Na podlagi 261. in 266. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 in 72/00) je skupščina Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na 5. seji dne 28. 9. 2000 sprejela
P R A V I L N I K
o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
1. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
S tem pravilnikom se ureja organizacija in način delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod) postopek za podajo izvedenskega mnenja ter seznam obvezne medicinske in delovne dokumentacije, ki je potrebna za podajo izvedenskega mnenja.
2. člen
Izvedenski organi zavoda dajejo v postopkih na prvi in na drugi stopnji izvedenska mnenja o invalidnosti, preostali delovni zmožnosti in ustreznosti drugega dela, telesni okvari, potrebi po pomoči in postrežbi drugega, o izgubi delovne zmožnosti oziroma pridobitne zmožnosti zavarovancev, zavarovančevih družinskih članov o potrebi po prilagoditvi prostorov in delovnih sredstev v zvezi s poklicno rehabilitacijo okoliščinah iz 201. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: zakon) in 140. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju veljavnega do 31. 12. 1999 (v nadaljevanju: prejšnji zakon), ki še niso ugotovljene in za njihovo ugotovitev ni pristojen kakšen drug organ, pa tudi o drugih dejstvih, za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Izvedenski organi zavoda dajejo izvedenska mnenja, na zahtevo tujih nosilcev pokojninskega in invalidskega zavarovanja in drugih organov, skupnosti ter oseb, če tako določajo posebni predpisi – mednarodni sporazumi ali posebne pogodbe.
2. IZVEDENSKI ORGANI ZAVODA
3. člen
Izvedenski organi zavoda so:
– invalidske komisije I. stopnje,
– invalidska komisija II. stopnje
– zdravniki posamezniki ter
– druge strokovne institucije, ki jih imenuje upravni odbor zavoda.
Zdravnik posameznik je izvedenec-član invalidske komisije.
3. POSTOPEK IMENOVANJA IN RAZREŠITVE IZVEDENCEV ZAVODA
4. člen
Predsednike invalidskih komisij in člane invalidskih komisij (izvedence) imenuje in razrešuje upravni odbor zavoda.
Upravni odbor zavoda imenuje izvedenca za dobo štirih let s tem, da je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan, če tako predlaga direktor pristojne območne enote oziroma sektorja za izvajanje zavarovanja v soglasju s predsednikom invalidske komisije II. stopnje.
Izvedence, ki so v delovnem razmerju pri zavodu (v nadaljevanju: profesionalni izvedenci) imenuje upravni odbor zavoda za čas trajanja te zaposlitve.
5. člen
Za izvedenca je lahko imenovan: zdravnik-specialist z veljavno licenco Zdravniške zbornice Slovenije in strokovnjak nemedicinske stroke z visoko izobrazbo in z ustreznimi delovnimi in strokovnimi izkušnjami, ki omogočajo ocenjevanje invalidnosti in drugih dejstev za pridobitev pravic po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in drugih predpisih s področja invalidskega varstva.
Izvedenca-strokovnjaka s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja se izbere in imenuje izmed delavcev, redno zaposlenih v zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Z upokojitvijo imenovanje izvedenca preneha, razen če direktor območne enote oziroma direktor izvajanja zavarovanja v soglasju s predsednikom invalidske komisije II. stopnje predlaga ponovno imenovanje. V tem primeru je izvedenec imenovan za eno leto. Če za posamezno invalidsko komisijo ni mogoče zagotoviti drugega izvedenca iste specialnosti, se imenovanje za eno leto lahko večkrat ponovi, vendar najdalj do izpolnitve sedemdesetega leta starosti.
6. člen
Sklep o potrebi po novem izvedencu, ki ne bo v delovnem razmerju v zavodu sprejme direktor območne enote oziroma sektorja za izvajanje zavarovanja po predhodnem mnenju predsednika invalidske komisije te enote oziroma invalidske komisije II. stopnje.
Javni razpis za pridobitev izvedenca se objavi v sredstvih javnega obveščanja in vsebuje:
– naziv invalidske komisije, ki potrebuje izvedence,
– specialnost izvedenca in število potrebnih izvedencev,
– s tem pravilnikom določene pogoje za imenovanje izvedenca,
– pogoje dela izvedencev,
– rok za prijavo in rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o imenovanju oziroma neimenovanju.
Za izvedenca-strokovnjaka s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja se razpis ne objavi.
Direktorji območnih enot oziroma sektorja za izvajanje zavarovanja so dolžni zagotoviti zadostno število imenovanih izvedencev za invalidske komisije I. stopnje oziroma invalidsko komisijo II. stopnjo.
7. člen
Predlog za imenovanja izvedenca člana – invalidske komisije I. stopnje poda upravnemu odboru zavoda direktor pristojne območne enote, za izvedenca – člana invalidske komisije II. stopnje pa direktor izvajanja zavarovanja.
8. člen
Izbranega kandidata se o imenovanju obvesti s sklepom.
En izvod sklepa o imenovanju izvedenca se posreduje:
– sektorju za pravne, kadrovske in organizacijske zadeve, kjer se vodi evidenca vseh izvedencev,
– Zdravniški zbornici Slovenije za izvedenca-zdravnika,
– prijavljenim kandidatom.
9. člen
Upravni odbor zavoda razreši izvedenca, če ne izpolnjuje svojih obveznosti, kot npr.:
– nima več veljavne licence,
– pri svojem delu ne upošteva strokovno dogovorjenih meril in kriterijev ocenjevanja,
– krši etična načela stroke,
– se ne udeležuje organiziranih predavanj in seminarjev,
– ne izpolnjuje drugih, s tem pravilnikom določenih obveznosti.
Za podajo predloga za razrešitev se smiselno uporablja določba 7. člena tega pravilnika.
4. PRISTOJNOSTI IZVEDENCEV ZAVODA
10. člen
Invalidska komisija I. stopnje daje izvedenska mnenja o vseh dejstvih, potrebnih za odločitev o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
11. člen
Invalidska komisija II. stopnje opravlja revizijo izvedenskih mnenj invalidskih komisij I. stopnje in zdravnikov-posameznikov ter daje izvedenska mnenja v pritožbenih postopkih.
Invalidska komisija II. stopnje skrbi za strokovno doktrino, enotno in usklajeno delo invalidskih komisij I. stopnje ter za enotnost kriterijev ocenjevanja okoliščin iz 2. člena tega pravilnika. V ta namen izdaja priporočila, obvezna strokovna mnenja in navodila ter jih objavlja in vodi v posebni zbirki izvedenske prakse zavoda.
12. člen
Zdravnik-posameznik lahko daje izvedenska mnenja o dejstvih, potrebnih za odločitev o pravici do invalidnine, pravici do dodatka za pomoč in postrežbo ali drugih dejstvih, če tako odredi predsednik pristojne invalidske komisije (npr. dopolnilno mnenje, izdaja potrdil, okoliščine iz 201. člena ZPIZ itd.).
13. člen
Delo invalidskih komisij I. in invalidske komisije II. stopnje vodi in organizira predsednik, ki je član invalidske komisije in je praviloma redno zaposlen pri zavodu.
5. SESTAVA IN DELO SENATA INVALIDSKE KOMISIJE
14. člen
Invalidska komisija poda izvedensko mnenje v senatu. Delo senata vodi predsednik senata, ki ga določi predsednik invalidske komisije izmed zdravnikov-izvedencev.
Invalidska komisija daje izvedensko mnenje o invalidnosti oziroma preostali delovni zmožnosti, v sestavi dveh članov-zdravnikov in enega člana-strokovnjaka s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varstva pri delu, organizacije dela, industrijske psihologije ali tehnologije oziroma drugega ustreznega področja.
V ostalih primerih poda invalidska komisija izvedensko mnenje praviloma v sestavi dveh članov-zdravnikov oziroma dveh članov-zdravnikov ter strokovnjaka s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če je le-to potrebno.
Invalidska komisija lahko poda izvedensko mnenje tudi v širšem sestavu, če je to po mnenju predsednika invalidske komisije oziroma senata potrebno glede na zahtevnost primera ali naravo zavarovančevih obolenj oziroma okvar.
15. člen
Sestavo posameznega senata invalidske komisije oziroma zdravnika posameznika določi predsednik invalidske komisije. Pri izbiri posameznih izvedencev upošteva zdravstveno prizadetost obravnavanih zavarovancev, pri tem pa mora biti delo v senatih enakomerno porazdeljeno med vse izvedence, še posebej pa med izvedence iste specialnosti.
Poklicni izvedenci zavoda podajajo mnenja kot izvedenci posamezniki in sodelujejo v senatih invalidskih komisij v rednem delovnem času.
Izven rednega delovnega časa pa poklicni izvedenci zavoda podajajo mnenja kot izvedenci posamezniki in sodelujejo v senatih invalidskih komisij le v primeru, če tega ni mogoče zagotoviti s prerazporeditvijo rednega delovnega časa.
16. člen
V senatu invalidske komisije ne sme sodelovati izvedenec, ki zavarovanca zdravi oziroma sodeluje ali je sodeloval v procesu zdravljenja zavarovančevega obolenja, na podlagi katerega uveljavlja ustrezne pravice. Član invalidske komisije se mora v takem primeru izločiti.
V senatu invalidske komisije tudi ne sme sodelovati izvedenec, če so podani razlogi za izločitev po zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99).
V senatu invalidske komisije II. stopnje ne more sodelovati član invalidske komisije I. stopnje in obratno.
6. IZVEDENSKO MNENJE
17. člen
Invalidska komisija I. stopnje poda izvedensko mnenje na podlagi zbrane medicinske in druge dokumentacije ter razgovora in predstavitve zavarovanca na senatu.
Če zavarovanec ne more priti, niti ga ni mogoče pripeljati, izvedenec opravi razgovor z njim na domu ali v ustrezni ustanovi.
18. člen
Invalidska komisija I. stopnje lahko poda izvedensko mnenje samo na podlagi zbrane medicinske in druge dokumentacije, če:
– pregled zavarovanca iz objektivnih razlogov ni mogoč,
– zavarovanec uveljavlja pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi mednarodnih sporazumov in stalno prebiva v tujini,
– tako določa ta pravilnik.
19. člen
V primeru uveljavljanja pravic po drugem odstavku 140. člena prejšnjega zakona, invalidska komisija poda mnenje o obstoju ustreznega dela za delovnega invalida v posameznem podjetju, organizaciji oziroma delodajalcu (v nadaljevanju: delodajalec) na podlagi ogleda vseh delovnih mest ali njihovih natančnih opisov.
O ugotovitvah ogleda iz prvega odstavka tega člena se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi prisotni.
20. člen
Invalidska komisija II. stopnje opravi revizijo pozitivnega izvedenskega mnenja invalidske komisije I. stopnje in poda izvedensko mnenje v pritožbenemu postopku.
Mnenje iz prvega odstavka tega člena poda invalidska komisija II. stopnje le na podlagi dokumentacije, zbrane v postopku za uveljavljanje pravic.
21. člen
Vsako izvedensko mnenje invalidske komisije mora biti jasno, popolno in obrazloženo ter mora obsegati vse elemente, ki so pomembni za ugotovitev zavarovančevih pravic.
Mnenje mora biti napisano in obrazloženo na predpisanem obrazcu, ki ga določi upravni odbor zavoda in se objavi v Uradnem listu RS.
22. člen
Izvedenski organi so pri podajanju izvedenskega mnenja dolžni upoštevati:
– določbe zakona, tega pravilnika in drugih splošnih aktov zavoda,
– seznam telesnih okvar in seznam poklicnih bolezni,
– načela in dosežke sodobne medicinske znanosti na področju ocenjevanja invalidnosti in preostale delovne zmožnosti,
– priporočila, obvezna strokovna mnenja in navodila invalidske komisije II. stopnje,
– splošna in etična načela stroke.
Izvedenec zavoda se je dolžan udeleževati vseh usposabljanj, ki jih za izvedence organizira zavod.
23. člen
Določbe tega pravilnika o delu invalidskih komisij se smiselno uporabljajo tudi v primerih, ko daje izvedensko mnenje zdravnik posameznik oziroma druga strokovna institucija iz 3. člena tega pravilnika.
24. člen
Pri svojem delu sodelujejo invalidske komisije z zdravstvenimi zavodi, zavodi za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, drugimi udeleženci v postopku in delodajalci, ter jim nudijo tudi ustrezno strokovno pomoč v zvezi z uresničevanjem pravic zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo.
7. POSTOPEK PRED PODAJO IZVEDENSKEGA MNENJA INVALIDSKE KOMISIJE
a) Uvedba postopka
25. člen
Osebni zdravnik zavarovanca ali zdravniška komisija lahko predlaga začetek postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja šele potem, ko ugotovi, da sta zdravljenje zavarovanca in medicinska rehabilitacija končana.
Če se postopek začne na zahtevo zavarovanca ali njegovega zakonitega zastopnika in zahtevi ni priložena dokumentacija v skladu s tem pravilnikom, jo mora na zaprosilo strokovnega delavca zavoda zbrati in predložiti osebni zdravnik zavarovanca.
Postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja je uveden, ko zavod prejme zahtevo s popolno delovno dokumentacijo zavarovanca ter medicinsko dokumentacijo o zavarovančevem zdravstvenem stanju in njegovi delovni zmožnosti.
Zdravljenje oziroma medicinska rehabilitacija sta v smislu prvega odstavka tega člena končana, če pri zavarovancu kljub nadaljnjemu zdravljenju in medicinski rehabilitaciji ni pričakovati bistvenega izboljšanja zdravstvenega stanja.
26. člen
Če je bil postopek za uveljavljanje ene izmed pravic iz invalidskega zavarovanja že uveden, pa o zavarovančevi pravici še ni bilo pravnomočno odločeno, na podlagi istega obolenja zavarovanca ni mogoče uvesti novega postopka, razen v primeru bistvenega poslabšanja zavarovančevega obolenja. Mnenje o tem poda predsednik invalidske komisije.
V primerih iz prvega odstavka tega člena se nov postopek lahko uvede po preteku 6 mesecev od pravnomočnosti odločbe, izdane v prvem postopku.
b) Obvezna medicinska in delovna dokumentacija
27. člen
Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja se poda na predpisanem obrazcu, ki ga določi upravni odbor zavoda in se objavi v Uradnem listu RS.
Predlogu iz prvega odstavka tega člena mora biti priloženo:
1. Za ugotovitev invalidnosti:
a) Vsa medicinska dokumentacija, iz katere mora biti razvidno:
– da je zdravljenje končano (26. člen),
– celotno zdravstveno stanje zavarovanca,
– vpliv bolezni ali posledice poškodbe na zavarovančevo delovno zmožnost.
b) Dokumentacija o delu, ki mora na predpisanem obrazcu praviloma vsebovati:
– naziv delodajalca oziroma navedbo, da je zavarovanec nezaposlen,
– naziv in opis delovnega mesta, na katero je zavarovanec trajno razporejen oziroma na katerem je zavarovanec delal najmanj dve leti v zadnjih treh letih dela,
– zahteve dela (zdravstvene, ekološke, fiziološke, psihološke zahteve),
– mnenje delodajalca (opis delovnih objektov, delovnih sredstev, dejavnosti in osebnih zaščitnih sredstev).
c) Predlog delodajalca ali zavarovanca o možnosti poklicne rehabilitacije z navedbo načina usposabljanja in delo, za katerega se bo usposobil oziroma za ustrezno zaposlitev z navedbo in opisom drugega ustreznega dela.
d) Mnenje in želje zavarovanca.
2. Za ugotovitev telesne okvare:
– vsa medicinska dokumentacija ustreznega specialista.
3. Za ugotovitev potrebe po pomoči in postrežbi drugega:
– vsa medicinska dokumentacija ustreznega specialista,
– vprašalnik na predpisanem obrazcu, ki ga sprejme upravni odbor zavoda in se objavi v Uradnem listu RS.
Predlogu iz prvega odstavka tega člena, se predloži tista medicinska dokumentacija, ki je pomembna za pravilno oceno invalidnosti oziroma telesne okvare.
28. člen
Obseg in vsebina medicinske dokumentacije, ki je nujna za pravilno oceno delovne zmožnosti je določena v posebnem seznamu, ki je sestavni del tega pravilnika.
Predlogu za uvedbo postopka iz prejšnjega člena morajo biti predloženi originalni izvidi oziroma medicinska dokumentacija ali njihove kopije, katerih verodostojnost potrdi osebni zdravnik zavarovanca.
29. člen
Zbrano dokumentacijo in predlog za začetek postopka, strokovni delavec zavoda takoj pošlje predsedniku invalidske komisije.
30. člen
Predsednik ali član invalidske komisije, ki ga določi predsednik, pregleda zbrano dokumentacijo in oceni, ali je ta popolna in zadostna za podajo izvedenskega mnenja glede na predlagateljev zahtevek.
Če medicinska in delovna dokumentacija ni popolna ali ni v skladu z določbami tega pravilnika, predsednik ali član invalidske komisije predlog za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja in vso poslano dokumentacijo vrne predlagatelju z napotilom, kaj je treba dopolniti in obvestilom, da postopek ni uveden.
31. člen
Kadar invalidska komisija daje mnenje o invalidnosti in preostali delovni zmožnosti, se poleg medicinske dokumentacije in dokumentacije o delu, ki ga zavarovanec opravlja zberejo še: podatki o delovni dobi, delovna anamneza in drugi podatki, ki so potrebni za ustrezno izvedensko mnenje invalidske komisije.
Podatke iz prvega odstavka tega člena zbere strokovni delavec zavoda, po predhodnem dogovoru s predsednikom invalidske komisije, v sodelovanju z zavarovancem. Če je zavarovanec v delovnem razmerju, mora pri zbiranju podatkov iz prvega odstavka tega člena strokovni delavec sodelovati z delodajalcem.
32. člen
Delodajalec je dolžan v postopku za podajo izvedenskega mnenja strokovnemu delavcu zavoda ali predsedniku invalidske komisije posredovati vse podatke, ki so potrebni za podajo izvedenskega mnenja o delovni zmožnosti zavarovanca.
Strokovni delavec ali predsednik invalidske komisije od delodajalca zaprosi podatke, ki jih bo izvedenski organ potreboval pri podaji mnenja o delovni zmožnosti zavarovanca.
Delodajalec ima pravico predsedniku invalidske komisije ali strokovnemu delavcu zavoda posredovati vse podatke in predloge, za katere meni, da so potrebni za pravilno oceno zavarovančeve delazmožnosti.
33. člen
Delodajalec ima pravico po izdaji odločbe o priznani II. ali III. kategoriji invalidnosti zaprositi za podajo dopolnilnega izvedenskega mnenja o ustreznosti predlaganega drugega ustreznega dela, če je delovnemu invalidu v okviru II. ali III. kategorije invalidnosti podana le splošna ocena njegove delovne zmožnosti.
Mnenje iz prvega odstavka tega člena poda praviloma predsednik invalidske komisije oziroma izvedenec-posameznik.
34. člen
Predsednik in člani invalidske komisije si pri delodajalcu lahko tudi ogledajo posamezna delovna mesta oziroma delovni proces, če zbrana dokumentacija ni zadostna v smislu prvega odstavka 31. člena tega pravilnika oziroma na predlog delodajalca oziroma zavarovanca.
O ugotovitvah ogleda iz prvega odstavka tega člena, predsednik ali član invalidske komisije sestavi zapisnik.
35. člen
Če se ugotovi, da je za pravilno oceno delovne zmožnosti oziroma preostale delovne zmožnosti zavarovanca to potrebno, se preskrbi še strokovno mnenje zavodov za usposabljanje invalidnih oseb, drugih strokovnih organizacij ali posameznih strokovnjakov (psiholog, sociolog itd.) na zaprosilo predsednika invalidske komisije.
Mnenje iz prvega odstavka tega člena je potrebno tudi v primerih, kadar invalidska komisija ocenjuje preostalo delovno zmožnost zavarovanca, ki še ni star 45 let in delodajalec meni, da mu ne more zagotoviti ustreznega dela in v primerih, če invalidska komisija ugotovi, da je predlagano drugo ustrezno delo za zavarovanca neprimerno.
Mnenje iz prvega odstavka se preskrbi tudi v primerih, kadar invalidska komisija ugotavlja potrebo po poklicni rehabilitaciji.
8. POSTOPEK PRI PODAJI IZVEDENSKEGA MNENJA INVALIDSKE KOMISIJE I. STOPNJE
36. člen
Ko predsednik invalidske komisije ugotovi, da je zbrana celotna medicinska in delovna dokumentacija, določi sestavo senata in dan obravnave zahtevka na senatu.
V primeru, da je iz zbrane dokumentacije sklepati, da gre v posameznem primeru za poklicno bolezen se o tem obvesti delodajalca pred obravnavo zadeve na senatu.
Na sejo senata se povabi zavarovanca in predstavnika delodajalca.
37. člen
Predsednik senata mora pred sejo vsak primer natančno preučiti in je pri delu senata zdravnik-poročevalec. Na seji senata seznani člane senata z izvidom in mnenjem zavarovančevega zdravnika ali konzilija zdravnikov ter z zbrano dokumentacijo.
Nato člani senata opravijo razgovor z zavarovancem in predstavnikom delodajalca ter osebni pregled zavarovanca. Ugotovitve se vpišejo v izvedensko mnenje.
Pri razgovoru z zavarovancem in predstavnikom delodajalca sodelujejo vsi člani senata. Pri osebnem pregledu zavarovanca sodelujejo samo zdravniki – člani senata.
Za sodelovanje predstavnika delodajalca na senatu se smiselno uporablja določba tretjega odstavka 32. člena tega pravilnika.
38. člen
Senat invalidske komisije ugotovi dejansko stanje in poda izvedensko mnenje.
Pri obravnavanju in ugotavljanju dejanskega stanja oziroma podajanju izvedenskega mnenja sodelujejo vsi člani senata invalidske komisije.
Predsednik senata podano mnenje pisno obrazloži. Obrazložitev je sestavi del izvedenskega mnenja in vsebuje:
– kratek opis invalidizirajoče diagnoze,
– opis trajnih zdravstvenih okvar in njihov vpliv na delovno zmožnost,
– utemeljitev zakaj so potrebne predlagane omejitve,
– utemeljitev zakaj predlagani datum in vzrok invalidnosti,
– utemeljitev zakaj prelagani datum in vzrok ter višina telesne okvare,
– utemeljitev zakaj datum nastanka potrebe po pomoči in postrežbi drugega in zakaj predlagani obseg.
39. člen
Pri obravnavanju in ugotavljanju invalidnosti invalidska komisija lahko ugotovi, da:
– ni invalidnosti,
– zdravljenje oziroma medicinska rehabilitacija še ni končana ter poda mnenje o potrebi nadaljnjega zdravljenja oziroma medicinske rehabilitacije,
– je nastopilo zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti in določi datum nastanka invalidnosti.
Pri zmanjšanju delovne zmožnosti je invalidska komisija dolžna ugotoviti tudi preostalo delovno zmožnost in morebitno potrebo po poklicni rehabilitaciji, v zvezi s poklicno rehabilitacijo pa tudi morebitno potrebo po prilagoditvi delovnih sredstev in prostorov.
40. člen
Pri obravnavanju in ugotavljanju obstoja telesne okvare invalidska komisija lahko ugotovi, da:
– je podana telesna okvara po seznamu telesnih okvar ter določi njeno višino po točki ustreznega poglavja, datum in vzrok nastanka,
– obstoja več telesnih okvar, za vsako telesno okvaro določi višino po točki ustreznega poglavja, datum in vzrok nastanka ter po točki ustreznega poglavja, določi skupno višino telesne okvare, vzrok in datum nastanka,
– gre za izgubo posameznega dela telesa ali trajno prizadetost funkcije, ki pa glede na ugotovljeni obseg prizadetosti ne dosega višine, po kateri je po seznamu mogoče določiti telesno okvaro,
– telesne okvare ni v seznamu telesnih okvar ali da je še ni mogoče oceniti, ker zdravljenje in rehabilitacija še nista zaključena.
41. člen
Pri obravnavanju in ugotavljanju potrebe po pomoči in postrežbi invalidska komisija lahko ugotovi, da:
– so nastale trajne spremembe v zdravstvenem stanju zavarovancu, zaradi katerih ne more zadovoljevati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov in navede datum od kdaj je pomoč in postrežba potrebna,
– pri zavarovancu obstaja zmanjšana zmožnost premikanja najmanj za 70% in od kdaj,
– je zavarovanec slep oziroma slaboviden in določi datum nastanka slepote oziroma slabovidnosti,
– je zavarovancu potrebno stalno nadzorstvo in od kdaj,
– je zavarovancu nujno potrebna stalna pomoč pri zadovoljevanju vseh osnovnih življenjskih potreb ter da potrebuje 24-urni nadzor svojca in obvezno strokovno pomoč za stalno izvajanje zdravstvene nege in od kdaj,
– pri zavarovancu niso podana dejstva iz prejšnjih alinei tega člena.
42. člen
Izvedensko mnenje invalidske komisije I. stopnje se pošlje:
– strokovnemu delavcu, ki vodi postopek z vso dokumentacijo,
– osebnemu zdravniku zavarovanca skupaj z odločbo,
– zavarovancu skupaj z odločbo.
Zaradi varovanja osebnih podatkov je delodajalec lahko seznanjen z izvedenskim mnenjem izvedenskega organa samo v obsegu, kot je povzeto v odločbi o priznanju ali zavrnitvi pravice iz invalidskega zavarovanja.
Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se upoštevata tudi pri izvedenskem mnenju invalidske komisije II. stopnje v zvezi s pritožbo.
9. DELO INVALIDSKE KOMISIJE II. STOPNJE
43. člen
Invalidska komisija II. stopnje poda izvedensko mnenje:
– v pritožbenih postopkih,
– v postopkih revizije,
– in na zaprosilo pristojnega sodišča.
a) Postopek v zvezi s pritožbo
44. člen
Če zavarovanec ali delodajalec v pritožbi izpodbija izvedensko mnenje invalidske komisije I. stopnje poda izvedensko mnenje še invalidska komisija II. stopnje.
Invalidska komisija II. stopnje poda izvedensko mnenje, v primerih iz prvega odstavka tega člena, na zaprosilo strokovnega delavca.
Mnenje iz prvega odstavka tega člena mora biti jasno in natančno obrazloženo. Obrazložitev mora vsebovati odgovore na vse navedbe v pritožbi.
45. člen
Strokovni delavec pošlje invalidski komisiji II. stopnje pritožbo skupaj z vso dokumentacijo, zbrano v postopku za uveljavitev pravic in natančno navedbo, o čem naj invalidska komisija poda izvedensko mnenje.
Poleg dokumentacije iz prvega odstavka tega člena, je treba invalidski komisiji poslati še novo medicinsko in drugo dokumentacijo, predloženo v skladu z 238. členom zakona o splošnem upravnem postopku.
46. člen
Predsednik ali član invalidske komisije II. stopnje pregleda poslano medicinsko dokumentacijo in drugo dokumentacijo in oceni, ali so zbrani vsi podatki in dokazila o trditvah v pritožbi oziroma ali je na podlagi zbrane dokumentacije možno podati ustrezno izvedensko mnenje invalidske komisije, pri tem pa, če je to potrebno, sodelujejo tudi strokovni delavci zavoda.
47. člen
Pri podaji mnenja v zvezi s pritožbo se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika o sestavi in delu senata ter o postopku pri podaji izvedenskega mnenja v zvezi z zahtevkom za uveljavitev pravic.
48. člen
Izvedensko mnenje invalidske komisije II. stopnje podano v zvezi s pritožbo podpišejo vsi prisotni člani senata, pošlje pa se:
– strokovnemu delavcu, ki vodi postopek,
– osebnemu zdravniku zavarovanca skupaj z odločbo,
– zavarovancu skupaj z odločbo.
b) Postopek v zvezi z revizijo
49. člen
Pozitivno mnenje invalidske komisije I. stopnje, se predloži invalidski komisiji II. stopnje v revizijo.
Invalidska komisija II. stopnje opravi revizijo praviloma v roku 45 dni od prejema zadeve.
50. člen
Invalidska komisija II. stopnje v reviziji poda mnenje o pravilnosti izvida, ugotovitve in mnenja invalidske komisije I. stopnje na podlagi dokumentacije, zbrane v postopku za uveljavitev pravice.
Invalidska komisije II. stopnje lahko v reviziji mnenje invalidske komisije I. stopnje potrdi, spremeni ali vrne v ponovno obravnavo invalidski komisiji I. stopnje.
51. člen
Če invalidska komisija II. stopnje vrne mnenje invalidski komisiji I. stopnje v ponovno obravnavo, mora invalidska komisija I. stopnje podati novo mnenje.
Pri podaji novega mnenja po prvem odstavku tega člena mora invalidska komisija I. stopnje dosledno upoštevati mnenje, predloge in napotke invalidske komisije II. stopnje.
52. člen
Mnenje iz prejšnjega člena tega pravilnika poda praviloma zdravnik-izvedenec član invalidske komisije II. stopnje, v primeru predvidene spremembe ali vrnitve v ponovno odločanje invalidski komisiji I.stopnje pa senat invalidske komisije II. stopnje.
V primeru spremembe mnenja invalidske komisije I. stopnje ali vrnitve v ponovno odločanje, mora invalidska komisija II. stopnje svoje mnenje natančno obrazložiti oziroma invalidski komisiji I. stopnje posredovati ustrezne napotke, predloge in pojasnilo za podajo ponovnega mnenja.
53. člen
Mnenje invalidske komisije II. stopnje, podano v postopku revizije, se pošlje:
– invalidski komisiji I. stopnje,
– strokovnemu delavcu, ki vodi postopek,
– zavarovancu, če je o njegovih pravicah odločeno na podlagi mnenja, podanega v reviziji – skupaj z odločbo.
54. člen
V primerih podaje izvedenskega mnenja v pritožbenem postopku in postopku revizije se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika o sestavi senata, delu in postopku pri podaji mnenja invalidske komisije I. stopnje.
10. PLAČILO IZVEDENCEV
56. člen
Izvedenci zavoda so upravičeni do plačila za opravljeno delo v skladu z določili in normativi tega pravilnika.
Podlaga za izplačilo je sklep upravnega odbora zavoda o imenovanju izvedencev, sklenjena pogodba po zakonu o avtorski in sorodnih pravicah, ki jo sklene direktor območne enote oziroma direktor izvajanja zavarovanja z izvedencem ter pisna evidenca z dokazili o opravljenem delu, ki jo vodi predsednik invalidske komisije.
Za poklicne izvedence, veljata prvi in drugi odstavek tega člena le za delo, ki ga v skladu z tretjim odstavkom 15. člena tega pravilnika opravijo izven rednega delovnega časa.
57. člen
Normativi za delo izvedencev se določijo v točkah glede na zahtevnost izvedenskega dela za podajo mnenja in so:
a) Normativi za delo izvedencev invalidskih komisij I. stopnje
A) Ocena invalidnosti (delazmožnosti)
1. Predhodni postopek 15 točk
2. Pregled spisa in priprava za senat 30 točk
3. Izvedensko mnenje na senatu 45 točk
4. Izvedenec nemedicinske stroke 30 točk
5. Dopolnilno mnenje 30 točk
6. Ogled delovnega mesta 60 točk
B) Ocena telesne okvare ali dodatka za pomoč in postrežbo
1. Predhodni postopek 10 točk
2. Pregled spisa in priprava za senat 15 točk
3. Izvedensko mnenje 30 točk
4. Osebni pregled v domu upokojencev
in izvedensko mnenje 45 točk
5. Osebni pregled na domu
in izvedensko mnenje 60 točk
C) Izvedensko mnenje na podlagi tuje medicinske dokumentacije
1. Pregled spisa in priprava za senat 150 točk
2. Izvedensko mnenje na senatu 45 točk
b) Normativi za delo izvedencev invalidske komisije II. stopnje v zvezi s pritožbo in v reviziji
A) Ocena invalidnosti (delazmožnosti)
1. Predhodni postopek 15 točk
2. Pregled spisa in priprava za senat 45 točk
3. Izvedensko mnenje na senatu 75 točk
4. Za osebni pregled zavarovanca se doda 30 točk
5. Izvedenec nemedicinske stroke 50 točk
6. Ogled delovnega mesta 75 točk
B) Ocena telesne okvare ali dodatka za pomoč in postrežbo
1. Predhodni postopek 10 točk
2. Pregled spisa in priprava za senat 30 točk
3. Izvedensko mnenje samo na podlagi
dokumentacije v spisu 45 točk
4. Za osebni pregled zavarovanca se doda30 točk
5. Osebni pregled v domu upokojencev
in izvedensko mnenje 75 točk
6. Osebni pregled na domu in izvedensko
mnenje 90 točk
C) Izvedensko mnenje na podlagi tuje medicinske dokumentacije
1. Pregled spisa in priprava za senat 150 točk
2. Izvedensko mnenje 75 točk
D) Izvedensko mnenje na zahtevo sodišča 120 točk
c) Normativi za delo invalidske komisije I. in II. stopnje
A) Priprava in izdelava obrazcev za tuje nosilce zavarovanja
1. Predhodni postopek 30 točk
2. Pregled spisa in priprava za senat 45 točk
3. Obravnava na senatu z osebnim pregledom 90 točk
4. Obravnava na senatu v
odsotnosti zavarovanca 45 točk
B) Izdaja potrdil
1. Pregled dokumentacije in izdaja potrdila 15 točk
C) Dodatno porabljen čas za delo na terenu
1. Za eno uro dodatno porabljenega časa 30 točk
Posamezne normative iz tega člena podrobneje razdeljuje seznam in opis del izvedeniških organov, ki ga sprejme upravni odbor zavoda.
Vrednost točke določi upravni odbor zavoda, usklajuje pa jo finančni oddelek zavoda ob povečanjih izhodiščne plače za negospodarstvo.
58. člen
Evidenco oziroma seznam o opravljenem delu oziroma število točk predsednik invalidske komisije posreduje direktorju območne enote oziroma direktorju izvajanja zavarovanja. Le-ta na tej podlagi izda nalog za izplačilo finančnemu oddelku zavoda, ki izvedencem izvrši izplačilo.
Predsednik invalidske komisije je odgovoren za nadzor ter pravilnost, verodostojnost in točnost seznama opravljenega dela.
11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
59. člen
Že imenovani izvedenci – člani invalidskih komisij nadaljujejo z delom do poteka obdobja, za katerega so bili imenovani.
Za njihovo ponovno imenovanje se uporabljajo določbe tega pravilnika.
60. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 47/86) in pravilnik o načinu imenovanja in plačilu izvedencev zavoda z dne 19. 9. 1997.
61. člen
Do določitve predpisanih obrazcev, ki jih po določbah tega pravilnika določi upravni odbor zavoda, se uporabljajo obrazci, ki so se uporabljali do uveljavitve tega pravilnika.
62. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01000-015/2000
Ljubljana, dne 28. septembra 2000.
Predsednik
Skupščine Zavoda za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje Slovenije
Predsednik
Milan Utroša l. r.
S E Z N A M
obvezne medicinske dokumentacije
za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti
in preostale delovne zmožnosti
I. SKUPNE DOLOČBE O OBSEGU IN VSEBINI
MEDICINSKE DOKUMENTACIJE
1. člen
Ta dogovor določa vsebino in obseg medicinske dokumentacije, ki
jo mora izbrani osebni zdravnik priložiti predlogu za uvedbo
postopka za priznanje pravic na podlagi invalidnosti.
Dokumentacija iz prvega odstavka tega člena ne sme biti starejša
od enega leta.
2. člen
Pristojnemu organu zavoda je potrebno za vsakega zavarovanca
predložiti izvide ambulantnega ali/in hospitalnega
specialističnega zdravljenja z izvidi ustreznih preiskav o
posledicah bolezni ali poškodb (morfoloških in funkcionalnih) in
zdravstveno dokumentacijo o preventivnih zdravstvenih pregledih
(predhodni, obdobni) ter izvid specialista medicine dela z
analizo in zdravstveno oceno delovnega mesta. Za oceno preostale
delazmožnosti poklicnih voznikov motornih vozil je potrebna
ustrezna medicinska dokumentacija in zdravniško spričevalo
specialista medicine dela, za pomorščake izvid in mnenje
dispanzerja za pomorščake, za druge voznike (piloti,
železničarji) pa izvid in mnenje ustreznih specialnih
dispanzerjev.
3. člen
Obseg predložene medicinske dokumentacije naj bo smiselno
usklajen z naravo in potekom bolezni, obvezno mora vsebovati
izvid ustreznega specialista z opisom funkcionalnega stanja
prizadetega organa ali organskega sistema in obrazložitev
rezultatov opravljenih preiskav z mnenjem o terapevtskem uspehu
in prognozi. Obseg preiskav naj bo ciljano usmerjen v
objektivizacijo ugotovljenega stanja. Vse preiskave mora obvezno
indicirati specialist ustreznega področja za dokončno potrditev
diagnoze.
Za posamezna bolezenska stanja, ki so predstavljena po poglavjih
Mednarodne klasifikacije bolezni desete revizije (MKB-10), je
potrebno predložiti usmerjeno medicinsko dokumentacijo, ki se
uporablja pri diagnosticiranju in ugotavljanju trajnih posledic
bolezni ali poškodb.
4. člen
V izjemnih primerih bo invalidska komisija zahtevala od izbranega
osebnega zdravnika vpogled v ambulantno dokumentacijo o zgodovini
bolezni (zdravstveni karton) in izvide prejšnjih preventivnih
oziroma sistematičnih pregledov. Tudi ta dokumentacija je
obvezna.
5. člen
Bolezni so razvrščene v tri skupine:
a) glavna bolezen,
b) druge bolezni, ki vplivajo na delovno zmožnost,
c) posredne bolezni, ki ne vplivajo na delovno zmožnost.
Glavna bolezen je tista, ki sama v celoti ali pretežno povzroča
trajno izgubo ali zmanjšanje zavarovančeve zmožnosti za
opravljanje njegovega dela oziroma povzroča invalidnost. Njen
vpliv na invalidnost je odločujoč.
Druge bolezni, ki vplivajo na trajno izgubo oziroma zmanjšanje
zavarovančeve zmožnosti za opravljanje njegovega dela so tiste,
ki posamezno ali v skupini neugodno vplivajo na delovno zmožnost
ali podpirajo neugodno delovanje glavne bolezni. Kadar gre za dve
bolezni enako negativnega delovanja na delovno zmožnost, je
glavna tista, ki ima slabšo prognozo.
Posredne bolezni ne vplivajo na trajno izgubo ali zmanjšanje
delovne zmožnosti. Lahko pa so vendarle pomembne za mnenje o
preostali delovni zmožnosti, kadar gre za izbiro drugega
ustreznega dela. To so namreč tiste bolezni, ki so lahko
kontraindikacija za predlagano drugo ustrezno delo.
6. člen
V medicinsko dokumentacijo, ki je potrebna za verifikacijo
diagnoze glavne bolezni, uvrščamo zlasti naslednje podatke:
- o začetku bolezni oziroma datumu poškodbe, vzroku in
okoliščinah, zaradi katerih je nastala zdravstvena motnja,
- o poteku ambulantnega ali/in bolnišničnega zdravljenja z
datumom zaključenega zdravljenja, zaradi katerih diagnoz in s
kakšnim uspehom,
- o poteku medicinske rehabilitacije z navedbo ustanove v kateri
se je zavarovanec rehabilitiral, obdobju, v katerem je bila
opravljena rehabilitacija, pod katerimi diagnozami, in s kakšnim
uspehom.
Medicinska dokumentacija iz prvega odstavka tega člena mora
vsebovati vse podatke o sedanjem zdravstvenem stanju, zlasti pa
podatke:
- o obsegu anatomske okvare,
- o obsegu funkcionalne okvare,
- o prognozi bolezni oziroma ali se sčasoma pričakuje izboljšanje
zdravstvenega stanja, ustalitev ali poslabšanje zdravstvenega
stanja.
Medicinska dokumentacija, potrebna za verifikacijo drugih
bolezni, ki vplivajo na invalidnost, mora samo dokazati aktualno
stanje, t.j. stanje anatomske in funkcionalne okvare.
Za posredne bolezni, ki ne vplivajo na invalidnost, zadostuje
obstoječa medicinska dokumentacija, ki verificira diagnozo.
7. člen
Vsebina medicinske dokumentacije iz 6. člena tega dogovora mora
biti dovolj jasna in precizna in mora obsegati vse elemente
opravljenih preiskav in izvidov.
Izvid in mnenje izbranega osebnega zdravnika morata biti napisana
s pisalnim strojem ali računalnikom in vsebovati izčrpno
anamnezo, ki da vpogled v začetek, potek in trajanje težav, ki
jih zavarovanec navaja. Izvid pristojnega zdravnika mora
vsebovati tudi podatke o splošnem somatskem in psihičnem statusu,
biti mora precizen in izčrpen, ni dopustno navesti samo glavne
bolezni.
Odpustno pismo ali prepis popisa bolezni iz bolnišnice, v kateri
se je bolnik zdravil, mora vsebovati podatke z vsemi izvidi in
preiskavami, ki so bile izvršene pri prihodu v bolnišnico in v
času zdravljenja, da bi lahko verificirali diagnozo zavarovančeve
bolezni.
Specialistični izvidi morajo biti napisani berljivo, po možnosti
s pisalnim strojem ali računalnikom, na predpisanih obrazcih.
Razen ugotovljene diagnoze morajo biti opisane tudi anatomske in
funkcionalne spremembe, ki so bile ugotovljene pri
specialističnem pregledu in datum pregleda (ta naj bo jasno
razviden tudi na fotokopijah, enako mora biti na fotokopijah
jasen naziv zdravstvenega zavoda in ime in priimek zdravnika).
Specialistične izvide (RTG, EKG, spirometrije, scintigrafije,
izvide endoskopije itd.) je treba priložiti samo, če so
napravljeni ambulantno in če so potrebni za verifikacijo diagnoze
glavne bolezni oziroma za verifikacijo morebitne telesne okvare.
Laboratorijske izvide je treba priložiti, če so napravljeni
ambulantno ali če so pomembni zaradi verifikacije diagnoze
bolezni.
8. člen
Celotno medicinsko dokumentacijo pripravi izbrani osebni zdravnik
ob upoštevanju ustreznih določb tega dogovora o obvezni
medicinski dokumentaciji, ki se nanaša na konkretni primer.
9. člen
Celotna medicinska dokumentacija iz 8. člena tega dogovora ne
vsebuje:
- medicinske dokumentacije, ki jo priskrbi invalidska komisija
naknadno (v primeru nove bolezni ali poškodbe) v času ocenjevanja
in je v tem dogovoru določena kot obvezna,
- medicinske dokumentacije, ki jo invalidska komisija priskrbi v
izjemnih primerih, določenih s tem dogovorom.
II. PREGLED OBSEGA IN VSEBINE MEDICINSKE
DOKUMENTACIJE ZA POSAMEZNE BOLEZNI
IN POŠKODBE
10. člen
1. NEKATERE INFEKCIJSKE IN PARAZITSKE BOLEZNI
Za potrditev diagnoze, oceno uspeha zdravljenja in ugotovitev
trajnih posledic bolezni je potrebna naslednja medicinska
dokumentacija po posameznih področjih:
Klicenoštvo
- odpustno pismo ustrezne bolnišnice ali/in izvidi ambulantnega
specialističnega zdravljenja,
- bakteriološki izvid, ki dokazuje povzročitelja pri zaporednih
pregledih v daljšem časovnem obdobju,
- izvid kulture, seroloških ali drugih etioloških preiskav,
- mnenje ustrezne zdravstvene ustanove o tem, da je bolezen
zapustila trajne posledice, ali da gre za kliconosca, ki ga ni
mogoče ozdraviti ali negativizirati.
Pozne posledice akutnega poliomielitisa:
- izvid nevrologa, EMG prizadetih mišičnih skupin, mišični test,
- goniometrija s funkcionalnim testiranjem prizadetega dela
telesa.
Pljučna tuberkuloza:
- potrditev TBC s pozitivno laboratorijsko preiskavo,
- potrditev saniranega TBC procesa (inaktivnost procesa),
- izvid spirometrijske preiskave s plinsko analizo arterijske
krvi v mirovanju in med obremenitvijo,
- izvid kardiologa z opisom EKG.
Tuberkuloza drugih organov.
Dokumentacijo za potrditev diagnoze tuberkuloze drugih organov
zagotovi specializirana ustanova s podatki o aktivnosti procesa,
velikosti anatomske in funkcionalne okvare ter prognozi in
trajnih posledicah.
Potrebni so izvidi ustreznih preiskav za posamezne organske
sisteme, ki so sicer navedeni v posameznih poglavjih z mnenjem
ustreznega specialista.
Lymska borelioza:
- mnenje infektologa o aktivnosti procesa,
- laboratorijska diagnostika (serologija), test transformacije
limfocitov (TTL),
- EMG, ocena funkcije lokomotornega aparata z izvidom ortopeda in
revmatologa,
- EKG ali/in UZ srca z mnenjem kardiologa,
- izvid kliničnega psihologa, psihiatra (pri nevroboreliozi).
2. NEOPLAZME
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide o potrditvi
bolezni, poteku zdravljenja, učinku in posledicah terapije, o
morebitni ponovitvi ali razsoju bolezni ter trajnih (tudi poznih)
okvarah po končani rehabilitaciji. Po potrebi še izvid psihiatra
in kliničnega psihologa.
3. BOLEZNI KRVI IN KRVOTVORNIH ORGANOV TER NEKATERE BOLEZNI, PRI
KATERIH JE UDELEŽEN IMUNSKI ODZIV
Za potrditev diagnoze je potreben izvid internista (hematologa) z
mnenjem o doseženem terapevtskem uspehu, prognozi, stanju
preostale zmogljivosti oziroma odpornosti.
Motnje koagulacije krvi:
- izvid o trajnih posledicah na prizadetem organskem sistemu z
izvidom ortopeda.
Sarkoidoza:
- ocena pljučne funkcije z izvidom pulmologa,
- glede na prizadetost organskega sistema še izvid revmatologa
ali/in okulista ali/in kardiologa.
4. ENDOKRINE, PREHRANSKE (NUTRICIJSKE) IN PRESNOVNE (METABOLIČNE)
BOLEZNI
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide internistov
(internista - endokrinologa, diabetologa, tirologa), ki
potrjujejo diagnozo, oceno uspešnosti zdravljenja, prognozo in
trajne posledice bolezni.
Sladkorna bolezen:
- izvid ustreznega specialista o poznih posledicah bolezni:
oftalmologa, nevrofiziologa, angiologa, nefrologa.
Bolezni ščitnice:
- izvid ustreznega specialista o poznih posledicah bolezni:
oftalmologa (ergooftalmologa) ali/in nevrologa.
5. DUŠEVNE IN VEDENJSKE MOTNJE
Pri vseh stanjih te skupine bolezni je potreben izvid lečečega
psihiatra o zdravljenju, terapevtskem uspehu in prognozi bolezni
in uspešnosti delovne rehabilitacije ter izvid kliničnega
psihologa. Ob izčrpanih terapevtskih možnostih je treba priložiti
tudi izvid psihiatričnega konzilija z mnenjem o uspehu delovne
rehabilitacije.
Za oceno delazmožnosti za posamezne podskupine so potrebni še
dodatni usmerjeni izvidi:
Organske duševne motnje:
- EEG, CT, ev. MRI.
Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi:
- izvid nevrologa ali/in izvid internista.
Nevrotske, stresne in somatomorfne motnje:
- izvidi specialistov glede na organske sisteme, kjer se te
motnje projicirajo in kažejo.
Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi
dejavniki:
- izvidi specialistov glede na prizadete organske sisteme.
6. BOLEZNI ŽIVČEVJA
Za potrditev diagnoze, oceno uspeha zdravljenja in ugotovitev
trajnih posledic bolezni je potreben izvid nevrologa in dodatno:
- kliničnega psihologa, oftalmologa, otorinolaringologa in po
potrebi drugih specialistov,
- RTG, UZ, EMG, EEG, CT, MRI, radioizotopske preiskave,
kontrastne žilne preiskave.
Za posamezne podskupine bolezni so potrebni še naslednji izvidi:
Vnetne bolezni centralnega živčevja:
- popis bolezni in zdravljenja z nevrološkimi in psihiatričnimi
posledicami,
- izvid oftalmologa in nevrofiziologa z obrazložitvijo rezultatov
preiskav EEG, evocirani potenciali (EP),
- izvid infektologa.
Multisistemske atrofije, ki prizadenejo živčevje:
- ev. testiranje vegetativnega živčevja,
- ev. EMG mišic medeničnega dna,
- ev. MRI centralnega živčnega sistema.
Ekstrapiramidne bolezni in motnje gibanja:
- ev. EEG,
- ev. CT ali/in MRI glave,
- ev. izvid kliničnega psihologa,
- ev. serumska diagnostika vključno z določanjem ceruloplazmina,
Cu ali toksičnih snovi.
Druge degenerativne bolezni živčevja:
- nevrofiziološka diagnostika (EEG, EMG),
- serumska diagnostika (tudi hormoni ščitnice),
- CT, MRI.
Demielinizacijske bolezni centralnega živčevja:
- likvorska diagnostika,
- EP,
- MRI,
- razširjena lestvica stopnje prizadetosti (EDSS - Expanded
Disability Status Scale).
Epizodne in paroksizmalne motnje:
- bolnišnična potrditev diagnoze,
- UZ, EEG, CT, ev. MRI in ev. kontrastna žilna diagnostika,
- polisomnografsko snemanje,
Okvare živcev, živčnih korenin in pletežev:
- EMG in mišični test
- serumska in likvorska diagnostika,
- radiološka diagnostika.
Polinevropatije in druge bolezni perifernega živčevja:
- EMG in mišični test,
- serumska diagnostika ter ev. določanje specifičnih protiteles,
vitaminov, toksičnih snovi ali metabolitov.
Bolezni živčnomišičnega stika in mišic:
- EMG in mišični test,
- goniometrija,
- kardiorespiratorni funkcijski testi,
- ev. določitev specifičnih protiteles.
Cerebralna paraliza:
- dokumentacija o psihomotornem razvoju,
- EEG,
- klinični psiholog,
- ev. CT, MRI,
- ev. testiranje ščitnice.
7. BOLEZNI OČI IN ADNEKSOV
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvid oftalmologa, ki
potrjuje diagnozo, oceni uspešnost zdravljenja in ugotovi trajne
posledice bolezni.
- popolni očesni status: vidna ostrina z korekcijo
(refraktometrija), binokularni vid, očesni status (fundus,
špranjska svetilka), očesni tlak, vidno polje, ev. barvni vid,
ev. niktometrija,
- UZ,
- elektroretinografija (ERG),
- vizualni evocirani potenciali (VEP)
- elektrookulogram (EOG),
- elektronistagmografija (ENG),
- adaptometrija.
8. BOLEZNI UŠESA IN MASTOIDA
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvid otorinolaringologa,
ki potrjuje diagnozo, oceni uspešnost zdravljenja in navede
trajne posledice bolezni:
- RTG, ADG, timpanogram, vestibulogram, ENG, BERA,
- izračun obojestranske izgube sluha po Fowlerju.
9. BOLEZNI OBTOČIL
Za potrditev diagnoze, ocene uspeha zdravljenja in ugotovitev
trajnih posledic bolezni je potreben izvid internista
(kardiologa, angiologa) z izvidi:
Kronične revmatične bolezni srca:
- RTG pc, EKG, UZ, obremenitveni test (tudi kontrolni po končani
rehabilitaciji).
Hipertenzivne bolezni:
- RTG pc, EKG, UZ,
- izvid oftalmologa ali/in nefrologa z oceno funkcije ledvic
(kreatinin klirens, UZ ledvic, angiografija).
Ishemične bolezni srca:
- RTG pc, EKG, UZ, obremenitveni test (s kontrolnim 3 mesece po
končani rehabilitaciji,
- scintigrafija miokarda s talijem,
- koronarografija, ventrikulografija.
Pljučno srce in bolezni pljučnega krvnega obtoka:
- RTG pc, EKG,
- izvid pljučne funkcije v mirovanju in med obremenitvijo,
- plinska analiza arterijske krvi,
- ev. scintigrafija.
Druge bolezni srca in motnje prevajanja:
- RTG pc, EKG, UZ, obremenitveni test, Holter monitoring, ev.
ventrikulografija.
Cerebrovaskularne bolezni:
- UZ žil, CT, MRI,
- izvid nevrologa, izvid kliničnega psihologa, po končani
rehabilitaciji mnenje psihiatra.
Bolezni arterij, arteriol in kapilar:
- meritev perfuzijskih pritiskov z RP indeksom,
- akralna pletizmografija z ohladitvenim testom,
- kapilarografija, ev. kapilaroskopija,
- UZ arterij, izvid arteriografije.
Bolezni ven, limfnih žil (mezgovnic) in bezgavk, ki niso uvrščene
drugje:
- UZ globokih ven (tudi kontrolni izvid po končanem zdravljenju),
- impedančna pletizmografija, scintigrafija, flebografija,
limfografija.
10. BOLEZNI DIHAL
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide internista
(pulmologa), ki potrjujejo diagnozo, priložena naj bo ocena
uspeha zdravljenja in navedene trajne posledice bolezni:
Bolezni zgornjih dihal:
- izvidi otorinolaringologa z RTG, alergološkimi testi s
standardnimi alergeni in alergeni delovnega mesta,
- izvid foniatra.
Bolezni spodnjih dihal:
- RTG pljuč, EKG,
- izvidi preiskav za oceno pljučne funkcije,
- alergološko testiranje s standardnimi alergeni in alergeni
delovnega mesta,
- serološke preiskave,
- bronhoskopija, citologija, histologija.
11. BOLEZNI PREBAVIL
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide internista
(gastroenterologa), ki potrjujejo diagnozo, priložena naj bo
ocena uspeha zdravljenja in navedene trajne posledice bolezni:
- biokemične laboratorijske preiskave,
- radiološka diagnostika, po potrebi UZ, CT, MRI,
- endoskopija z ERCP, biopsija s histološkim izvidom,
- po potrebi izvidi drugih specialistov: infektologa, psihiatra,
kliničnega psihologa, otorinolaringologa, maksilofacialnega
kirurga, abdominalnega kirurga.
12. BOLEZNI KOŽE IN PODKOŽJA
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide dermatologa, ki
potrjujejo diagnozo, priložena naj bo ocena uspeha zdravljenja in
navedene trajne posledice bolezni:
Za potrditev diagnoze je potrebno na predlog dermatologa
opraviti:
- biopsijo s histološkim in po potrebi z imunohistološkim
izvidom,
- potrebne imunološke in biokemijske laboratorijske preiskave.
V primeru ugotavljanja poklicnega kožnega obolenja:
- izvid dermatologa iz ambulante za poklicne bolezni kože z
izvidom epikutanega testiranja (s standardnimi alergeni in
alergeni delovnega mesta).
Pri interdisciplinarnih boleznih:
- izvidi revmatologa, oftalmologa, angiologa, pulmologa.
13. BOLEZNI MIŠIČNO SKELETNEGA SISTEMA IN VEZIVNEGA TKIVA
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide specialistov
(ortopeda, revmatologa, fiziatra), ki potrjujejo diagnozo,
priložena naj bo ocena uspeha zdravljenja in navedene trajne
posledice bolezni:
Artropatije:
- laboratorijski izvidi,
- RTG, ev. tudi funkcionalni RTG posnetki,
- po potrebi izvid infektologa, nevrologa, oftalmologa.
Sistemske vezivno-tkivne bolezni:
- laboratorijski izvidi, imunološki testi z ev. serologijo,
- biopsija z imunološkim ali histološkim izvidom,
- po potrebi RTG, EMG, UZ, CT, MRI, scintigrafija,
- po potrebi izvidi, oftalmologa, dermatologa, gastroenterologa,
pulmologa, nevrologa.
Bolezni hrbtenice:
- laboratorijski izvidi, RTG in ev. funkcionalni RTG posnetki
hrbtenice, EMG, CT, MRI, scintigrafija,
- ev. spirometrija,
- po potrebi izvid nevrologa, kliničnega psihologa.
Motnje mehkih tkiv:
- laboratorijski izvidi,
- EMG, mišični test,
- po potrebi izvid kirurga, nevrologa.
Bolezni kosti in hrustanca:
- laboratorijski izvidi,
- RTG, ev. scintigrafija,
- po potrebi izvidi kirurga, endokrinologa, ginekologa.
Pri boleznih mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva je
potrebno priložiti še izvid testiranja s tehničnim pripomočkom,
kolikor ga oseba uporablja.
14. BOLEZNI SEČIL IN SPOLOVIL
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide specialistov
(nefrolog, urolog, ginekolog), ki potrjujejo diagnozo, priložena
naj bo ocena uspeha zdravljenja in navedene trajne posledice
bolezni:
Bolezni ledvic:
- laboratorijski izvidi (s kreatinin klirensom),
- UZ, RTG kontrastne preiskave,
- ev. izvid internista - kardiologa, angiologa.
Bolezni sečil:
- UZ,
- ev. cistoskopija,
- urodinamske preiskave.
Bolezni spolnih organov:
- izvid dermatovenerologa.
17. PRIROJENE MALFORMACIJE, DEFORMACIJE IN KROMOSOMSKE
NENORMALNOSTI
Pri ugotavljanju teh sprememb je potrebno v dokumentacijo
priložiti:
- izvid specialista o zdravstvenem stanju pred zavarovanjem,
- zdravniško spričevalo ob sklenitvi delovnega razmerja,
- izvidi ustreznih specialistov, ki spremljajo zdravstveno stanje
prizadete osebe.
18. POŠKODBE, ZASTRUPITVE IN NEKATERE DRUGE POSLEDICE ZUNANJIH
VZROKOV
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide specialistov, ki
potrjujejo diagnozo, priložena naj bo ocena uspeha zdravljenja in
navedene trajne posledice z izvidom o funkcionalnem stanju po
končani rehabilitaciji ter v primeru poškodbe pri delu, tudi
pravilno izpolnjena prijava.
POKLICNE BOLEZNI:
Zdravstvena dokumentacija mora zajemati:
- celotno medicinsko in delovno dokumentacijo z verificirano
diagnozo
- opredelitev poklicne bolezni po veljavnem seznamu o poklicnih
boleznih.
ZDRAVSTVENA SPOSOBNOST POKLICNIH UDELEŽENCEV V CESTNEM,
ŽELEZNIŠKEM, ZRAČNEM IN POMORSKEM PROMETU
Za oceno zmožnosti opravljanja vožnje in krmiljenja cestnih,
železniških, zračnih vozil in plovil, je potrebna celotna
medicinska dokumentacija specialista medicine dela, prometa in
športa o opravljenih preventivnih pregledih in izdano zadnje
zdravniško spričevalo.
