Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo občinskih odborov LDS, SDS in ZLSD Žetale, na seji dne 6 julija 2000

1. Odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta in za volitve župana v novoustanovljeni Občini Žetale (Uradni list RS, št. 65/98) je iz razlogov, navedenih v obrazložitvi te odločbe, v neskladju z ustavo in zakonom.
2. Občinski svet mora neskladnost iz prejšnje točke odpraviti najkasneje do prvega roka za razpis naslednjih rednih volitev v občini.
3. Vloga občinskih odborov LDS, SDS in ZLSD se zavrže, kolikor se nanaša na sklep o imenovanju občinske volilne komisije.

1. Pobudniki navajajo, da je Občinski svet občine Majšperk z odlokom o določitvi volilnih enot za volitve članov v občinski svet in za volitve župana v novoustanovljeni Občini Žetale (v nadaljevanju: odlok) določil območja volilnih enot tako, da je prekršil ustavno načelo enakosti pred zakonom in določbe zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – v nadaljevanju: ZLV). Predlagajo razveljavitev odloka. Pobudo utemeljujejo s podatki o številu prebivalcev v posameznih volilnih enotah, ki po njihovih navedbah kažejo na očitno odstopanje od načela, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev. Navajajo, da so zaradi neenakomerne poseljenosti v posameznih naseljih Občinskemu svetu občine Majšperk predlagali, da določi celotno območje občine kot eno samo volilno enoto.
2. Pobudniki izpodbijajo tudi sklep Občinskega sveta občine Majšperk o imenovanju občinske volilne komisije.
3. Občinski svet občine Majšperk trdi, da izpodbijani odlok ni v neskladju z ustavo in ZLV. Navaja podatke o številu prebivalcev po volilnih enotah, ki se praktično v celoti ujemajo s podatki, ki jih navajajo pobudniki. Odstopanja od načela, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev, utemeljuje z različno velikostjo poameznih naselij in gostoto naseljenosti. Navaja, da je bilo treba zagotoviti zastopanost vseh naselij občine v občinskem svetu.

4. Ker so bili izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS), je ustavno sodišče pobudo sprejelo in takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
5. Ustava določa v prvem odstavku 43. člena, da je volilna pravica splošna in enaka. Enakost volilne pravice pomeni enako vrednost glasu vsakega volilca; ta pa se doseže tako, da se pri oblikovanju volilnih enot upošteva načelo, da se en član predstavniškega telesa voli na približno enako število prebivalcev oziroma volilnih upravičencev. Pogost način kršitve enakosti volilne pravice je oblikovanje različno velikih volilnih enot (nedopustna volilna geometrija). Za dosego enakosti volilne pravice je zato pri oblikovanju volilnih enot treba upoštevati načelo, da se na približno enako število prebivalcev oziroma volilnih upravičencev voli po en član predstavniškega telesa.
6. Prvi svet novoustanovljene Občine Žetale ima v skladu s 178. točko 2. člena zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in nasl. – v nadaljevanju: ZUODNO) sedem članov, kar po določbi 9. člena ZLV pomeni, da se občinski svet voli po večinskem volilnem sistemu. Po 19. členu ZLV se za večinske volitve v občini oblikujejo volilne enote; če občinski svet ne šteje več kot sedem članov, se lahko vsi člani volijo v občini kot eni volilni enoti. Po 6. členu ZUODNO odloke o določitvi volilnih enot v novoustanovljenih občinah sprejmejo občinski sveti, ki v skladu z zakonom imenujejo občinske volilne komisije v novoustanovljene občine – v primeru Občine Žetale je to v skladu z 28. členom zakona o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij (Uradni list RS, št. 44/96 – v nadaljevanju: ZPUODO) Občinski svet občine Majšperk. Če občinski svet ne sprejme odloka o določitvi volilnih enot, se volitve izvedejo v občini kot eni volilni enoti.
7. Občinski svet se je odločil za oblikovanje večjega števila volilnih enot. Pri tem bi moral upoštevati 20. člen ZLV, ki določa, da se volilne enote za volitve članov občinskega sveta oblikujejo tako, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev. Če je območje razdeljeno na krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, obsega volilna enota območje ene ali več takih skupnosti ali dela take skupnosti. Če območje občine ni razdeljeno na ožje skupnosti, obsega volilna enota območje enega ali več naselij ali dela naselja. V 21. členu je določeno, da se pri večinskih volitvah v volilni enoti voli en član občinskega sveta. Če je to smotrno zaradi oblikovanja volilnih enot, se lahko v volilni enoti voli tudi več članov občinskega sveta, vendar ne več kot trije.
8. Odlok določa za Občino Žetale pet volilnih enot, v katerih se volita po en ali dva člana občinskega sveta. Po navedbah nasprotnega udeleženca ima Občina Žetale 1446 prebivalcev, po navedbah pobudnikov pa enega več. Da bi se načelo iz 21. člena ZLV popolnoma upoštevalo, bi se moral en član občinskega sveta izvoliti na 206 oziroma 207 prebivalcev. Podatki obeh udeležencev pa kažejo, da sta število prebivalcev na en mandat člana občinskega sveta in odstopanje od povprečja v občini po volilnih enotah takšna:
Nadole: prebivalcev – 153 članov sveta – 1, (26% navzdol)
Žetale: prebivalcev – 447 članov sveta – 2, (7,72% navzgor)
Kočice: prebivalcev – 265 članov sveta – 1, (28% navzgor)
Dobrina: prebivalcev – 276 članov sveta – 1, (33,3% navzgor)
Čermožiše: prebivalcev – 306 članov sveta – 2 (26% navzdol).
9. Odstopanja od temeljne zahteve, ki izhaja iz načela enakosti volilne pravice, so bistvena. Še najmanjše odstopanje od “idealnega“ povprečja je pri volilni enoti Žetale, ki pa ima v primerjavi z volilno enoto Čermožiše, ki prav tako izvoli dva člana sveta, kar 140 prebivalcev več, ali v primerjavi z volilno enoto Nadole, ki šteje 153 prebivalcev in ima enega predstavnika. Takšna odstopanja (maksimalna relativna deviacija znaša skoraj 60%) nedvomno pomenijo poseg v enakost volilne pravice. Tako veliko odstopanje pri oblikovanju volilnih enot pomeni kršitev enakosti volilne pravice v vsakem primeru, tudi če bi morebiti obstajali razlogi, ki bi opravičevali nebistvena odstopanja.
10. Glede na navedeno ustavno sodišče ocenjuje, da so izpolnjeni pogoji iz 48. člena ZUstS za sprejem ugotovitvene odločbe o neustavnosti izpodbijanega odloka. Rok za odpravo neustavnosti je ustavno sodišče določilo tako, da bo občinski svet lahko pred razpisom naslednjih rednih volitev sprejel nov odlok, skladen z ustavo in ZLV.
11. V delu, ki se nanaša na sklep o imenovanju občinske volilne komisije, je ustavno sodišče vlogo zavrglo, ker gre za posamičen akt, ki ga ni mogoče izpodbijati v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, prav tako pa niso podane procesne predpostavke, da bi ustavno sodišče v tem delu vlogo obravnavalo kot ustavno pritožbo.

12. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 25. in 48. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.