi ugotovitev iz poročila nadzorne komisije in po oceni morebitnih pojasnil izvajalca lahko ministrstvo:
– zahteva od izvajalca, da poda pisno poročilo o odpravi pomanjkljivosti, ki mu jih je naložila nadzorna komisija,
– odredi ukrepe, ki jih je predlagala nadzorna komisija v poročilu,
– določi druge ukrepe, ki so potrebni za nemoteno izvajanje storitev, drugih dejavnosti po zakonu ali za izvrševanje javnih pooblastil,
– če oceni, da gre za kršenje predpisov, ki sodijo v pristojnost drugih nadzornih organov, da pobudo za ukrepanje pri pristojnih organih,
– ukrepa na druge načine, ki jih določa zakon.
V primeru, da nadzorna komisija ugotovi le manjše pomanjkljivosti, ki bistveno ne vplivajo na izvajanje storitev, drugih dejavnosti po zakonu ali izvrševanjem javnih pooblastil, lahko ministrstvo izvajalca na to pisno opozori z obveznim navodilom.
22. člen
O ugotovitvah nadzorne komisije in o sprejetih ukrepih obvesti ministrstvo tudi predlagatelja zahteve ali pobude.
VIII. OBVEZNOSTI IZVAJALCEV
23. člen
Vsak izvajalec storitve je dolžan poskrbeti za to, da so upravičenci ali njihovi zakoniti zastopniki seznanjeni z možnostmi in postopki za vlaganje zahtevkov za izredni nadzor ter jim omogočiti, da zahtevo vložijo tudi pri izvajalcu.
Direktor ali drugi pooblaščeni predstavnik izvajalca je dolžan sodelovati s člani nadzorne komisije, jim zagotoviti dostop v prostore, omogočiti pregled vse zahtevane dokumentacije in zagotoviti pogoje za nemoteno delo.
Izvajalec je dolžan upoštevati predloge za odpravo pomanjkljivosti, ki jih določi nadzorna komisija po tretjem odstavku 18. člena tega pravilnika.
O izvršitvi izrečenih ukrepov iz 21. člena tega pravilnika je izvajalec dolžan poročati v rokih, ki jih določi ministrstvo. Če tega ne stori, se šteje, da ni odpravil pomanjkljivosti oziroma ni ukrenil, kar mu je bilo naloženo.
IX. ORGANIZACIJSKE IN DRUGE NALOGE MINISTRSTVA
24. člen
V okviru organizacije in izvedbe nadzorov po tem pravilniku ministrstvo:
– pripravlja letna poročila o izvajanju nadzorov, v katerih predstavi analizo ugotovitev nadzornih komisij, probleme in odprta vprašanja na posameznih vsebinskih področjih, ter določi prioritete in usmeritve za delo nadzornih komisij v naslednjem letu,
– obvešča izvajalce o pomanjkljivostih, ki jih ugotavljajo nadzorne komisije ob izvajanju nadzorov in skrbi za promocijo dobre prakse,
– skrbi za poenotenje dela nadzornih komisij, za redna strokovna srečanja članov in članic ter za njihovo dodatno usposabljanje,
– daje pobude socialni zbornici za dopolnjevanje liste strokovnjakov.
Ministrstvo zagotavlja članicam in članom nadzornih komisij povračilo materialnih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z izvajanjem nadzora ter plačilo nagrad za opravljeno delo, po merilih, ki jih določi minister.
X. UPORABA METODOLOGIJE
25. člen
Pri izvajanju nadzornih dejanj na posameznih strokovnih področjih dejavnosti izvajalcev, ki v metodologiji izvajanja strokovnega in upravnega nadzora niso posebej določena, uporabi nadzorna komisija načina, ki sta opredeljena v točkah III. A. in IV. A. priloge.
XI. EVIDENCA NADZOROV
26. člen
Evidenco rednih in izrednih nadzorov ter izrečenih ukrepov vzpostavi in vodi ministrstvo.
XII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
27. člen
Nadzore, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, končajo komisije po določbah dosedanjega pravilnika.
28. člen
Z veljavnostjo tega pravilnika preneha veljati pravilnik o izvajanju strokovnega in upravnega nadzora na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 35/94).
29. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 2000-2611-0030
Ljubljana, dne 26. oktobra 2000.
Minister
za delo, družino
in socialne zadeve
dr. Miha Brejc l. r.
                             PRILOGA

              METODOLOGIJA ZA IZVAJANJE STROKOVNEGA
                      IN UPRAVNEGA NADZORA


                             I. UVOD

Nadzorna komisija izvaja redni ali izredni strokovni nadzor v
skladu z zakonom o socialnem varstvu, po določbah tega pravilnika
in po tej metodologiji.

Metodologija določa natančnejše postopke in ravnanja nadzorne
komisije pri izvajanju nadzornih dejanj. Temelji na ugotavljanju
primernosti uporabljenih metod dela in kakovosti storitev ter
drugih nalog, s katerimi se preprečujejo ali odpravljajo socialne
stiske in težave upravičencev, na kontroli izvajanja materialnih
predpisov ter na ugotavljanju kakovosti izvajanja javnih
pooblastil.

Metodologija določa tudi elemente, po katerih se vrednoti
dosežena kakovost storitev ali drugi programi izvajalcev.


                    II. UPORABA METODOLOGIJE

Metode dela, po katerih nadzorna komisija izbere in opravi
nadzorna dejanja, določi količino nadzornih dejanj in ocenjuje
kvaliteto dela izvajalca, so odvisne od vrste storitev ter od
vsebine javnih pooblastil. Metodo določajo zlasti:

- velikost izvajalca, število zaposlenih in kadrovska sestava,

- vrsta opravljenih storitev, drugih nalog ali javnih pooblastil,

- struktura upravičencev in drugih uporabnikov uslug,

- način ugotavljanja potreb uporabnikov,

- sistem spremljanja učinkov,

- način spremljanja kakovosti,

- možnosti uporabnikov, da izbirajo med različnimi možnostmi,

- zagotavljanje varstva pravic uporabnikov.


          III. POSTOPKI PRI NADZORU IZVAJANJA STORITEV

III.A) Splošno

Storitve so določene z zakonom o socialnem varstvu, standarde in
normative določa pravilnik o standardih in normativih socialno
varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99 in
28/99 - v nadaljnjem besedilu: standardi in normativi), načela
dobre prakse določajo navodila in kodeksi.

Strokovni nadzor nad izvajanjem storitev zajema ugotavljanje
naslednjih dogodkov:

- uresničevanje načela enake dostopnosti in proste izbire oblik
pomoči (4. člen zakona),

- izvajalec začenja postopke v skladu z določili zakona (90., 91.
in 92. člen),

- storitev se uporablja za osebe, ki izpolnjujejo pogoje za
status upravičenca po določbah pravilnika o standardih in
normativih socialno-varstvenih storitev,

- vsebina storitve ustreza predpisanim standardom in normativom,

- storitev se izvaja po predpisanem postopku,

- z upravičencem ali zakonitim zastopnikom je sklenjen dogovor o
vrsti in trajanju storitve ter o medsebojnih pravicah in
obveznostih,

- uporabljene metode dela ustrezajo metodam, ki jih določajo
standardi in normativi,

- izvajalec ali vodja storitve izpolnjuje predpisane pogoje,

- izvajalec ima zagotovljeno supervizijo,

- izvajalec vodi predpisano dokumentacijo,

- število opravljenih storitev v koledarskem letu.

III.B) Postopki za posamezne storitve

1. STORITEV: Socialna preventiva

Nadzorna komisija prouči dokumentacijo najmanj dveh naključno
izbranih preventivnih programov, ki so označeni kot storitev
"socialna preventiva", in sicer po en primer "preprečevanja
socialnih stisk in težav" in "aktivnosti za samopomoč", ter
ugotavlja naslednje elemente:

- program ima postavljen jasen cilj (preprečevanje socialne
izključenosti posameznikov in skupin, ki lahko postanejo
potencialni uporabniki storitev),

- uporabniki programa so jasno opredeljeni (potencialna
ogroženost),

- metode dela v programu zagotavljajo doseganje cilja (aktivnost
za preprečevanje, vzdrževalni program),

- obseg programa in število ur vključenosti v program omogočata,
da bodo v določenem časovnem obdobju doseženi cilji programa,

- uporabniki aktivno sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju
programa,

- uporabniki so seznanjeni s pravicami v programu,

- izvajalci programa so tudi prostovoljci,

- program podpira lokalna skupnost,

- vodja programa ima status strokovnega delavca ali strokovnega
sodelavca,

- zagotovljen je sistem evalvacije in spremljanja učinkov, letna
javna poročila,

- zagotovljena je minimalna supervizija,

- vodena je pregledna dokumentacija.

Smiselno enake elemente ugotavlja komisija tudi ob proučevanju
nalog:

- organiziranje skupnostnih akcij za socialno ogrožene skupine
prebivalstva,

- priprave okolja, družine in posameznikov na starost.

2. STORITEV: Prva socialna pomoč

Nadzorna komisija prouči dokumentacijo treh naključno izbranih
zadev, ki so označene kot storitev "Prva socialna pomoč" in
ugotavlja naslednje elemente:

- dostopnost za upravičence (uradne ure, možnosti izven delovnega
časa, na domu upravičenca),

- organizacija storitve (samostojna storitev v organizacijski
enoti, specializirani izvajalci),

- začetek storitve (osebna odločitev, storitev sprejeta na pobudo
drugih, pristane na storitev po uradni dolžnosti),

- jasnost faz postopka (predstavitev izvajalca in vzpodbujanje
upravičenca, podpora pri prepoznavanju težav in pri oceni
resursov, predstavitev možnih rešitev, mrež izvajalcev in
pogojev),

- posebnosti in sprejeti ukrepi vodje storitve ob akutni socialni
stiski,

- trajanje storitve in dogovori o poteku,

- uporabljena metoda (delo s posameznikom, z družino, usmerjeni
razgovor, nasvetovanje in informiranje),

- vsebina ukrepanja (pomoč ali terapija),

- izvajalec storitve (delovne izkušnje po standardih in
normativih),

- vodenje evidence storitev in ključna dokumentacija,

- dokazi o zagotovljeni superviziji izvajalca (10 ur na 1300
opravljenih storitev),

- možnosti, da upravičenec ugovarja postopku ali metodam dela.

3. STORITEV: Osebna pomoč

Nadzorna komisija prouči dokumentacijo treh naključno izbranih
zadev, ki so označene kot "Osebna pomoč", in sicer po en primer
"svetovanja", "urejanja" in "vodenja" ter ugotavlja za vsako od
navedenih oblik pomoči, naslednje elemente:

- ustreznost izbora posamezne oblike pomoči glede na izražene
težave upravičenca,

- ocena možnosti za organizacijo okolja in drugih socialnih mrež,

- seznanitev upravičenca in drugih udeležencev o možnih oblikah
in o mrežah drugih izvajalcev storitve (svetovalnice različnih
izvajalcev, skupine za samopomoč, društva, stanovanjske skupine
itd.),

- sklenitev dogovorov z upravičencem, ključnimi družinskimi člani
ter predstavniki mreže,

- jasnost faz postopka (uvodne priprave, sklenitev dogovora,
izvajanje),

- trajanje storitve (ciklusi so dogovorjeni, del storitev poteka
na domu, ponovitve),

- uporabljene metode dela (s posameznikom, z družino, s skupino,
s skupnostjo),

- izvajalec storitve (drugi in tretji odstavek 69. člena zakona,
delovne izkušnje po standardih in normativih, strokovni
sodelavci),

- vodenje evidence storitev in ključna dokumentacija,

- dokazi o zagotovljeni superviziji izvajalca (10 ur na določeno
število opravljenih storitev),

- možnosti, da upravičenec ugovarja postopku ali metodam dela,

- vloga upravičenca (individualni pristop, podpora pri njegovih
odločitvah, "skrbniški pristop", možnost izbora med ponujenimi
rešitvami),

- jasnost postavljenih ciljev za "rešitev" socialne stiske ali
težave,

- način ugotavljanja učinkov in rezultati evalvacije po enem
ciklusu storitve.

4. STORITEV: Pomoč družini za dom

Nadzorna komisija prouči dokumentacijo dveh naključno izbranih
zadev, ki so označene kot "Pomoč družini za dom", in sicer po en
primer "strokovno svetovanje in pomoč pri urejanju odnosov med
družinskimi člani" in "pomoč pri skrbi za otroke in usposabljanje
družine za opravljanje vsakdanje vloge" ter ugotavlja naslednje
elemente:

- ustreznost izbora posamezne oblike pomoči glede na izražene
težave družine,

- ocena možnosti za delo z družino kot celoto in ocena motivacije
sodelujočih,

- sklenitev dogovora s ključnimi družinskimi člani o aktivnem
sodelovanju,

- jasnost faz postopka (uvodne priprave, sklenitev dogovora,
izvajanje),

- trajanje storitve (ciklusi so dogovorjeni, del storitev poteka
na domu, ponovitve),

- uporabljene metode dela (delo z družino, delo s skupino, delo s
skupnostjo, metode motivacije in podpore),

- izvajalec in soizvajalec storitve (drugi in tretji odstavek 69.
člena zakona, delovne izkušnje po standardih in normativih,
strokovni sodelavci),

- vodenje evidence storitev in ključna dokumentacija,

- dokazi o zagotovljeni superviziji izvajalca (število ur na
določeno število opravljenih storitev),

- možnosti, da upravičenci ugovarjajo postopku ali metodam dela,

- vloga upravičencev (podpora pri njegovih odločitvah, "skrbniški
pristop", možnost izbora med ponujenimi rešitvami),

- jasnost postavljenih ciljev za "rešitev" socialne stiske ali
težave,

- način ugotavljanja učinkov in rezultati evalvacije po enem
ciklusu storitve.

5. STORITEV: Pomoč družini na domu

Nadzorna komisija prouči dokumentacijo najmanj dveh naključno
izbranih zadev, ki so označene kot "Pomoč družini na domu" ter
ugotavlja naslednje elemente:

- dostopnost za upravičence (uradne ure, možnosti izven delovnega
časa),

- organizacija storitve (ugotavljanje in izvajanje,
specializirani izvajalci),

- skupine upravičencev po standardih in normativih,

- storitev začasno nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu,

- vsebina storitve (gospodinjska pomoč, pomoč pri vzdrževanju
osebne higiene, pomoč pri ohranjanju socialnih stikov),

- začetek storitve (osebna odločitev, storitev na pobudo drugih),

- izpolnjevanje pogojev za izvajanje storitve (urejeni bivalni
pogoji, zagotovljena mreža pomočnikov, ki zagotavljajo varstvo in
oskrbo v preostalem času),

- jasnost faz postopka (ugotavljanje pogojev in upravičenosti,
določitev obsega in vsebine storitve, sklenitev dogovora,
neposredno izvajanje storitve),

- uporabljena metoda (delo s posameznikom, z družino, usmerjeni
razgovor, nasvetovanje in informiranje),

- izvajalci storitve (vodja storitve, neposredni izvajalci),

- vodenje evidence storitev in ključna dokumentacija (dnevnik
opravljenih storitev),

- dokazi o zagotovljeni superviziji izvajalca (10 ur na 1300
opravljenih storitev),

- možnosti, da upravičenec ugovarja postopku ali metodam dela.

Za "mobilno pomoč" se smiselno uporabijo elementi, določeni za
storitev pomoči družini na domu.

6. STORITEV: Socialni servis

Nadzorna komisija prouči dokumentacijo izvajalca storitve ter
ugotavlja naslednje elemente:

- ali izvajalec vodi evidenco opravljenih storitev za posameznega
uporabnika,

- ali sta izvajalec in uporabnik sklenila dogovor ali pogodbo o
izvajanju storitve.

7. STORITEV: Institucionalno varstvo starejših oseb

Nadzorna komisija prouči različno dokumentacijo o organizacijskih
in vsebinskih posebnostih dejavnosti, ki jo zagotavlja izvajalec
ter dokumentacijo upravičencev, ki so vključeni v program
izvajanja storitev.

Pri proučevanju organizacijskih in vsebinskih posebnosti
dejavnosti izvajalca nadzorna komisija ugotavlja zlasti naslednje
elemente:

- prepoznavnost izvajalca in njegovih dejavnosti v okolju (smerne
oznake lokacije, tabla z nazivom, načini povezanosti in
sodelovanje z okoljem iz katerega prihajajo stanovalci),

- predstavitvena brošura ali zloženka z osnovnimi informacijami
(dejavnosti izvajalca - glavna in dodatne možnosti, komu je
namenjen osnovni program in kaj obsega, pogoji za vključitev,
telefonske številke ključnih služb, izvleček iz hišnega reda,
predstavitev postopka za sprejem, dokumentacija, možnosti
predhodnih obiskov in seznanitev z dejavnostmi, cene storitev,
predstavitev ključnega osebja),

- analiza postopka vključitve novih stanovalcev (vloga, nujna
dokumentacija, čakalna lista, komisija za sprejem, obravnava
prioritet, izdaja odločbe, sklenitev dogovora o vrsti storitve,
načini zagotavljanja plačila storitev),

- sprejem in uvajanje v dejavnosti izvajalca (termini za
sprejeme, službe, ki sodelujejo pri sprejemu, način vključitve
stanovalca na oddelek, seznanitev s sostanovalci, informacije o
službah, o pravicah stanovalcev),

- možnosti za socialne stike stanovalcev (možnosti telefoniranja,
obiski, izleti, zunanje dejavnosti, možnosti za verske obrede,
druge družabne dejavnosti),

- možnosti za uresničevanje načel in pravic stanovalcev do:

- individualizirane obravnave,

- proste izbire aktivnosti, programov in drugih ponujenih
možnosti (izbor med različnimi programi delovne terapije,
možnost, da se začasno ne vključi v nobeno aktivnost),

- upoštevanja osebnosti stanovalca (nasprotuje vključitvi, želi
zapustiti program, odnos osebja, naslavljanje, pozdravljanje),

- zasebnosti (osebje vstopa v bivalni prostor stanovalcev le s
privolitvijo, potrka, prosi za dovoljenje itd.),

- zagotavljanje standarda prehrane, osebne higiene, opreme,
varstva, nege,

- organizacija zdravstvenega varstva (samo organizacijski vidik),

- pritožbeni postopki stanovalcev ali drugih upravičencev (sistem
notranjih ugovorov, obveščenost o možnostih za pritožbe na
zunanje pritožnike, načini za nadzor svojcev, možnosti za
ocenjevanje dela preko strokovne javnosti),

- hišni red (sistem prepovedi, pričakovanja, možnost sprememb,
fleksibilnost določb),

- dostop do informacij in pravil za določanje cen storitev,
razvrščanju v kategorije nege, posebnih vrst prehrane, plačil
dodatkov, uporaba žepnine itd.),

- lista pravic stanovalcev,

- sistem za spremljanje zadovoljstva stanovalcev,

- "uradne ure" posameznih služb in vodstva izvajalca,

- oddelki povečanega nadzorstva (kriteriji za namestitev, način
odločanja o premestitvi, soglasja in pristanki, možnosti
pritožbe, vsebine dela, kontrola in spremljanje, evidence),

- izvajanje naloge "priprava okolja, družin in posameznikov na
starost",

- sistem nagrajevanja stanovalcev, ki so vključeni v občasno
opravljanje pridobitnih del pri izvajalcu,

- sistem urejanja "disciplinskih" prestopkov stanovalcev.

Pri proučevanju dokumentacije upravičencev nadzorna komisija
ugotavlja kako se zgornji elementi smiselno uporabljajo pri
najmanj petih naključno izbranih stanovalcih, ki so vključeni v
program izvajanja storitev. V tem delu opravi nadzorna komisija
tudi razgovor s posameznimi stanovalci ali z njihovimi zakonitimi
zastopniki ter s predstavnikom stanovalcev v organu upravljanja.

Po elementih iz drugega odstavka te točke ugotavlja nadzorna
komisija oceno stanja tudi v drugih oblikah institucionalnega
varstva (dnevni centri, stanovanjske skupine, bivanjske
skupnosti, varovana stanovanja itd.).

8. STORITEV: Institucionalno varstvo posebnih skupin odraslih
oseb

Nadzorna komisija prouči različno dokumentacijo o organizacijskih
in vsebinskih posebnostih dejavnosti, ki jo zagotavlja izvajalec
ter dokumentacijo upravičencev, ki so vključeni v program
izvajanja storitev.

Pri proučevanju organizacijskih in vsebinskih posebnosti
dejavnosti izvajalca ter pri proučevanju dokumentacije najmanj
petih naključno izbranih upravičencev uporabi nadzorna komisija
enake elemente kot pri točki 7. Poleg navedenih elementov
nadzorna komisija posebej prouči:

- ali so stanovalci dejansko upravičenci po 7. členu, točke B),
pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih
storitev,

- soglasja stanovalcev za bivanje oziroma sodna odločba,

- postopek izvajalca v primeru pridržanja proti volji
upravičenca,

- program varstva in vodenja je prilagojen posameznim skupinam
stanovalcev (duševno bolni, duševno prizadeti),

- ocena programa obravnave (skupinski in individualni, usmerjeni,
navajajo na samostojnost, podpirajo in dopolnjujejo sposobnosti
stanovalca),

- aktivnosti izvajalca, ki zagotavljajo odpust stanovalca ali
nadomestitev institucionalnega varstva z "milejšim" ukrepom,
prilagojenim sposobnostim posameznika (namestitev v drugo
družino, stanovanjske skupine, dnevni centri itd.),

- sodelovanje s svojci, prostovoljci, civilnimi združenji,

- možnosti razvijanja frekventnih socialnih stikov znotraj in
zunaj institucionalnega varstva,

- sistem zagovorništva in varstva pravic za stanovalce, ki niso
sposobni sami skrbeti za svoje pravice,

- načini za "opolnomočanje" stanovalcev, da v čim večji meri
izrazijo svoje predloge, pomisleke itd.,

- pogoji za multidisciplinarne obravnave.

Pri proučevanju dokumentacije o upravičencih, opravi nadzorna
komisija tudi razgovor s posameznimi stanovalci ali z njihovimi
zakonitimi zastopniki ter s predstavnikom stanovalcev in
predstavnikom invalidskih organizacij v organu upravljanja.

Po elementih iz drugega odstavka te točke ugotavlja nadzorna
komisija oceno stanja tudi v drugih oblikah institucionalnega
varstva (dnevni centri, stanovanjske skupine, bivanjske
skupnosti, varovana stanovanja itd.).

9. STORITEV: Institucionalno varstvo otrok in mladoletnikov,
prikrajšanih za normalno družinsko življenje

Nadzorna komisija prouči različno dokumentacijo o organizacijskih
in vsebinskih posebnostih dejavnosti, ki jo zagotavlja izvajalec
ter dokumentacijo o upravičencih, ki so vključeni v program
izvajanja storitev.

Pri proučevanju organizacijskih in vsebinskih posebnosti
dejavnosti izvajalca ter pri proučevanju dokumentacije najmanj
petih naključno izbranih upravičencev uporabi nadzorna komisija
smiselno enake elemente kot pri točki 7. Poleg navedenih
elementov nadzorna komisija posebej prouči:

- pravne podlage za vključitev v program (odločba, soglasje
staršev ali skrbnika, ukrep),

- postopek izvajalca v primeru, ko z vključitvijo ne soglaša
upravičenec,

- programi vzgoje in priprave za življenje (deveti odstavek 7.
člena pravilnika o standardih in normativih socialno-varstvenih
storitev),

- aktivnosti izvajalca, ki zagotavljajo odpust stanovalca ali
nadomestitev institucionalnega varstva z "milejšim" ukrepom,
prilagojenim sposobnostim posameznika (namestitev v drugo
družino, stanovanjske skupine, dnevni centri, občasne obravnave,
skupine za samopomoč itd.),

- sodelovanje z družino otroka ali mladoletnika, s prostovoljci,
civilnimi združenji,

- sistem zagovorništva in varstva pravic upravičencev,

- načini za "opolnomočanje" in vzpodbujanje upravičencev, da v
čim večji meri izrazijo svoje predloge, pomisleke itd.,

- individualni programi obravnave, s cilji in določitvijo
trajanja,

- pogoji za multidisciplinarne obravnave,

- program priprave na odpust, tudi priprava družine in okolja.

Po elementih iz drugega odstavka te točke ugotavlja nadzorna
komisija oceno stanja tudi v drugih oblikah institucionalnega
varstva (dnevni centri, stanovanjske skupine, bivanjske skupnosti
itd.).

10. STORITEV: Institucionalno varstvo otrok in mladoletnikov z
zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju

Nadzorna komisija prouči različno dokumentacijo o organizacijskih
in vsebinskih posebnostih dejavnosti, ki jo zagotavlja izvajalec
ter dokumentacijo upravičencev, ki so vključeni v program
izvajanja storitev.

Pri proučevanju organizacijskih in vsebinskih posebnosti
dejavnosti izvajalca ter pri proučevanju dokumentacije
upravičencev uporabi nadzorna komisija smiselno enake elemente
kot pri točki 7. Poleg navedenih elementov nadzorna komisija
posebej prouči:

- pogoje za multidisciplinarne obravnave,

- pogoje za uresničevanje temeljnih načel vzgoje in usposabljanja
otrok s posebnimi potrebami,

- programe za razbremenitev družine in za podporo družini, iz
katere prihaja upravičenec,

- programe priprave na "ukrepe" po prenehanju te oblike
institucionalnega varstva.

Pri proučevanju dokumentacije upravičencev nadzorna komisija
ugotavlja kako se zgornji elementi smiselno uporabljajo pri
najmanj petih naključno izbranih stanovalcih, ki so vključeni v
program izvajanja storitev. V tem delu opravi nadzorna komisija
tudi razgovor s posameznimi stanovalci in/ali z njihovimi
zakonitimi zastopniki ter s predstavnikom invalidskih organizacij
v organu upravljanja.

Po elementih iz drugega odstavka te točke ugotavlja nadzorna
komisija oceno stanja tudi v drugih oblikah institucionalnega
varstva (dnevni centri, stanovanjske skupine, bivanjske skupnosti
itd).

11. STORITEV: Institucionalno varstvo v enotah za bivanje
odraslih invalidnih oseb, ki so vključene v programe varstva,
vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji

Nadzorna komisija prouči različno dokumentacijo o organizacijskih
in vsebinskih posebnostih dejavnosti, ki jo zagotavlja izvajalec
ter dokumentacijo upravičencev, ki so vključeni v program
izvajanja storitev.

Pri proučevanju organizacijskih in vsebinskih posebnosti
dejavnosti nadzorna komisija ugotavlja naslednje elemente:

- prepoznavnost izvajalca in njegovih dejavnosti v okolju (smerne
oznake lokacije, tabla z nazivom, načini povezanosti in
sodelovanje z okoljem iz katerega prihajajo stanovalci),

- predstavitvena brošura ali zloženka z osnovnimi informacijami
(dejavnosti izvajalca - glavna in dodatne možnosti, komu je
namenjen osnovni program in kaj obsega, telefonske številke
ključnih služb, viri prihodkov in razmerja, izvleček iz hišnega
reda, predstavitev ključnega osebja),

- predstavitev postopka vključitve in sprejema novih stanovalcev
(vloga, nujna dokumentacija, čakalna lista, komisija za sprejem,
obravnava prioritet, izdaja odločbe, sklenitev dogovora o vrsti
storitve, načini zagotavljanja plačila storitev),

- sprejem in uvajanje v dejavnosti izvajalca (termini za
sprejeme, službe, ki sodelujejo pri sprejemu, način vključitve
stanovalca na oddelek, seznanitev s sostanovalci, informacije o
službah, o pravicah stanovalcev),

- možnosti za različne socialne stike stanovalcev (možnosti
telefoniranja, obiski, izleti, zunanje dejavnosti, možnosti za
verske obrede, druge družabne dejavnosti, življenje v parih,
spolno vedenje),

- sistem razpršenosti socialnih mrež stanovalcev v programu in v
širšem okolju,

- možnosti za uresničevanje načel in pravic stanovalcev do:

- individualizirane obravnave,

- proste izbire aktivnosti, programov in drugih ponujenih
možnosti (izbor med različnimi programi, možnost, da se začasno
ne vključi v nobeno aktivnost),

- upoštevanja osebnosti stanovalca (nasprotuje vključitvi, želi
zapustiti program, odnos osebja, naslavljanje, pozdravljanje),

- zasebnosti (osebje vstopa v bivalni prostor stanovalcev le s
privolitvijo, potrka, prosi za dovoljenje itd.),

- ali vsebine vodenja omogočajo čim večjo stopnjo samostojnosti,

- ali ima stanovalec svojega zaupnika,

- zagotavljanje standarda prehrane, osebne higiene, opreme,
varstva, nege,

- pritožbeni postopki stanovalcev ali drugih upravičencev (sistem
notranjih ugovorov, obveščenost o možnostih za pritožbe na
zunanje pritožnike, načini za nadzor svojcev, možnosti za
ocenjevanje dela preko strokovne javnosti),

- hišni red (sistem prepovedi, pričakovanja, možnost sprememb,
fleksibilnost določb),

- dostop do informacij in pravil za določanje cen storitev,
razvrščanju v kategorije nege, posebnih vrst prehrane, plačil
dodatkov, uporaba žepnine itd.,

- pogoji za multidisciplinarne obravnave,

- sistem za spremljanje počutja stanovalcev,

- "uradne ure" posameznih služb in vodstva izvajalca,

- ali so stanovalci dejansko upravičenci po 7. členu, točke B),
pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih
storitev,

- soglasja stanovalcev oziroma njihovih zakonitih zastopnikov za
bivanje,

- sodelovanje s svojci, prostovoljci, društvi in drugimi
civilnimi združenji,

- sistem zagovorništva in varstva pravic za stanovalce, ki niso
sposobni sami skrbeti za svoje pravice,

- načini za "opolnomočanje" stanovalcev, da v čim večji meri
izrazijo svoje predloge, pomisleke itd.,

- program za razbremenitev družine in za podporo družini, iz
katere prihaja upravičenec,

- programi za razvijanje samostojnosti,

- možnosti za organizacijo prostočasnih dejavnosti,

- aktivnosti izvajalca, ki zagotavljajo odpust stanovalca ali
nadomestitev institucionalnega varstva z "milejšim" ukrepom,
prilagojenim sposobnostim posameznika (namestitev v drugo
družino, stanovanjske skupine, dnevni centri itd.).

Pri proučevanju dokumentacije upravičencev nadzorna komisija
ugotavlja kako se zgornji elementi smiselno uporabljajo pri
najmanj petih naključno izbranih stanovalcih, ki so vključeni v
program izvajanja storitev.

V tem delu opravi nadzorna komisija tudi razgovor s posameznimi
stanovalci ali z njihovimi zakonitimi zastopniki ter s
predstavnikom stanovalcev in predstavnikom invalidskih
organizacij v organu upravljanja.

12. STORITEV: Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji

Nadzorna komisija prouči različno dokumentacijo o organizacijskih
in vsebinskih posebnostih dejavnosti, ki jo zagotavlja izvajalec
ter dokumentacijo o varovancih, ki so vključeni v program
izvajanja storitev.

Pri proučevanju organizacijskih in vsebinskih posebnosti
dejavnosti izvajalca ter pri proučevanju dokumentacije najmanj
petih naključno izbranih varovancev, ugotavlja nadzorna komisija
naslednje elemente:

- prepoznavnost izvajalca in njegovih dejavnosti v okolju (smerne
oznake lokacije, tabla z nazivom, načini povezanosti in
sodelovanje z okoljem iz katerega prihajajo varovanci),

- predstavitvena brošura ali zloženka z osnovnimi informacijami
(dejavnosti izvajalca - glavna in dodatne možnosti, komu je
namenjen osnovni program in kaj obsega, pogoji za vključitev,
telefonske številke ključnih služb, izvleček iz hišnega reda,
predstavitev ključnega osebja),

- predstavitev postopka vključitve in sprejema novih stanovalcev
(vloga, nujna dokumentacija, čakalna lista, komisija za sprejem,
obravnava prioritet, izdaja odločbe, sklenitev dogovora o
izvajanju storitve, načini zagotavljanja plačila storitev),

- ali so varovanci dejansko upravičenci po standardih in
normativih,

- sprejem in uvajanje v dejavnosti izvajalca (termini za
sprejeme, službe, ki sodelujejo pri sprejemu, način vključitve v
delovno skupino ali v delovno enoto, seznanitev s sodelavci,
informacije o službah, o pravicah varovancev),

- možnosti za socialne stike varovancev (možnosti telefoniranja,
obiski, izleti, zunanje dejavnosti, možnosti za verske obrede,
druge družabne dejavnosti),

- kako je zagotovljena možnost, da se stanovalec dnevno vključi v
več različnih sistemov socialnih mrež,

- možnosti za uresničevanje načel in pravic stanovalcev do:

- individualizirane, a kompleksne obravnave,

- proste izbire aktivnosti, programov in drugih ponujenih
možnosti (izbor med različnimi delovnimi programi, možnost, da se
začasno ne vključi v nobeno aktivnost),

- upoštevanja osebnosti varovanca (nasprotuje vključitvi, želi
zapustiti program, odnos osebja, naslavljanje, pozdravljanje),

- način ocenjevanja dejanskih sposobnosti za delo, stopnje
samostojnosti, interesov, delovnih spretnosti itd.,

- načini motivacije za delo,

- zagotavljanje standarda prehrane, osebne higiene, opreme,
varstva, nege,

- pritožbeni postopki varovancev ali drugih upravičencev (sistem
notranjih ugovorov, obveščenost o možnostih za pritožbe na
zunanje pritožnike, načini za nadzor svojcev, možnosti za
ocenjevanje dela preko strokovne javnosti),

- lista pravic varovancev,

- hišni red (sistem prepovedi, pričakovanja, možnost sprememb,
fleksibilnost določb),

- sistem za spremljanje "napredovanja" in zadovoljstva
varovancev,

- "uradne ure" posameznih služb in vodstva izvajalca,

- sistem nagrajevanja varovancev,

- sistem varstva in zdravja pri delu,

- sodelovanje s svojci, prostovoljci, civilnimi združenji,

- sistem zagovorništva in varstva pravic za varovance, ki niso
sposobni sami skrbeti za svoje pravice,

- načini za "opolnomočanje" varovancev, da v čim večji meri
izrazijo svoje predloge, pomisleke itd.,

- programi za razbremenitev družine,

- programi priprave za življenje izven programa varstva, vodenja
in zaposlitve pod posebnimi pogoji.

Pri proučevanju dokumentacije upravičencev nadzorna komisija
ugotavlja, kako se zgornji elementi smiselno uporabljajo pri
najmanj petih naključno izbranih varovancih, ki so vključeni v
program izvajanja storitev. V tem delu opravi nadzorna komisija
tudi razgovor s posameznimi varovanci ali z njihovimi zakonitimi
zastopniki ter s predstavnikom invalidskih organizacij v organu
upravljanja.


           IV. POSTOPKI PRI UPRAVNEM NADZORU/ NADZORU
                NAD IZVAJANJEM JAVNIH POOBLASTIL

IV.A) Splošno

Vsebino in obseg javnih pooblastil in drugih nalog, ki niso
opredeljene kot storitve (v nadaljnjem besedilu: strokovno
upravne naloge), določajo veljavni predpisi. Strokovni nadzor nad
izvajanjem strokovno upravnih nalog zajema ugotavljanje:

- spoštovanja materialnih predpisov, ki določajo pravico, ukrep
ali dolžnost izvajalca,

- primernosti uporabe predpisa glede na okoliščine primera,

- kakovosti odnosa izvajalec - upravičenec ali zavezanec,

- primernosti ukrepanj po uradni dolžnosti,

- učinkovitost uporabljenih postopkov in ukrepov,

- varovanje javne koristi in koristi udeležencev, ki ne morejo
sami skrbeti za svoje pravice,

- spoštovanje zakonsko določenih rokov ali načela razumnih rokov
za odločanje,

- spoštovanje pravic udeležencev v postopkih,

- ali strokovni delavec predstavi vložniku zahteve še vse druge
možne načine za uveljavitev njegove zahteve,

- spoštovanje načela koristi za udeležence, ki sami ne morejo
skrbeti za svoje pravice in koristi,

- dokumentacija o ukrepih,

- možnosti multidisciplinarne obravnave zahtevnejših primerov,

- število zaključenih postopkov v koledarskem letu.

IV.B) Posebni postopki za posamezne strokovno upravne naloge

1. STROKOVNO UPRAVNA NALOGA: Izdelava socialnih poročil,
socialnih anamnez in drugih strokovnih mnenj ali predlogov

Nadzorna komisija prouči troje zadev izvajalca, ki se nanašajo na
izdelavo socialnih poročil, socialnih anamnez, sintez ugotovitev
in drugih strokovnih mnenj ali predlogov (v nadaljnjem besedilu:
strokovno mnenje) ter ugotavlja naslednje elemente:

- pravna podlaga za izdelavo strokovnega mnenja,

- izhodišče je individualni ali sistemski okvir,

- seznanitev oseb na katere se nanaša strokovno mnenje z razlogi,
z namenom in s cilji strokovnega mnenja,

- zbiranje podatkov neposredno od osebe, na katero se nanašajo (z
obveznim osebnim usmerjenim razgovorom, z obiskom na domu,
seznanitev s stališči drugih udeležencev) in način sodelovanja te
osebe v postopku zbiranja podatkov in priprave strokovnega
mnenja,

- zbiranje podatkov iz obstoječe dokumentacije, ki jo hrani
izvajalec,

- način pridobivanja potrebnih podatkov od drugih strokovnih
služb,

- kriteriji za izbor in za vrednotenje pridobljenih podatkov,

- uporaba primernosti metod in tehnik za pridobivanje podatkov
(psihološka in druga testiranja, spremljanje in preverjanje),

- evidentiranje virov podatkov,

- uporaba metod in tehnik interpretacije podatkov in rezultatov
obdelave (glede na namen uporabe strokovnega mnenja),

- upoštevanje načela zaupnosti med strokovnim delavcem in osebo
na katero se nanašajo podatki,

- sestavni deli in vsebina strokovnega mnenja (osebni podatki,
razlog obravnave ali predhodno vprašanje, podatki o ključnih
družinskih članih, pomembnih za zadevo na katere se nanaša
strokovno mnenje, osnovni podatki o ključnih življenjskih
obdobjih, če so pomembni za razjasnitev zadeve, ocena možnosti za
sodelovanje osebe, opis ključnih socialnih vlog udeležencev,
možnosti sodelovanja okolja ali ožjih socialnih mrež, opis
stališč, ki jih navaja oseba, na katero se nanaša strokovno
mnenje, strokovno mnenje ali mnenje strokovnega teama z navedbami
morebitnih ločenih mnenj, utemeljitev strokovnega mnenja ter
navedba razlogov za tako mnenje, predlog ukrepov ali načrt dela
za naslednje faze obravnave),

- navedba virov za pripravo strokovnega mnenja (poročila drugih
služb, izvedeniške ocene, testiranja itd.), pripravljalec
strokovnega mnenja, odgovorna oseba izvajalca,

- način seznanitve osebe, na katero se nanaša strokovno mnenje, z
rezultati in vsebino,

- ocena jasnosti/ razumljivosti strokovnega mnenja,

- ali strokovno mnenje odgovarja zahtevi, zakonski podlagi,
namenu izdaje.

2. STROKOVNO UPRAVNA NALOGA: Vodenje ugotovitvenih postopkov in
odločanje v zvezi z materialnimi pravicami ali obveznostmi
upravičencev

Nadzorna komisija prouči dokumentacijo izvajalca, ki se nanaša na
ugotavljanje izpolnjevanja pogojev in na odločitev v zvezi z
materialnimi pravicami po:

a) zakonu o socialnem varstvu (denarni dodatki, oprostitev plačil
storitev),

b) zakonu o družbenem varstvu odraslih telesno in duševno
prizadetih oseb (nadomestilo za invalidnost),

c) zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
(starševsko nadomestilo, subvencije za zaposlovanje staršev,
družinski prejemki),

d) zakonu o azilu (denarna pomoč beguncem).

Nadzorna komisija prouči iz navedene skupine strokovno upravnih
nalog skupno 10 zadev, od tega:

- najmanj po dve zadevi iz točke a),

- najmanj po eno zadevo v zvezi s posamezno pravico iz točke c),

ter pri tem ugotavlja:

- spoštovanje materialnih predpisov, ki določajo pravico,

- ali strokovni delavec predstavi vložniku zahteve še druge možne
načine za uveljavitev pravice,

- kakovosti odnosa izvajalec - upravičenec ali zavezanec,

- načini sodelovanja z zavezanci ali zakonitimi zastopniki
vložnika zahteve,

- učinkovitost uporabljenih postopkov (način pridobivanja
dokaznega gradiva, zahteve po potrdilih),

- način uporabe načel proste presoje dokazov in odločanja po
prostem preudarku,

- varovanje javne koristi,

- spoštovanje pravic udeležencev v postopkih,

- spoštovanje načela koristi za udeležence, ki sami ne morejo
skrbeti za svoje pravice in koristi,

- število zaključenih postopkov v koledarskem letu.

3. STROKOVNO UPRAVNA NALOGA: Vodenje postopkov, odločanje in
spremljanje izvajanja ukrepov po zakonu o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih

Nadzorna komisija prouči različna dokumentarna gradiva izvajalca,
ki se nanašajo na vodenje ugotovitvenih postopkov, izdajanje
odločb in izvrševanje ukrepov pri izvajanju javnih pooblastil po
zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljnjem
besedilu: ZZZDR), če niso zajeti med vsebinami Strokovno upravne
naloge 1., in sicer:

a) dovolitev sklenitve zakonske zveze,

b) opravljanje svetovalnega razgovora,

c) priznanje očetovstva/materinstva,

d) urejanje stikov med otrokom in roditeljem, ki ne živi z
otrokom,

e) odločanje o sporih pri izvrševanju roditeljske pravice po 113.
členu ZZZDR,

f) odločanje o nesoglasjih pri odločitvah, ki bistveno vplivajo
na otrokov bodoči razvoj po 114. členu ZZZDR,

g) ukrepi centra za socialno delo,

h) dogovori o dolžnosti, višini in usklajevanju preživnine,

i) posvojitev,

j) rejništvo,

k) skrbništvo za osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost,

l) skrbništvo nad mladoletniki,

m) skrbništvo za posebne primere,

n) popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom.

Nadzorna komisija prouči iz navedene skupine strokovno upravnih
nalog skupno 10 dosjejev, od tega vsaj po eno zadevo iz točk b),
d), f), g), j), k), l), m) in n) prejšnjega odstavka.

Nadzorna komisija ugotavlja spoštovanje materialnih predpisov, ki
določajo pravico, dolžnost ali ukrep in ustreznost uporabe
strokovnih metod, ki se uporabljajo v posameznih postopkih.

V okviru ugotavljanja spoštovanja materialnih predpisov nadzorna
komisija ugotavlja:

- ali je bila uporabnikom ponujena pomoč pri oblikovanju jasnih
zahtevkov,

- ali so bili uporabnikom predstavljeni možni in strokovno
utemeljeni načini reševanja določenega problema (postopki
svetovanja, upravni postopki in odločanje, pomoč pri pogajanjih
itd.), ali so bili predstavljeni izvajalci storitev in programov
v drugih pooblaščenih institucijah, ali so bili predstavljeni
pogoji za vključitev v posamezne programe in posledice,

- spoštovanje pravil postopkov po določbah 86., 87 in 88. člena
zakona ter določil mednarodnih konvencij, ki se uporabljajo
neposredno (strokovna komisija, ustna obravnava, poravnave,
zastopniki koristi otrok itd.) in drugih predpisov,

- uporaba pooblastila za ukrepanje po uradni dolžnosti,

- način uporabe načel proste presoje dokazov in odločanja po
prostem preudarku,

- strokovni postopki in utemeljenost uporabe skrajšanega postopka
in izbranega ukrepa v akutnih in kriznih situacijah (ustna
odločba, začasna in delna odločba),

- načini za ugotavljanje in varstvo javnih koristi,

- spoštovanje pravic in načela koristi strank in drugih
udeležencev v postopkih, zlasti otrok in mladoletnikov ter drugih
oseb, ki same ne morejo skrbeti za svoje pravice in koristi,

- način imenovanja, sestava in postopki strokovnih komisij,

- način zagotavljanja teamskega dela (ožji in širši strokovni
teami),

- načini za ugotavljanje primernosti npr. rejniške družine,
kandidatov za skrbnike, bodočih posvojiteljev, svetovalcev in
sodelavcev v socialni mreži) in oblike dela z njimi,

- strokovno spremljanje in nadzor nad izvajanjem rejništva in
skrbništva,

- strokovno spremljanje izvrševanja drugih ukrepov in postopki v
zvezi z ukinitvijo ukrepov,

- način in obseg supervizije,

- spoštovanje zakonsko določenih rokov ali načela razumnih rokov
za odločanje,

- število zaključenih postopkov v koledarskem letu.

V okviru ugotavljanja ustreznosti uporabe strokovnih metod, ki se
uporabljajo v posameznih postopkih, nadzorna komisija ugotavlja:

- ali so problemi uporabnikov jasno formulirani in strokovno
ocenjeni,

- ali je bil v primeru odločitve za postopke svetovanja sklenjen
in jasno zapisan dogovor,

- ali je postopek svetovanja voden po načelih sistemskega dela z
družino ali drugo skupino, ki ji pripada uporabnik,

- ali so dogovorjene obveznosti med udeleženci svetovalnega
postopka,

- ali so vodeni zapisi faznih dogovorov v svetovalnem postopku,

- ali so definirani in zapisani cilji posameznih faz svetovalnega
postopka,

- ali je uporabniku po potrebi zagotovljena teamska obravnava
(psihologa, pravnika, specialnega pedagoga in drugih poklicnih
profilov),

- ali je jasen zaključek svetovalnega postopka,

- način in obseg supervizije.

Smiselno enake elemente ugotavlja nadzorna komisija tudi v
primerih izvajanja nalog, ki jih centrom za socialno delo
določajo še:

- zakon o pravdnem postopku,

- zakon o nepravdnem postopku,

- zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.

4. STROKOVNO UPRAVNA NALOGA: Vodenje in izvrševanje ukrepov in
drugih nalog na področju kazenske zakonodaje in prekrškov

Nadzorna komisija prouči spisovna gradiva izvajalca, ki se
nanašajo na vodenje in izvrševanje ukrepov in drugih nalog po:

- kazenskemu zakonu,

- zakonu o kazenskem postopku,

- zakon o izvrševanju kazenskih sankcij,

- zakonu o prekrških.

Nadzorna komisija prouči iz navedene skupine strokovno upravnih
nalog dve zadevi ter pri tem ugotavlja:

- spoštovanje materialnih predpisov, ki določajo ukrepanje ali
pomoč,

- kakovosti odnosa izvajalec-uporabnik,

- načini sodelovanja z zavezanci ali zakonitimi zastopniki,

- učinkovitost uporabljenih postopkov,

- spoštovanje pravic udeležencev v postopkih,

- spoštovanje načela koristi za udeležence, ki sami ne morejo
skrbeti za svoje pravice in koristi,

- načini organiziranja zunanjih sodelavcev, ter prostovoljcev in
organizacija okolja,

- sistem vodenja in spremljanja izvajanja ukrepov,

- oblike sodelovanja z organi pravosodja,

- sestavni deli poročil in drugih predlogov,

- metode vzpostavljanja pozitivnih transferjev,

- načrtovanje ciljev in oblik pomoči,

- delo z družino,

- možnosti in oblike skupinskega dela,

- število postopkov v koledarskem letu.


           V. POSTOPKI V ZVEZI Z UGOTAVLJANJEM STANJA
           GLEDE ORGANIZACIJE DELA TER DELA STROKOVNIH
                DELAVCEV IN STROKOVNIH SODELAVCEV

Organizacijo dela izvajalcev določajo zakon, ustanovitveni akt,
statut ali pravila izvajalca, akt o notranji organizaciji in
sistemizaciji delovnih mest, interna navodila ali ukrepi
direktorja oziroma druge pooblaščene osebe, hišni red in drugi
akti.

V okvir organizacije dela izvajalcev sodijo zlasti:

1. organizacijski vidiki poslovanja,

2. kadrovski vidiki poslovanja,

3. sistem vodenja, upravljanja, izvajanja in kontrole,

4. sistem dela strokovnega sveta in strokovnega vodje,

5. način spremljanja in merjenja rezultatov uspešnosti,

6. dostopnost za uporabnike,

7. način sodelovanja z okoljem.

Nadzorna komisija ugotavlja in ocenjuje pri posameznih izvajalcih
naslednje elemente:

- način organiziranja nalog in programov, ki predstavljajo
obvezen predmet poslovanja,

- katere dejavnosti opravlja izvajalec izven okvira javne službe,

- način organiziranja drugih nalog in programov, ki jih izvajalec
opravlja izven okvira javne službe ali jih opravlja po pogodbi za
druge naročnike,

- ali so jasne razmejitve, pristojnosti in odgovornosti med
različnimi službami oziroma organizacijskimi enotami izvajalca,

- ali struktura zaposlenih ustreza predpisanim kadrovskim
normativom,

- ali ključni strokovni delavci izpolnjujejo predpisane pogoje za
izvajanje dejavnosti,

- kako je organiziran sistem dodatnega strokovnega usposabljanja
zaposlenih,

- sistem motivacije zaposlenih,

- organizacija funkcij vodenja in strokovnega vodenja,

- sistem posebnih pooblastil,

- način zagotavljanja izvajanja storitev izven običajnega
delovnega časa (dežurne službe),

- sistem obravnave interventnih primerov,

- prepoznavnost izvajalca v okolju,

- ugotavljanje uspešnosti strokovnega dela,

- možnosti in oblike organiziranega teamskega dela,

- možnosti in oblike vključevanja prostovoljcev,

- načini in organizacija obveščanja zaposlenih, uporabnikov in
javnosti.

Izbor elementov je odvisen od statusa izvajalca, obsega in vrste
storitev.


AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti