Uradni list

Številka 100
Uradni list RS, št. 100/2000 z dne 27. 10. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 100/2000 z dne 27. 10. 2000

Kazalo

4173. Odločba o ugotovitvi, da odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec ter odlok o zazidalnem načrtu za bencinski servis Velika Pirešica, nista v neskladju z ustavo in zakonom, stran 10691.

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Iztoka Kušarja in drugih iz Male Pirešice in Zaloške Gorice ter Jožeta Oseta iz Drešnje vasi, ki ga zastopa Jože Turk, odvetnik v Celju, na seji dne 21. septembra 2000
o d l o č i l o:
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 7/98) in odlok o zazidalnem načrtu za bencinski servis Velika Pirešica (Uradni list RS, št. 7/98) nista v neskladju z ustavo in zakonom.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Pobudniki iz Male Pirešice in Zaloške Gorice izpodbijajo odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (v nadaljevanju: odlok o prostorskih sestavinah) in odlok o zazidalnem načrtu za bencinski servis Velika Pirešica (v nadaljevanju: odlok o zazidalnem načrtu), s katerima se načrtuje gradnja bencinske črpalke ob magistralni cesti M10/8 Arja vas–Velenje. Pobudniki navajajo, da se bo z izvedbo izpodbijanega zazidalnega načrta bistveno poslabšalo že tako okvarjeno bivalno okolje pobudnikov in drugih prebivalcev Male Pirešice. Prebivalce tega kraja namreč na severni strani obkroža kamnolom Velika Pirešica, na severozahodni strani kamnolom Zaloška Gorica, na jugu naj bi bil ves ravninski gozd uničen z gradnjo avtoceste, na jugozahodu pa naj bi se z gradnjo obrtne cone Žalec posekalo še preostalih 33 hektarov ravninskega gozda. Izpodbijana akta predvidevata gradnjo bencinske črpalke na edinem še preostalem delu ravninskega gozda na tem območju. Z uresničenjem izpodbijanega zazidalnega načrta naj bi bilo močno poseženo še v to zadnjo gozdno oazo. Pobudniki navajajo, da bo imela predvidena črpalka ob uničenju gozda še druge negativne učinke na življenjsko in naravno okolje. Pobudniki še navajajo, da Občina Žalec v postopku sprejemanja izpodbijanih aktov ni upoštevala številnih pripomb pobudnikov in drugih prebivalcev. Na javni obravnavi izpodbijanih aktov naj bi bili namreč vsi navzoči krajani Male Pirešice proti načrtovani črpalki, Odbor za okolje in prostor občine Žalec pa je v predlogu za sprejem obeh izpodbijanih odlokov zapisal, da so krajani prizadetih vasi za gradnjo predvidene črpalke. Prav tako naj bi bil pripravljalec zamolčal tudi negativno stališče Krajevne skupnosti Petrovče. Pobudniki zato predlagajo razveljavitev izpodbijanih aktov.
2. Pobudnik Janez Oset pa izpodbija le odlok o zazidalnem načrtu. Pri tem navaja, da je v letu 1996 pri ustavnem sodišču vložil pobudo za razveljavitev drugega odstavka 8. člena odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 35/96). V tem odloku je bila namreč črtana v dotedanjem postopku predvidena lokacija pobudnika za gradnjo bencinskega servisa na parcelah 748/2 in 748/3 k. o. Velika Pirešica. Ustavno sodišče je izvrševanje te določbe do končne odločitve začasno zadržalo, dne 6. 2. 1998 pa je z odločbo št. U-I-267/96, Uradni list RS, št. 13/98, OdlUS VII, 25, odločilo, da je ta določba nezakonita, ker ni bila vključena v postopek priprave in sprejemanja navedenega odloka. V času postopka pred ustavnim sodiščem je Občina Žalec vodila nov postopek za gradnjo bencinskega servisa na navedenih parcelah. Občinski svet je tako tik pred odločitvijo ustavnega sodišča sprejel izpodbijani odlok o zazidalnem načrtu za bencinski servis Velika Pirešica, čeprav je bilo izvrševanje planskega akta, na katerem odlok o lokacijskem načrtu temelji, do končne odločitve ustavnega sodišča zadržano. Po mnenju pobudnika bi moral občinski svet z odločbo ustavnega sodišča razveljavljeno določbo drugega odstavka 8. člena navedenega odloka na zakonit način spremeniti. Izpodbijani odlok o zazidalnem načrtu naj bi bil zato v celoti nezakonit, saj prostorski plan ni bil prej saniran v skladu z odločbo ustavnega sodišča. Pobudnik predlaga razveljavitev izpodbijanih odlokov, do končne odločitve ustavnega sodišča pa predlaga tudi začasno zadržanje izvrševanja odloka o zazidalnem načrtu.
3. Občina Žalec v odgovoru na pobudo navaja, da je postopek priprave in sprejemanja izpodbijanih aktov potekal v skladu z določbami zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju: ZUN) in zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju: ZUreP):
– program priprave obeh aktov je določil župan dne 13. 5. 1997;
– župan je dne 13. 5. 1997 sprejel sklepa o javni razgrnitvi osnutkov obeh izpodbijanih aktov in ju objavil v Uradnem listu RS, št. 30/97;
– osnutka obeh izpodbijanih aktov sta bila javno razgrnjena v prostorih Občine Žalec ter krajevnih skupnostih Galicija in Petrovče, njuna razgrnitev je trajala en mesec;
– v času javne razgrnitve je bila o obeh aktih organizirana javna obravnava, in sicer v prostorih Krajevne skupnosti Galicija dne 11. 6. 1997 ob 17. uri, v prostorih Krajevne skupnosti Petrovče pa dne 12. 6. 1997 ob 17. uri;
– po preteku javne razgrnitve je Oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve Občine Žalec zbral vse pripombe in predloge iz javne razgrnitve in javne obravnave in jih posredoval izdelovalcu izpodbijanih aktov – družbi Vizura, d.o.o., Celje, ki je pripravila pregled danih pripomb in predlogov in nanje odgovorila;
– oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve je na seji dne 15. 12. 1997 obravnaval pregled danih pripomb in predlogov ter odgovorov nanje in se z njimi v celoti strinjal;
– župan je dne 16. 12. 1997 zavzel stališče do vseh pripomb iz javne razgrnitve in javne obravnave obeh izpodbijanih aktov;
– ob upoštevanju stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave sta bila osnutka obeh izpodbijanih aktov dopolnjena;
– oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve je na seji dne 18. 12. 1997 obravnaval dopolnjena osnutka obeh izpodbijanih aktov (pri čemer je bil seznanjem tudi z negativnim stališčem Krajevne skupnosti Petrovče) in se z njima v celoti strinjal ter predlagal Občinskemu svetu, da ju sprejme;
– občinski svet je na seji dne 18. 12. 1997 dopolnjena osnutka obeh izpodbijanih aktov dokončno sprejel;
– v skladu z 49. in 50. členom ZUreP je občina pridobila sklep vlade št. 350-00/98-17 z dne 21. 5. 1998 o usklajenosti odloka o prostorskih sestavinah, ki se nanaša na opredelitev območja bencinskega servisa Velika Pirešica, z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije od leta 1986 do leta 2000 in z rešitvami, določenimi v prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do 1990, ki se nanašajo na obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije.
B)
4. Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-64/98 z dne 16. 7. 1998 pobudi sprejelo in zadržalo izvrševanje odloka o zazidalnem načrtu do končne odločitve.
5. Postopek priprave in sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov, med katere spada tudi zazidalni načrt, je urejen v določbah 34. do 45. člena ZUN. Po navedenih določbah se najprej sprejme program priprave prostorskega izvedbenega akta (34. člen), osnutek akta se javno razgrne najmanj za 30 dni (37. člen), med javno razgrnitvijo se osnutek predloži v javno obravnavo (38. člen), po preteku javne razgrnitve in javne obravnave pristojni organ občine obravnava dane pripombe in zavzame do njih stališče, po dopolnitvi osnutka in pridobitvi potrebnih soglasij pristojnih organov pa občinski svet dokončno sprejme prostorski izvedbeni akt z odlokom (39. člen). Zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 – v nadaljevanju: ZPUP) določa, da se spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnih planov in srednjeročnih družbenih planov občin pripravljajo in sprejemajo po postopku, ki je predpisan za pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov. Tako se v postopku priprave in sprejemanja prostorskih planskih aktov občine od uveljavitve ZPUP dalje smiselno uporabljajo iste določbe ZUN, ki veljajo za prostorske izvedbene akte. Ob tem pa je treba po 49. in 50. členu ZUreP za osnutek prostorskega plana občine pred sprejetjem pridobiti še ugotovitev pristojnega republiškega organa o njegovi usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije in z rešitvami, določenimi v srednjeročnem planu Republike Slovenije.
6. Pobudniki iz Male Pirešice in Zaloške Gorice izpodbijanima aktoma ne očitajo konkretne neskladnosti z ustavo in zakoni oziroma izrečno ne navajajo določb ustave in zakonov, s katerimi naj bi bila v neskladju. Poglavitni poudarek v zvezi z izpodbijanima aktoma je v tem, da sprejeta rešitev glede lokacije bencinskega servisa vsebinsko oziroma strokovno ni sprejemljiva in da so bila pri sprejemanju aktov kršena pravila postopka, saj se pobudniki oziroma drugi zainteresirani krajani s predlaganimi rešitvami niso strinjali. V vsebinsko presojo sprejetih rešitev glede strokovnosti oziroma primernosti se ustavno sodišče glede na svoje pristojnosti ni moglo spuščati, presojalo pa je postopke za pripravo in sprejemanje izpodbijanih aktov. Iz zbrane dokumentacije izhaja, da je postopek priprave in sprejemanja izpodbijanih aktov potekal v skladu z načeli, določenimi v ZUN in ZUreP. Za oba izpodbijana akta je bil izdelan program priprave (34. člen ZUN), osnutka aktov sta bila javno razgrnjena in predložena v javno obravnavo (37. in 38. člen ZUN), pripombe in predloge iz javne razgrnitve in javne obravnave je obravnaval pristojni organ in o njih zavzel stališče, na podlagi teh stališč sta bila osnutka ustrezno dopolnjena in skupaj s soglasji pristojnih organov poslana občinskemu svetu v sprejetje (39. člen). Postopek priprave in sprejemanja obeh izpodbijanih aktov je tekel sočasno, kar se v praksi večkrat dogaja v primerih, kadar vsebuje osnutek planskega akta v bistvu le tisti poseg, ki je operacionaliziran v osnutku prostorskega izvedbenega akta.
7. Glede odloka o prostorskih sestavinah (ki se nanaša na opredelitev območja bencinskega servisa Velika Pirešica) je občina v skladu z 49. in 50. členom ZUreP pridobila ugotovitev vlade o njegovi usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in z rešitvami, določenimi v prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do 1990, ki se nanašajo na obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije. Navedeno ugotovitev je vlada sprejela s sklepom št. 350-00/98-17 z dne 21. 5. 1998 na podlagi strokovnega mnenja Ministrstva za okolje in prostor – Urada Republike Slovenije za prostorsko planiranje št. 350-13-145/95 z dne 25. 3. 1998. Navedeno ugotovitev je občina pridobila sicer šele po sprejetju izpodbijanega odloka o prostorskih sestavinah (na podlagi vloge občine z dne 23. 2. 1998) in ne pred sprejetjem navedenega akta, kot to predvidevata 49. in 50. člen ZUreP. Pri tem je šlo za določeno pomanjkljivost v postopku, ki pa po mnenju ustavnega sodišča ni takšne narave, da bi terjala poseg v izpodbijani akt, saj je zahtevana skladnost med občinskim planskim aktom in obveznimi izhodišči republiških planskih aktov nedvomno ugotovljena in takšna pomanjkljivost tudi ni bila ovira pri izdaji navedenega sklepa vlade.
8. Trditev pobudnikov iz Male Pirešice in Zaloške Gorice, da sta izpodbijana akta v neskladju z ZUN zaradi tega, ker pri pripravi dokončnega osnutka niso bile upoštevane njihove odklonilne pripombe iz javne razgrnitve in javne obravnave in ker k osnutku ni dala soglasja Krajevna skupnost Petrovče, niso utemeljene. Po 39. členu ZUN pristojni občinski organ po preteku javne razgrnitve obravnava pripombe in predloge in zavzame do njih stališča. Na podlagi teh stališč se osnutek prostorskega izvedbenega akta dopolni in tako dopolnjen pošlje občinskemu svetu v sprejetje. Pri zavzemanju stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave oziroma po oblikovanju dopolnjenega osnutka pristojni občinski organ ni vezan na dane pripombe in predloge. V postopku sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov mora biti prebivalcem in zainteresiranim organizacijam dana možnost, da se izjavijo o predlaganih rešitvah, pri čemer pa ZUN pripravljalcu akta in občinskemu svetu ne nalaga obveznosti, da morata upoštevati izrečene pripombe in predloge. Njihovo morebitno upoštevanje je stvar presoje njihove utemeljenosti, kar je po ZUN v celoti prepuščeno občinskemu svetu. Z ZUN prav tako ni predvidena pristojnost krajevne skupnosti za dajanje soglasij k osnutkom prostorskih izvedbenih aktov. Krajevna skupnost ni pooblaščena za dajanje takšnih soglasij, temveč lahko kot vsak drug udeleženec pri javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka prostorskega izvedbenega akta da k osnutku le svoje pripombe in predloge, na katere pa občinski svet (enako kot glede pripomb in predlogov drugih udeležencev iz javne razgrnitve in javne obravnave) ni vezan. Zato okoliščina, da pripombe in predlogi pobudnikov in drugih krajanov iz javne razgrnitve in javne obravnave pri pripravi dopolnjenega osnutka izpodbijanih aktov niso bile upoštevane in da tudi ni bilo upoštevano nasprotovanje krajevne skupnosti, ne vpliva na zakonitost sprejetih aktov. Takšno stališče je ustavno sodišče že zavzelo v več obravnavanih zadevah (sklep št. U-I-57/98 z dne 18. 2. 1999, OdlUS VIII, 38 in odločba št. U-I-283/98 z dne 13. 5. 1999, Uradni list RS, št. 83/98 in 41/99, OdlUS VIII, 99).
9. Prav tako niso utemeljene trditve pobudnika Janeza Oseta, da je odlok o zazidalnem načrtu v neskladju z ZUN zaradi tega, ker je bil obravnavan in sprejet v času, ko je pred ustavnim sodiščem še tekel postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe prejšnjega planskega akta občine, ki je obravnavala isti prostorski poseg (gradnjo bencinskega servisa Velika Pirešica). Ustavno sodišče je namreč izvrševanje navedene določbe prejšnjega planskega akta občine začasno zadržalo, pozneje pa je to določbo razveljavilo z odločbo št. U-I-267/96 (in sicer zaradi tega, ker je bila rešitev za izgradnjo bencinskega servisa Velika Pirešica vnešena šele v dopolnjeni osnutek planskega akta po končani javni razgrnitvi in javni obravnavi ter tako ni bila zajeta že v prvotnem osnutku, ki je bil predložen v javno razgrnitev in javno obravnavo). Začasno zadržanje izvrševanja občinskega planskega akta pomeni, da v času do končne odločitve ustavnega sodišča na podlagi zadržanega akta ni mogoče sprejeti ustreznega prostorskega izvedbenega akta oziroma da na podlagi morebiti že sprejetega takšnega prostorskega izvedbenega akta ni mogoče izdajati lokacijskih in drugih odločb. To pa seveda ne pomeni, da občina v času zadržanja izvajanja planskega akta ne sme pričeti s postopkom za pripravo in sprejem novega planskega akta in na njem temelječega prostorskega izvedbenega akta. Občina Žalec je namreč po izdaji sklepa ustavnega sodišča o začasnem zadržanju izvrševanja določbe 8. člena prejšnjega planskega akta občine (glede gradnje bencinskega servisa Velika Pirešica) pristopila k pripravi novega planskega akta in prostorskega izvedbenega akta (to sta izpodbijana predpisa), s katerima je hotela odpraviti pomanjkljivosti iz prejšnjega (zadržanega) planskega akta. Občina Žalec je torej odpravila nepravilnosti iz prejšnjega planskega akta že na podlagi sklepa ustavnega sodišča o zadržanju njegovega izvrševanja, ne da bi čakala na dokončno odločitev ustavnega sodišča. Takšno ravnanje občine ni v neskladju z zakonom, saj je Občina pri tem sledila usmeritvam ustavnega sodišča iz navedenega sklepa o zadržanju in je izpodbijana akta obravnavala in sprejela po postopku, predpisanem z ZUN.
C)
10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 21. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Milojka Modrijan, Lojze Janko, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-I-64/98-14
Ljubljana, dne 21. septembra 2000.
Predsednik
Franc Testen l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti