Priloga III

      Načrt ukrepov v primeru pojava klasične prašičje kuge
                     za Republiko Slovenijo

Ta dokument vsebuje načrte ukrepov v primeru pojava klasične
prašičje kuge, (v nadaljnjem besedilu: KPK), ki so bili izdelani
za Republiko Slovenijo.

Vsebina:

1.  Zakonska podlaga

2.  Finančne določbe

3.  Shema delovanja služb v primeru izbruha KPK

4.  Državno središče za nadzor bolezni

5.  Nadzor na lokalni ravni

6.  Strokovna (epizootiološka) skupina za KPK

7.  Kadrovski viri

8.  Stalna navodila

9.  Diagnostični laboratoriji

10. Cepljenje v nujnih primerih

11. Programi za usposabljanje

12. Obveščanje in osveščenost o bolezni.

1.  Zakonska podlaga

1.1. Zakonsko podlago za nadzor nad klasično prašičjo kugo
predstavljajo:

- zakon o veterinarstvu (ZVet, Uradni list RS, št. 82/94, 21/95,
16/96, 98/99, 101/99 in 8/00),

- pravilnik o razvrstitvi živalskih kužnih bolezni, določitvi
načina in postopka obveščanja ter določitvi laboratorijskih
testov in metod (Uradni list RS, št. 34/96 in 54/96 - v
nadaljnjem besedilu: pravilnik) in

- navodilo o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje
klasične prašičje kuge (Pestis suum) (Uradni list RS, št. 30/99
in 108/99 - v nadaljnjem besedilu: navodilo).

1.2. Zakonska podlaga za ukrepanje v primeru KPK:

1.2.1. Pokončevanje okuženih živali in tistih, ki so bile v stiku
z njimi, ter plačilo odškodnine. Zakon o veterinarstvu in njegovi
podzakonski predpisi dajejo ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister) pooblastila, da odredi
pokončanje vseh prašičev na okuženem območju in njihovo
neškodljivo uničenje.

Republika Slovenija mora zagotoviti imetniku živali odškodnino za
živali, ki so bile pokončane ali zaklane, ter za predmete in
surovine, ki so bili poškodovani, uničeni ali pokvarjeni pri
uresničevanju ukrepov za zatiranje kužnih bolezni, razen če se je
bolezen pojavila pri uvozu ali med karanteno.

1.2.2. Obveščanje o sumu o KPK, veterinarsko-sanitarni ukrepi na
okuženem gospodarstvu, uničevanje trupel, kontrola gibanja.

Navodilo in pravilnik zahtevata od rejca živali, da ob sumu na
KPK o tem nemudoma obvesti veterinarsko organizacijo, ki opravlja
osnovno veterinarsko dejavnost, zagotovi zapiranje živine, omeji
gibanje živali, odnašanje živalskih proizvodov in drugih
predmetov, s katerimi bi se bolezen lahko prenesla, in zagotovi,
da nihče od ljudi ne zapusti gospodarstva in da nihče ne prihaja
na sumljivo gospodarstvo.

Če pooblaščena veterinarska organizacija s kliničnim pregledom
potrdi sum, da se je pojavila KPK, je dolžna poslati vzorce v
preiskavo in v skladu s pravilnikom in navodilom:

- odrediti zaporo okuženega gospodarstva,

- odrediti označitev okuženega gospodarstva,

- obvestiti pristojne.

Veterinarski inšpektor odredi ukrepe v skladu z navodilom,
vključno s pokončanjem živali ter neškodljivim odstranjevanjem
živalskih trupel.

1.2.3. Določitev okuženega in ogroženega območja

Navodilo določa, da veterinarski inšpektor po navodilih Državnega
središča za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB) in
strokovne skupine za KPK z odločbo določi meje okuženega območja
s polmerom najmanj 3 km od vira okužbe in meje ogroženega območja
s polmerom najmanj 10 km od vira okužbe in določa potrebne
ukrepe, ki jih je na teh območjih potrebno izvesti.

1.2.4. Cepljenje

V navodilu je predvideno, da v primeru nenadzorovanega širjenja
bolezni minister lahko predpiše zaščitno cepljenje za KPK
dovzetnih živali.

1.2.5. Pomoč policije

Veterinarski inšpektorji imajo na podlagi ZVet pooblastilo, da v
nujnih primerih zahtevajo pomoč policije in civilne zaščite.

2. Finančne določbe

Iz proračuna Republike Slovenije se krijejo v skladu z določbami
ZVet in navodila naslednji stroški:

- za dodatno osebje, ki ga zaposli Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP), če je
zaradi zatiranja bolezni to potrebno;

- za manjšo opremo in potrošno blago, ki se uporablja pri
zatiranju KPK;

- za pokončanje, uničenje trupel in kontaminiranega materiala ter
zdravstveno oskrbo;

- za izplačila odškodnin;

- za cepljenje v nujnih primerih.

3. Shema delovanja služb

3.1. Minister pooblašča na podlagi določb ZVet za vodenje
strategije ukrepov, direktorja Veterinarske uprave RS (v
nadaljnjem besedilu: VURS), ki je obenem tudi vodja DSNB.

Ime in naslov središča:

MKGP, Veterinarska uprava Republike Slovenije

Parmova 53

1000 Ljubljana

Telefon: +386 1 300 13 00

Telefax: +386 1 436 32 14

Elektronska pošta: vursŽgov.si

V primeru izbruha bolezni bo središče usklajevalo državno
strategijo po okvirnih navodilih direktorja VURS.

Veterinarski inšpektor je odgovoren za nadzor KPK (okuženih
gospodarstev in omejitev na ozemlju območne enote).

Minister za kmetijstvo

              \/

Direktor Veterinarske uprave RS

              \/

 Državno središče za nadzor
          bolezni                  - >   Veterinarski inštitut
          (DSNB)                               Slovenije

              \/

Območna enota veterinarske inšpekcije

              \/

Območna enota Veterinarskega
      zavoda Slovenije
  Veterinarske organizacije
       - koncesionarji

4. Državno središče za nadzor bolezni

Direktor VURS je ob podpori DSNB odgovoren za:

- dajanje navodil lokalnim središčem za nadzor bolezni,

- stike z diagnostičnimi laboratoriji,

- pripravljanje finančnih določb za načrte ukrepov,

- izvajanje programov usposabljanja in imenovanje osebja za
programe usposabljanja,

- izvajanje akcij za prosvetljevanje o bolezni,

- usmerjanje državne strategije v primeru izbruha bolezni,

- razporejanje osebja in sredstev v lokalna središča za nadzor
bolezni,

- določanje okuženih in ogroženih območij,

- svetovanje v zvezi z zaprtjem mejnih prehodov,

- naročanje cepiv in določanje območij cepljenja,

- pogajanja o finančnih določbah v nujnih primerih za pokritje
stroškov, povezanih z epizootijo,

- stike z Ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj, Kmetijsko-
gozdarsko zbornico in kmetijsko-pospeševalno službo ter mediji,

- poročanje Mednarodnemu uradu za živalske kužne bolezni (OIE),

- stike z Evropsko komisijo.

5. Nadzor na lokalni ravni

5.1. Za pripravljenost in nadzor KPK na lokalni ravni je
odgovoren veterinarski inšpektor v sodelovanju z epizootiologom,
ki deluje med drugim tudi v lokalnem središču za nadzor bolezni.
Vsako lokalno središče vodi doktor veterinarske medicine, ki ga
določi vodja DSNB. Vodja lokalnega središča je odgovoren vodji
DSNB. Organiziranih je 13 območnih enot veterinarske inšpekcije
in 9 območnih enot Veterinarskega zavoda Slovenije.

5.2. V primeru izbruha lahko direktor VURS ustanovi lokalno
središče za nadzor bolezni na kraju izbruha bolezni.

5.3. Območne enote VURS so ustrezno opremljene, da se lahko
nemudoma odzovejo na izbruh bolezni. Zaloge opreme bodo po
potrebi dopolnjene iz osrednje zaloge.

5.4. V nujnih primerih se lahko nabavo nujne opreme s pogodbo
uredi tudi prek zasebnih podjetij.

5.5. Odgovornosti območne enote veterinarske inšpekcije v skladu
z zakonskimi pooblastili zajemajo:

- ohranjanje osveščenosti o bolezni in pripravljenosti na
njihovem ozemlju,

- izvajanje aktivnosti za osveščanje o bolezni,

- izvajanje vaj pripravljenosti na bolezen in sodelovanje v njih,

- vzdrževanje povezave z Veterinarskim inštitutom Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: VIS) za diagnostiko glede izročanja in
prevoza vzorcev,

- vzdrževanje povezave s policijo, kmetijskimi in trgovskimi
organizacijami, sejmi, trgi, klavnicami in kafilerijami,

- usmerjanje in izvajanje lokalne strategije nadzora v primeru
izbruha bolezni,

- pripravo epizootioloških raziskav skupaj s strokovno skupino za
KPK in prevoz vzorcev v diagnostične laboratorije,

- povezavo z državnim središčem za nadzor bolezni, da se določi
obseg okuženih in ogroženih območij,

- povezavo s policijo, da se osami okuženo gospodarstvo ter
poskrbi za nadzor prometa in vseh oblik zbiranja,

- nadzor nad omejitvijo gibanja in nad vsemi ostalimi ukrepi in
postopki na okuženem gospodarstvu, vključno z ocenjevanjem,
pokončanjem in uničenjem okuženih živali ter živali, ki so bile z
njimi v stiku,

- razkuževanje in čiščenje na okuženem gospodarstvu in drugod v
okuženem in ogroženem območju,

- urejanje odškodnin za lastnike živali,

- nadzor v gospodarstvih z živino na okuženem in ogroženem
območju; vsa gospodarstva, za katera se meni, da predstavljajo
posebno tveganje, se pregleda v skladu s priporočili strokovne
(epizootiološke) skupine,

- pri izvajanju cepljenja v nujnih primerih aktiviranje
izvajalcev cepljenja.

5.6. Tudi drugi organi imajo svoje odgovornosti v primeru
izbruha.

Policija, vojska, civilna zaščita - pomagajo pri zavarovanju
okuženega gospodarstva in pri omejitvah gibanja.

5.7. V lokalnem središču za nadzor bolezni deluje:

3-5 doktorjev veterinarske medicine,

3-5 veterinarskih tehnikov,

5 administrativnih delavcev.

Enote vodijo doktorji veterinarske medicine. V primeru izbruha
bolezni lahko vodja središča v povezavi z DSNB aktivira tudi
drugo osebje. Osebje je vedno pripravljeno za odziv na nujne
primere.

5.8. Lokalna središča za nadzor bolezni zagotavljajo podporo
strokovni skupini za KPK pri izvajanju preiskav in se povezujejo
s to skupino, da določijo lokalno strategijo za nadzor bolezni.

6. Strokovna (epizootiološka) skupina za KPK

6.1. DSNB in VIS ustanovita posebno strokovno skupino, ki je
sestavljena iz strokovnjakov, ki so posebej usposobljeni na
področju epizootiologije.

6.2. Veterinarji z vsakega območja se na specialističnih tečajih
v Sloveniji in tujini usposabljajo v vseh vidikih KPK s posebnim
poudarkom na epizootiologiji.

6.3. V primeru pojava bolezni se strokovno skupino nemudoma
mobilizira in pošlje na teren. Primarna naloga skupine je
državnim in lokalnim središčem za nadzor bolezni priskrbeti
popolno poročilo o pojavu, morebitnem izvoru in možnostih za
širjenje bolezni.

Skupaj z osebjem lokalnega središča zbirajo diagnostične vzorce,
ki jih pošiljajo VIS, in če je tako odločeno, prek njega
referenčnim laboratoriju za KPK v evropskih državah.

Skupina bo svetovala tudi glede čiščenja in razkuževanja ter
neškodljivega odstranjevanja trupel.

6.4. Člani strokovne skupine sodelujejo v programih usposabljanja
za osebje po območnih enotah.

7. Kadrovski viri

7.1. DSNB vodi seznam oseb, ki jih je mogoče aktivirati v primeru
pojava KPK.

Strokovna skupina, ki ima izkušnje s postopki za zatiranje KPK
(oziroma ima izkušnje s KPK), je naslednja:

- specialist virološkega laboratorija VIS,

- specialist oddelka za zdravstveno varstvo prašičev VIS,

- specialist oddelka za pato-morfološko diagnostiko VIS,

- epizootiolog VURS,

- veterinarski inšpektor.

8. Stalna navodila

Izvod delovnega priročnika za KPK za veterinarje bo izdelala
Veterinarska uprava Republike Slovenije.

9. Diagnostični laboratoriji

9.1. Diagnostični laboratorij za KPK je:

Veterinarski inštitut Slovenije

Inštitut za mikrobiologijo in parazitologijo

Enota za virologijo

SI-1115 Ljubljana, Gerbičeva 60, p.p. 3425

9.2. Laboratorij lahko izvaja vso potrebno diagnostiko za KPK:

- izolacija virusa KPK na celični kulturi PK-15,

- dokazovanje nevtralizacijskih protiteles na celicah PK-15 z
referenčnim virusom KPK Alfort/187,

- dokazovanje celokupnih protiteles s testom ELISA,

- dokazovanje antigena virusa KPK s testom ELISA,

- dokazovanje virusne nukleinske kisline s testom RT-PCR,

- določanje nukleotidnega zaporedja produktov RT-PCR (tipizacija
virusa KPK),

- laboratorij obvlada tudi diagnostiko Afriške prašičje kuge, ki
je potrebna pri postavljanju diferencialne diagnoze (izvajanje
diagnostike z inaktiviranimi, nekužnimi reagenti),

- laboratorij od leta 1995 sodeluje v interlaboratorijski
kontroli KPK, ki jo vsako leto izvaja Evropska unija.

9.3. Laboratorijske kapacitete

Laboratorij še nima pooblastila za izvajanje celotne diagnostike
KPK.

Tedenske kapacitete za dokazovanje:

- protiteles so: 5000-10 000 serumskih vzorcev;

- izolacije virusa: 200 vzorcev;

- dokazovanje virusnega antigena: 3000 vzorcev.

Kapacitete veljajo samo v primeru, če se opusti vse ostalo delo,
ki ga opravlja Enota za virologijo.

Laboratorij lahko v primeru potrebe po večjem številu preiskav na
KPK poskuša organizirati izvajanje diagnostike tudi v drugih
laboratorijih VIS, ki opravljajo ELISA teste (Inštitut za
zdravstveno varstvo prašičev).

10. Cepljenje v nujnih primerih

10.1. V Republiki Sloveniji se še izvaja cepljenje večjega dela
populacije domačih prašičev s sevom K-lapiniziranega virusa KPK.
Po prenehanju rutinskega cepljenja proti KPK se bo vakcinacija
lahko uporabljala v skladu z določili navodila samo v nujnih
primerih, ko obstaja nevarnost nenadzorovanega širjenja bolezni.
V teh primerih je predvidena uporaba markirane (delecijske)
vakcine.

10.2. Priročnik za izvedbo cepljenja bo pripravila Veterinarska
uprava Republike Slovenije.

11. Programi usposabljanja

11.1. V okviru rednega izobraževanja veterinarjev VURS so v
programu 2-krat letno izobraževanja glede zakonodaje, nadzora nad
kužnimi boleznimi v državi in načrtov ukrepov v primeru pojava
posebno nevarnih kužnih bolezni.

11.2. V programu je izpeljava simulacijske vaje izbruha KPK.

12. Obveščanje in osveščenost o bolezni

- VIS vsako leto pripravlja predavanja/predstavitve;

- VURS in VZS organizirata predavanja za prosvetljevanje
imetnikov živali in drugih organizacij.