Uradni list

Številka 7
Uradni list RS, št. 7/2000 z dne 28. 1. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 7/2000 z dne 28. 1. 2000

Kazalo

372. Odredba o metodah kvantitativne analize trikomponentnih mešanic tekstilnih vlaken, stran 863.

Na podlagi 2. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99) in prvega odstavka 13. člena pravilnika o navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih (Uradni list RS, št. 109/99) izdaja ministrica za gospodarske dejavnosti
O D R E D B O
o metodah kvantitativne analize trikomponentnih mešanic tekstilnih vlaken
1. člen
Ta odredba določa kvantitativno analizo trikomponentnih mešanic tekstilnih vlaken z metodami ročnega ločevanja, kemičnega ločevanja ali kombinacije obeh.
2. člen
Priprava preskusnih vzorcev in preskusnih primerkov se izvede po določbah navedenih v Prilogi I odredbe o metodah kvantitativne analize dvokomponentnih mešanic tekstilnih vlaken.
3. člen
Pri preskušanjih za ugotavljanje surovinske sestave tekstilnih izdelkov, sestavljenih iz trikomponentne mešanice vlaken, ki so bili dani v promet v skladu s pravilnikom o označevanju tekstilnih in usnjenih izdelkov, je obvezna uporaba določb iz Priloge I te odredbe in iz Priloge I odredbe o metodah kvantitativne analize dvokomponentnih mešanic tekstilnih vlaken.
4. člen
Vsak laboratorij, ki je odgovoren za preskušanje trikomponentnih mešanic, mora v poročilu o preskusu navesti vse dejavnike, omenjene v točki V Priloge I.
5. člen
Kakršnekoli spremembe in dopolnitve specifikacij k Prilogam I, II in III, ki so potrebne za uskladitev s tehničnim napredkom, se sprejmejo v skladu s postopkom določenim z odredbo o metodah kvantitativne analize dvokomponentnih mešanic tekstilnih vlaken.
6. člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 1999-2111-0023
Ljubljana, dne 14. decembra 1999.
dr. Tea Petrin l. r.
Ministrica
za gospodarske dejavnosti
                                                        PRILOGA I

      KVANTITATIVNA ANALIZA TRIKOMPONENTNIH MEŠANIC VLAKEN

1. OSNOVE

Uvod

Metode kvantitativne analize mešanic vlaken temeljijo na dveh
postopkih: na ročnem ločevanju in kemičnem ločevanju vrst vlaken.

Metoda ročnega ločevanja daje v primerjavi s kemično metodo
točnejše rezultate, zato se uporablja vedno, kadar je le-to
mogoče. Metoda ročnega ločevanja je primerna za vse vrste
tekstilij, katerih vlakna ne tvorijo pravih mešanic, tako kot
npr.

- pri prejah, ki so sestavljene iz več elementov (jedro in
plašč), od katerih je vsak izdelan iz samo ene vrste vlaken,

- pri tkaninah, pri katerih je osnova iz drugačnih vrst vlaken
kot votek, ali

- pri pleteninah, ki jih je mogoče razplesti v posamezne preje
različnih vrst.

Metode kvantitativne kemične analize temeljijo na selektivnem
raztapljanju posameznih komponent. Možne so štiri različice te
metode:

1. Ob uporabi dveh preskusnih primerkov pridobljenih iz istega
preskusnega vzorca se iz prvega preskusnega primerka odtopi
komponento (a), drugo komponento (b) pa se odtopi iz drugega
preskusnega primerka. Neraztopljene ostanke obeh primerkov se
stehta. Iz ustrezne izgube mase se izračuna odstotek obeh
odtopljenih komponent. Odstotek tretje komponente (c) se izračuna
iz razlike.

2. Ob uporabi dveh preskusnih primerkov pridobljenih iz istega
preskusnega vzorca se komponento (a) odtopi iz prvega preskusnega
primerka, dve komponenti (a in b) pa iz drugega preskusnega
primerka. Neraztopljeni ostanek prvega preskusnega primerka se
stehta, nakar se iz izgube v masi izračuna odstotek komponente
(a). Neraztopljeni ostanek drugega preskusnega primerka se
stehta; le-ta ustreza komponenti (c). Odstotek tretje komponente
(b) se izračuna iz razlike.

3. Ob uporabi dveh preskusnih primerkov pridobljenih iz istega
preskusnega vzorca se komponenti (a in b) odtopi iz prvega
preskusnega primerka, komponenti (b in c) pa iz drugega
preskusnega primerka. Neraztopljeni ostanki ustrezajo v prvem
primerku komponenti (c), v drugem primerku pa komponenti (a).
Odstotek tretje komponente (b) se izračuna iz razlike.

4. Ob uporabi enega preskusnega primerka se po odstranitvi ene od
komponent neraztopljeni ostanek, ki ga oblikujeta drugi dve
komponenti stehta in iz izgube v masi se izračuna odstotek
odtopljene komponente. Eno od dveh ostalih komponent se nadalje
odtopi ter neraztopljeno komponento stehta. Iz izgube v masi se
izračuna odstotek druge raztopljene komponente.

Kadar je možna izbira, se priporoča uporaba ene od prvih treh
različic.

Kadar se uporablja kemična analiza je potrebno posebno pazljivost
nameniti izbiri metode in topil, s katerimi se odtapljajo
posamezne komponente, pri čemer naj ostanejo tiste komponente, ki
se ne odtapljajo, nepoškodovane.

V Prilogi III je navedena preglednica s primeri trikomponentnih
mešanic. Poleg primerov so navedene metode za analizo
dvokomponentnih mešanic, ki jih je načeloma mogoče uporabiti za
analizo navedenih trikomponentnih mešanic.

Da bi bila možnost napake pri kemični analizi trikomponentnih
mešanic najmanjša, se priporoča, izvedba po vsaj dveh od zgoraj
omenjenih štirih različic.

Mešanice vlaken ki se predelujejo in kasneje v manjši meri tudi
plemenitijo, lahko vsebujejo nevlaknate snovi, kot so maščobe,
voske in snovi za oplemenitenje, ali v vodi topne snovi, ki so
bodisi naravno prisotne bodisi dodane za lažjo predelavo.
Nevlaknate snovi je potrebno pred analizo odstraniti. Iz tega
razloga je podana metoda predhodne obdelave za odstranitev olj,
maščob, voskov in vodotopnih snovi.

Poleg omenjenega lahko tekstilije vsebujejo smole ali druge
snovi, dodane za doseganje posebnih lastnosti. Taka snov,
vključno z barvili v izjemnih primerih, lahko moti pri reakciji
reagenta na topno komponento in/ali se lahko v celoti ali deloma
odstrani z reagentom. Te vrste snovi lahko povzročajo napake,
zato jih je potrebno odstraniti pred analizo vzorca. Če ni mogoče
odstraniti tovrstno dodanih snovi, metode kvantitativne kemične
analize podane v tej Prilogi, niso uporabne.

Barvila v obarvanih tekstilnih vlaken veljajo za sestavni del le-
teh, zato se ne odstranjujejo.

Analize se izvajajo na podlagi suhe mase, zato je postopek
določanja suhe mase opisan v nadaljevanju.

Dobljeni rezultat vključuje uporabo dogovorjenih dodatkov na suho
maso vsakega vlakna, naštetih v Prilogi II predpisa o navajanju
surovinske sestave in o tekstilnih imenih.

Pred izvajanjem analize je potrebno razpoznati vsa vlakna,
prisotna v mešanici vlaken. Pri nekaterih metodah lahko reagent,
uporabljen za raztapljanje topne komponente delno raztopi tudi
netopno komponento mešanice, zato je priporočljivo, da se
izberejo taki reagenti, ki nimajo nikakršnega ali imajo kar
najmanjši učinek na netopna vlakna. Če je znano, da pri analizi
pride do izgube mase, je potrebno rezultate korigirati; v ta
namen so podani potrebni korekcijski faktorji. Ti faktorji so
bili glede na zahteve posameznih metod analize določeni v
različnih laboratorijih. Ti faktorji veljajo samo za nerazgrajena
vlakna; če pride pred ali med obdelavo do razgradnje vlaken, je
potrebno uporabljati drugačne korekcijske faktorje. Če je
potrebno uporabiti četrto varianto, v kateri se tekstilno vlakno
izpostavi zaporednemu delovanju dveh različnih topil, je potrebno
uporabiti korekcijske faktorje za možne izgube v masi, do katerih
je prišlo po dvojni obdelavi vlakna. Tako v primeru ročnega
ločevanja kot v primeru kemičnega ločevanja je potrebno opraviti
vsaj dve določitvi.


     I. SPLOŠNE INFORMACIJE O METODAH KVANTITATIVNE KEMIČNE
        ANALIZE TRIKOMPONENTNIH MEŠANIC TEKSTILNIH VLAKEN

Področje uporabe vsake metode opredeljuje za katera vlakna je
metoda uporabna.

I.1. VELJAVNOST IN PODROČJE UPORABE

Področje uporabe vsake metode za analizo dvojnih mešanic vlaken
določa za katera vlakna se metoda uporablja (glej Prilogo II
predpisa o metodah kvantitativne analize dvokomponentnih
mešanicah tekstilnih vlaken).


I.2. PRINCIP

Po ugotovitvi komponent mešanice se nevlaknate snovi odstranijo z
ustrezno predobdelavo, nakar se uporabi ena ali več od štirih
variant postopka selektivnega raztapljanja, opisanih v uvodu.
Razen v primerih, ko bi to povzročilo tehnične težave, je
priporočljivo najprej raztopiti tisto komponento, katere odstotek
je večji, tako da ostane tista komponenta, ki je zastopana v
manjšem odstotku kot preostanek po raztapljanju.


I.3. OPREMA IN REAGENTI

I.3.1.  Oprema

I.3.1.1. Stekleni filtrirni lončki in tehtiči dovolj veliki, da
lahko vsebujejo filtrirne lončke ali aparature, ki dajajo enake
rezultate.

I.3.1.2. Presesalna buča.

I.3.1.3. Desikator z vsebujočim silikagelom.

I.3.1.4. Sušilnik z ventilatorjem za sušenje primerkov pri 105 +
/ - 3 stopinje C.

I.3.1.5. Analitska tehtnica z natančnostjo 0,0002 g.

I.3.1.6. Soxhlet aparat (aparat za ekstrakcijo) ali druga
naprava, ki daje enake rezultate.

I.3.2.  Reagenti

I.3.2.1. Petroleter, redestiliran, temperatura vrelišča 40 do 60
stopinj CC.

I.3.2.2. Drugi reagenti so določeni v odgovarjajočih točkah
opisov posameznih metod. Vsi uporabljeni reagenti naj bodo
kemično čisti.

I.3.2.3. Destilirana ali deionizirana voda.


I.4. KONDICIONIRANJE VZORCA IN POGOJI TESTIRANJA

Ker se absolutno suhe mase (glej opombo 1) določujejo posebej, je
nepotrebno kondicionirati preskusne primerke ali izvajati analize
v standardni atmosferi.


I.5.  LABORATORIJSKI PRESKUSNI PRIMEREK

Laboratorijski preskusni vzorec, reprezentativen za
laboratorijski osnovni vzorec naj bo dovolj velik, da se iz njega
pridobi vse potrebne preskusne primerke, od katerih naj vsak
posamezno tehta vsaj 1 g.


I.6.  PREDOBDELAVA LABORATORIJSKEGA PRESKUSNEGA VZORCA (glej
opombo 2)

Kadar je prisotna nevlaknata snov, ki se ne upošteva v izračunu
procentne sestave (glej drugi odstavek 3. člena predpisa o
navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih), se le-to
najprej odstrani z ustrezno metodo, ki ne vpliva na vlaknate
komponente.

Nevlaknate snovi, katere je možno ekstrahirati s petroletrom in
vodo, se odstrani tako da se na zraku posušeni preskusni vzorec
obdeluje v Soxhlet aparatu s petroletrom eno uro pri hitrosti
najmanj šest ciklov na uro. Ko petroleter izhlapi iz vzorca, se
vzorec ekstrahira z direktno obdelavo, ki jo sestavljata enourno
namakanje vzorca v vodi pri sobni temperaturi in nato še enourno
namakanje v vodi pri temperaturi 65 + / - 5 stopinj C, pri čemer
se tekočino z vzorcem od časa do časa premeša.  Uporabljeno
razmerje tekočina : vzorec je 100 : 1. Ostalo vodo na vzorcu se
odstrani z ožemanjem, odsesavanjem ali centrifugiranjem, nakar se
vzorec posuši prosto na zraku.

Kadar nevlaknatih snovi ni mogoče ekstrahirati s petroletrom in
vodo, potem zgoraj opisano metodo nadomestimo z ustrezno drugo
metodo, ki bistveno ne vpliva na vlaknate komponente. Pri
nekaterih nebeljenih, naravnih rastlinskih vlaknih (npr. juta,
kokos) običajna predobdelava s petroletrom in vodo ne odstrani
vseh naravnih nevlaknatih snovi; kljub temu se dodatna
predobdelava ne uporablja, razen če vzorec vsebuje apreture,
netopne v vodi in petroletru.

Poročila o preskusu morajo vsebovati vse podatke o uporabljenih
metodah predobdelave.


I.7. POSTOPEK

I.7.1.  Splošna navodila

I.7.1.1. Sušenje

Vsak postopek sušenja se izvaja najmanj štiri ure in največ
šestnajst ur pri temperaturi 105 + / - 3 stopinje C v sušilniku z
ventilatorjem, pri čemer naj bodo vrata sušilnika neprestano
zaprta. Če je čas sušenja krajši od 14 ur, je potrebno primerek
stehtati, da se ugotovi, ali je njegova masa konstantna. Masa je
konstantna takrat, ko se v razmaku 60-tih minut sušenja spremeni
za manj kot 0,05 %.

Med sušenjem, hlajenjem in tehtanjem naj se lončki, tehtiči,
primerki in preostanki raztapljanja čim manj prijemajo z golimi
rokami.

Primerki se sušijo v tehtičih kateri pokrovčki naj bodo položeni
poleg v sušilniku. Tehtiče se po sušenju pokrije, nakar se jih
karseda hitro prestavi v desikator.

Kadar se namesto filtrirnega lončka uporablja kakšna druga
oprema, mora sušenje v sušilniku potekati tako, da se lahko
ugotovi masa suhih vlaken brez izgub.

I.7.1.2. Hlajenje

Vsi postopki hlajenja v eksikatorju, ki je zraven tehtnice, se
izvajajo toliko časa da se doseže popolna ohladitev tehtičev, v
vsakem primeru pa ne manj kot dve uri.

I.7.1.3. Tehtanje

Po ohladitvi, naj se tehtiči stehtajo v dveh minutah po njihovi
odstranitvi iz desikatorja. Natančnost tehtanja: 0,0002 g.

I.7.2.  Postopek

Iz predobdelanega laboratorijskega preskusnega vzorca se izloči
preskusni primerek mase najmanj 1 g. Prejo ali tkanino se nareže
na dolžino približno 10 mm, kolikor se da na drobno. Primerek
(primerke) se posuši v tehtiču, ohladi v desikatorju in stehta.
Primerek (primerke) se prenese v stekleno posodo, določeno v
točki 3.1 (i), Metoda št. 15 predpisa o metodah kvantitativne
analize dvokomponentnih mešanic, nakar se ponovno stehta
tehtič(e) in iz razlike izračuna suho maso primerka (primerkov).
Preskušanje se izvede po navodilih opisanih v odgovarjajoči točki
opisa metode, ki se uporablja. Preostanek se pregleda
mikroskopsko da se ugotovi ali je z obdelavo dosežena popolna
odstranitev topnega vlakna.


I.8. IZRAČUN IN PRIKAZ REZULTATOV

Masa netopne komponente se izraža v odstotkih celotne mase vlaken
v mešanici. Rezultate se računa na osnovi čiste suhe mase, z
upoštevanjem

(a) dogovorjenih dodatkov in

(b) korekcijskih faktorjev,

ki jih je potrebno upoštevati zaradi izgube snovi med
predobdelavo in analizo.

I.8.1. Izračun odstotka netopne komponente na osnovi čiste suhe
mase, neupoštevajoč izgubo mase vlaken med predobdelavo.

I.8.1.1. VARIANTA 1

Enačbe, ki se uporabljajo, kadar se ena komponenta mešanice
odstrani iz enega primerka, druga komponenta pa iz drugega
primerka:
kjer so:

P(1)%  odstotek prve komponente, čiste, absolutno suhe
(komponenta iz prvega primerka, raztopljena v prvem reagentu)

P(2)%  odstotek druge komponente, čiste, absolutno suhe
(komponenta iz drugega primerka, raztopljena v drugem reagentu)

P(3)%  odstotek tretje komponente, čiste, absolutno suhe
(komponenta iz prvega in drugega primerka, ki ni bila raztopljena
v nobenem od reagentov)

m(1) masa absolutno suhega prvega primerka po predobdelavi

m(2) masa absolutno suhega drugega primerka po predobdelavi

r(1) masa absolutno suhega ostanka po odstranitvi prve komponente
iz prvega primerka v prvem reagentu

r(2) masa absolutno suhega ostanka po odstranitvi druge
komponente iz drugega primerka v drugem reagentu

d(1) korekcijski faktor zaradi izgube mase v prvem reagentu za
drugo komponento, ki ni bila raztopljena v prvem primerku (glej
opombo 3)

d(2) korekcijski faktor zaradi izgube mase v prvem reagentu za
tretjo komponento, ki ni bila raztopljena v prvem primerku (glej
opombo 3)

d(3) korekcijski faktor zaradi izgube mase v drugem reagentu za
prvo komponento, ki ni bila raztopljena v drugem primerku (glej
opombo 3)

d4 korekcijski faktor zaradi izgube mase v drugem reagentu za
tretjo komponento, neraztopljeno iz drugega primerka (glej opombo
3)

I.8.1.2. VARIANTA 2

Enačbe, ki se uporabljajo, kadar se

- komponenta (a) odstrani iz prvega preskusnega primerka ter
ostaneta kot ostanek drugi dve komponenti (b + c),

- komponenti (a + b) se odstranita iz drugega preskusnega
primerka ter ostane tretja komponenta (c):
kjer so:

P(1)%  odstotek prve komponente, čiste, absolutno suhe
(komponenta iz prvega primerka, raztopljena v prvem reagentu)

P(2)%  odstotek druge komponente, čiste, absolutno suhe
(komponenta raztopljena sočasno kot prva komponenta v drugem
primerku v drugem reagentu)

P(3)%  odstotek tretje komponente, čiste, absolutno suhe
(komponenta iz prvega in drugega primerka, ki ni bila raztopljena
v nobenem od reagentov)

m(1) masa absolutno suhega prvega primerka po predhodni obdelavi

m(2) masa absolutno suhega drugega primerka po predhodni obdelavi

r(1) masa absolutno suhega ostanka po odstranitvi prve komponente
iz prvega primerka v prvem reagentu

r(2) masa absolutno suhega ostanka po odstranitvi prve in druge
komponente iz drugega primerka v drugem reagentu

d(1) korekcijski faktor zaradi izgube mase v prvem reagentu za
drugo komponento, ki ni bila raztopljena v prvem primerku (glej
opombo 4)

d(2) je korekcijski faktor zaradi izgube mase v prvem reagentu za
tretjo komponento, ki ni bila raztopljena v prvem primerku (glej
opombo 4)

d(4)) je korekcijski faktor zaradi izgube mase v drugem reagentu
za tretjo komponento, ki ni bila raztopljena v drugem primerku(
glej opombo 4)

I.8.1.3. VARIANTA 3

Enačbe, ki se uporabljajo, kadar se

- komponenti (a + b) odstranita iz primerka in se kot ostanek
pusti tretja komponenta (c),

- ter se komponenti (b + c) odstranita iz drugega primerka in se
kot ostanek pusti prva komponenta (a):
kjer so:

P(1)%  odstotek prve komponente, čiste, absolutno suhe
(komponenta raztopljena v reagentu)

P(2)%  odstotek druge komponente, čiste, absolutno suhe
(komponenta raztopljena v reagentu)

P(3)%  odstotek tretje komponente, čiste, absolutno suhe
(komponenta odtopljena iz drugega primerka z reagentom)

m(1) masa absolutno suhega prvega primerka po predhodni obdelavi

m(2) masa absolutno suhega drugega primerka po predhodni obdelavi

r(1) masa absolutno suhega ostanka po odstranitvi prve in druge
komponente iz prvega primerka v prvem reagentu

r(2) masa absolutno suhega ostanka po odstranitvi druge in tretje
komponente iz drugega primerka v drugem reagentu

d(2) korekcijski faktor zaradi izgube mase v prvem reagentu za
tretjo komponento, ki ni bila raztopljena v prvem primerku (glej
opombo 5)

d(3) korekcijski faktor zaradi izgube mase prve komponente
neraztopljene v drugem reagentu iz drugega primerka (glej opombo
5)

I.8.1.4. VARIANTA 4

Enačbe, ki se uporabljajo, pri zaporedni odstranitvi dveh
komponent iz mešanice vlaken istega primerka:
kjer so:

P(1)%  odstotek prve komponente, čiste, absolutno suhe (prva
topna komponenta)

P(2)%  odstotek druge komponente, čiste, absolutno suhe (druga
topna komponenta)

P(3)% odstotek tretje komponente, čiste, absolutno suhe (netopna
komponenta)

m masa absolutno suhega primerka po predhodni obdelavi

r(1) masa absolutno suhega ostanka po odstranitvi prve komponente
s prvim reagentom

r(2) masa absolutno suhega ostanka po odstranitvi prve in druge
komponente s prvim in drugim reagentom

d(1) korekcijski faktor zaradi izgube v masi druge komponente v
prvem reagentu (glej opombo 6)

d(2) korekcijski faktor zaradi izgube v masi tretje komponente v
prvem reagentu (glej opombo 6)

d(3) korekcijski faktor zaradi izgube v masi tretje komponente v
prvem in drugem reagentu (glej opombo 7)

I.8.2. Izračun odstotka posameznih komponent v mešanici ob
upoštevanju dogovorjenih trgovskih dodatkov in korekcijskih
faktorjev zaradi izgub v masi med predobdelavo:
kjer je:

P(1A)% odstotek prve absolutno suhe komponente, vključno z
vsebnostjo vlage in izgubo v masi zaradi predhodne obdelave

P(2A)% odstotek druge absolutno suhe komponente, vključno z
vsebnostjo vlage in izgubo v masi zaradi predhodne obdelave

P(3A)% odstotek tretje absolutno suhe komponente, vključno z
vsebnostjo vlage in izgubo v masi zaradi predhodne obdelave

P(1) odstotek prve absolutno suhe komponente, dobljene z eno od
enačb, navedenih v I.8.1.

P(2) odstotek druge absolutno suhe komponente, dobljene z eno od
enačb, navedenih v I.8.1.

P(3) odstotek tretje absolutno suhe komponente, dobljene z eno od
enačb, navedenih v I.8.1.

a(1) dogovorjeni trgovski dodatek prve komponente

a(2) dogovorjeni trgovski dodatek druge komponente

a(3) dogovorjeni trgovski dodatek tretje komponente

b(1) odstotek izgube v masi prve komponente zaradi predobdelave

b(2) odstotek izgube v masi druge komponente zaradi predobdelave

b(3) odstotek izgube v masi tretje komponente zaradi predobdelave

Kadar se uporablja posebna predobdelava, se vrednosti b(1), b(2)
in b(3), če je možno, določijo tako, da se vsaka od očiščenih
komponent predobdela na način, ki je uporabljen v analizi. Čista
vlakna so tista, ki so brez vseh nevlaknatih materialov, razen
tistih, ki jih normalno vsebujejo (bodisi naravno, bodisi zaradi
proizvodnega procesa), v stanju (nebeljeno, beljeno), v katerem
nastopajo v materialu, ki ga je potrebno analizirati.

Kadar posamezne komponente, uporabljene pri izdelavi vrste
tekstilij ki se analizira niso na voljo, je potrebno uporabiti
povprečne vrednosti b(1), b(2) in b(3), dobljene iz analiz,
opravljenih na čistih vlaknih, ki so podobna tistim v
pregledovani mešanici.

Če se uporablja predobdelava s petroletrom in vodo, se
korekcijske faktorje b(1), b(2) in b(3) lahko v glavnem zanemari,
razen v primeru nebeljenega bombaža, nebeljenega lanu in
nebeljene konoplje, kjer velja, da je izguba zaradi predhodne
obdelave navadno 4 %, v primeru polipropilena pa 1 %.

V primeru drugih vlaken se izgube zaradi predhodne obdelave v
izračunih navadno zanemarijo.

I.8.3. Opomba

Primeri izračunov so navedeni v Prilogi II te odredbe.


           II.  METODA KVANTITATIVNE ANALIZE Z ROČNIM
            LOČEVANJEM TRIKOMPONENTNIH MEŠANIC VLAKEN

II.1. VELJAVNOST IN PODROČJE UPORABE

Ta metoda se uporablja za tekstilna vlakna vseh vrst, če ne
oblikujejo prave mešanice in če jih je mogoče ločiti z roko.


II.2. PRINCIP

Po razpoznavi vrste komponent blaga se nevlaknate snovi odstrani
z ustrezno predobdelavo, nakar se vlakna ročno loči, osuši in
stehta za izračun odstotka posameznih vrst vlaken v mešanici.


II.3. OPREMA

II.3.1.  Tehtiči ali druga oprema, ki daje enake rezultate

II.3.2.  Desikator z vsebujočim silikagelom

II.3.3.  Sušilnik z ventilatorjem za sušenje primerkov pri 105 +
/ - 3 stopinje C

II.3.4.  Analitska tehtnica z natančnostjo 0,0002 g

II.3.5.  Soxhlet aparat (aparat za ekstrakcijo) ali druga
naprava, ki daje enake rezultate

II.3.6.  Igla

II.3.7.  Torziometer ali podobna naprava


II.4 REAGENTI

II.4.1.  Petroleter, redestiliran, temperatura vrelišča 40 do 60
stopinj C

II.4.2.  Destilirana ali deionizirana voda.


II.5. KONDICIONIRANJE VZORCA IN POGOJI TESTIRANJA

Glej I.4.


II.6. LABORATORIJSKI PRESKUSNI PRIMEREK

Glej I.5.


II.7. PREDOBDELAVA LABORATORIJSKEGA PRESKUSNEGA VZORCA

Glej I.6.


II.8. POSTOPEK

II.8.1. Analiza preje

Iz predobdelanega laboratorijskega preskusnega vzorca se odvzame
primerek mase najmanj 1 g. Pri zelo fini preji, se analiza lahko
izvede na primerku dolžine najmanj 30 m, ne glede na maso.

Prejo se razreže na kose primerne dolžine; s pomočjo igle se
ločijo posamezni tipi vlaken (posamezne komponente); po potrebi
se uporabi torziometer. Posamezne komponente se prenese v
predhodno stehtane tehtiče, nakar se jih suši pri temperaturi 105
stopinj + / - 3  stopinje C do konstantne mase, kot je opisano v
točkah I.7.1 in I.7.2.

II.8.2. Analiza ploskega tekstila

Iz predobdelanega laboratorijskega preskusnega vzorca se stran od
robov odvzame primerek mase najmanj 1 g, kateremu se skrbno
obrežejo robovi, da ne pride do "cefranja"; primerek se izreže v
smeri osnove ali votka za tkanino ter v smeri vrst in stolpičev
za pletenino. Ločena vlakna različnih tipov (komponente) se zbere
v predhodno stehtanem tehtiču, nakar se nadalje postopa po
navodilih v točki II.8.1.


II.9. IZRAČUN IN PRIKAZ REZULTATOV

Masa vsake posamezne komponente se poda v odstotkih celotne mase
vlaken v mešanici. Rezultate se računa na osnovi absolutno suhe
mase čistega primerka, z upoštevanjem

(a) dogovorjenih odstopanj in

(b) korekcijskih faktorjev,

ki jih je potrebno upoštevati zaradi zmanjšanja mase med
predobdelavo in analizo.

II.9.1. Izračun odstotkov mas absolutno suhih vlaken ob
zanemarjanju izgube v masi vlakna med predobdelavo:
kjer so:

P(1)% odstotek prve absolutno suhe komponente;

P(2)% odstotek druge absolutno suhe komponente;

P(3)% odstotek tretje absolutno suhe komponente;

m(1) masa absolutno suhe prve komponente;

m(2) masa absolutno suhe druge komponente;

m(3) masa absolutno suhe tretje komponente.

II.9.2. Za izračun odstotka vsake komponente z upoštevanjem
dogovorjenih trgovskih dodatkov in korekcijskih faktorjev za
izgube v masi med predobdelavo glej I.8.2.


   III.  METODA KVANTITATIVNE ANALIZE TRIKOMPONENTNIH MEŠANIC
            VLAKEN S KOMBINACIJO ROČNEGA IN KEMIČNEGA
            LOČEVANJA TRIKOMPONENTNIH MEŠANIC VLAKEN

Kadar koli je mogoče se uporablja ročno ločevanje ob upoštevanju
odstotkov komponent, ločenih pred katerokoli kemično obdelavo
vsake od ločenih komponent.


                      IV.  NATANČNOST METOD

Natančnost, navedena pri posameznih metodah, se nanaša na njihovo
ponavljivost (glej Prilogo II predpisa o metodah kvantitativne
analize dvokomponentnih mešanicah tekstilnih vlaken).

Ponovljivost se nanaša na zanesljivost, t. j. sovpadanje
preskusnih vrednosti, ki jih pridobijo delavci v različnih
laboratorijih ali ob različnih časih pri uporabi iste metode ali
pri obdelavi različnih primerkov iste homogene mešanice.

Ponovljivost se izraža z intervalom zaupanja rezultatov za
statistično zaupanja S = 95 %.

To pomeni, da bi bila razlika med dvema rezultatoma v vrsti
analiz, opravljenih v različnih laboratorijih, ob normalni in
pravilni uporabi metode za identično in homogeno mešanico
presežena samo v 5 od 100  primerov.

Za določitev natančnosti analize trikomponentne mešanice se na
običajen način uporabljajo vrednosti, navedene v metodah za
analizo dvokomponentnih mešanic, ki so bile uporabljene za
analizo trikomponentne mešanice.

Če je bilo v štirih variantah kvantitativne kemične analize
trikomponentne mešanice določeno, da je treba izvesti dve
raztopitvi (ob uporabi ločenih primerkov za prve tri variante in
enega samega primerka za četrto varianto) in ob predvidevanju, da
E1 in E2 pomenita natančnost obeh metod za analizo dvojnih
mešanic, je natančnost rezultatov za vsako komponento prikazana v
naslednji preglednici:

               ---------------------------------------
               Varianta
               Komponenta    1       2 in 3       4
               ---------------------------------------
               A             E1        E1         E1
               B             E2      E1 + E2   E1 + E2
               C          E1 + E2       E2     E1 + E2
               ---------------------------------------

Ugotovljeno je, da je stopnja natančnosti nižja od tiste, ki je
izračunana z zgoraj navedeno metodo kadar se uporablja četrta
varianta. To je posledica možnega delovanja prvega reagenta na
ostanek, ki je sestavljen iz komponent b in c.


                     V.  POROČILO O PRESKUSU

V.1.  Navedba variant, ki so bile uporabljene za izvedbo analize,
navedba metod, reagentov in korekcijskih faktorjev.

V.2.  Navedba podrobnosti o kakršnihkoli predobdelavah (glej
I.6.).

V.3.  Navedba posameznih rezultatov in aritmetične sredine, oboje
na eno decimalno mesto natančno.

V.4.  Kjer je mogoče, za vsako sestavino navedba natančnosti
metode, izračunano v skladu s preglednico v poglavju IV.


------------
Opombe:

1  V nadaljevanju suha masa

2  Glej Prilogo I.1

3 Vrednosti d so navedene v ustreznih razdelkih predpisa o
metodah kvantitativne analize dvokomponentnih mešanicah
tekstilnih vlaken

4  Vrednosti d so navedene v ustreznih razdelkih predpisa o
metodah kvantitativne analize dvokomponentnih mešanicah
tekstilnih vlaken.

5  Vrednosti d so navedene v ustreznih razdelkih predpisa o
metodah kvantitativne analize dvokomponentnih mešanicah
tekstilnih vlaken

6 Vrednosti d so navedene v ustreznih razdelkih predpisa o
metodah kvantitativne analize dvokomponentnih mešanicah
tekstilnih vlaken

7 Kadar je mogoče, naj bo d(3) vnaprej določen z
eksperimentalnimi metodami.

                           PRILOGA II



            PRIMERI IZRAČUNAVANJA ODSTOTKOV KOMPONENT
     DOLOČENIH TRIKOMPONENTNIH MEŠANIC OB UPORABI NEKATERIH
          VARIANT, OPISANIH V TOČKI I.8.1. V PRILOGI I

VARIANTA št. 1

Imamo mešanico vlaken, v katerem so bile po opravljeni
kvalitativni analizi ugotovljene naslednje sestavine:

1. mikana volna,

2. poliamid in

3. nebeljen bombaž.

Uporabimo Varianto št. 1 z dvemi preskusnimi primerki; odstranimo
komponento a (volna) iz prvega primerka in komponento b
(poliamid) iz drugega primerka; dobimo naslednje rezultate:

1.  Absolutno suha masa prvega primerka po
    predhodni obdelavi                            m(1) = 1,6000 g

2.  Absolutno suha masa ostanka po predhodni
    obdelavi z alkalnim natrijevim hipokloritom
    (poliamid + bombaž)                           r(1) = 1,4166 g

3.  Absolutno suha masa drugega primerka po
    predhodni obdelavi                             m(2) = 1,8000g

4.  Absolutno suha masa ostanka po obdelavi z
    mravljinčno kislino (volna + bombaž)          r(2) = 0,9000 g

Obdelava z alkalnim natrijevim hipokloritom ne povzroči nobene
izgube v masi poliamida, medtem ko nebeljeni bombaž izgubi 3 %,
torej d(1)  = 1,0 in d(2)  = 1,03. Obdelava z mravljinčno kislino
ne povzroči nobene izgube v masi volne ali nebeljenega bombaža,
torej d(3) in d(4)  = 1,0.

Če se v enačbi pod točko I.8.1.1. Priloge I vpoštevajo s kemično
analizo dobljene vrednosti in korekcijski faktorji, dobimo
naslednji rezultat:
Odstotki absolutno suhih komponent (posameznih vrst vlaken) v
mešanici so torej

Volna     10,30 %

Poliamid  50,00 %

Bombaž    39,70 %

Dobljeni odstotki se v skladu z enačbami pod točko I.8.2. Priloge
I popravijo glede na dogovorjene dodatke in korekcijske faktorje
za kakršne koli izgube v masi po predobdelavi.

Kot je navedeno v Prilogi II predpisa o navajanju surovinske
sestave in o tekstilnih imenih, je ta dogovorjeni dodatek za
mikano volno 17,0%, poliamid 6,25%, bombaž 8,5%; nebeljen bombaž
kaže izgubo 4% v masi po predobdelavi s petroletrom in vodo.
Torej:
Končna surovinska sestava preje je tako:

Poliamid  48,4 %

Bombaž    40,6 %

Volna     11,0 %
----------------
         100,0 %


VARIANTA št. 4

Imamo mešanico vlaken, v katerem so bile po opravljeni
kvalitativni analizi ugotovljene naslednje sestavine:

1. mikana volna,

2. viskoza in

3. nebeljen bombaž.

Predvidevajte, da ob uporabi variante 4, ki iz mešanice enega
samega primerka zaporedno odstranjuje dve sestavini, dobite
naslednje rezultate:

1.  Absolutno suha masa primerka po predhodni
    obdelavi                                      m(1) = 1,6000 g

2.  Absolutno suha masa ostanka po prvi obdelavi
    z alkalnim natrijevim hipokloritom
   (viskoza + bombaž)                             r(1) = 1,4166 g

3.  Absolutno suha masa ostanka po drugi
    obdelavi ostanka r1 s cinkovim kloridom/
    mravljinčno kislino (bombaž)                  r(2) = 0,6630 g

Obdelava z alkalnim natrijevim hipokloritom ne povzroči nobene
izgube v masi viskoze, medtem ko nebeljeni bombaž izgubi 3%,
torej d(1)  = 1,0 in d(2)  = 1,03.

Kot rezultat obdelave s cinkovim kloridom/mravljinčno kislino se
masa bombaža poveča za 4 %, tako da d(3) = (1,03 x 0,96) =
0,9888, zaokroženo na 0,99 (d(3) je korekcijski faktor za izgubo
ali porast v masi tretje sestavine v prvem in drugem reagentu).

Če v enačbo pod točko I.8.1.4. Priloge I vnesemo vrednosti,
dobljene s kemično analizo in korekcijske faktorje, dobimo
naslednji rezultat:
Kot je bilo navedeno že za Varianto 1, je potrebno odstotke popraviti
s pomočjo enačb navedenih v točki I.8.2. Priloga I
Sestava mešanice je tako:


Viskoza        48,6 %

Bombaž         40,8 %

Volna          10,6 %
---------------------
              100,0 %





Opombe:

1  V nadaljevanju suha masa

2  Glej Prilogo I.1

3 Vrednosti d so navedene v  ustreznih razdelkih predpisa o metodah
kvantitativne analize dvokomponentnih mešanicah tekstilnih vlaken

4  Vrednosti d so navedene v  ustreznih razdelkih predpisa o metodah
kvantitativne analize dvokomponentnih mešanicah tekstilnih vlaken.

5  Vrednosti d so navedene v  ustreznih razdelkih predpisa o metodah
kvantitativne analize dvokomponentnih mešanicah tekstilnih vlaken

6 Vrednosti d so navedene v  ustreznih razdelkih predpisa o metodah
kvantitativne analize dvokomponentnih mešanicah tekstilnih vlaken

7 Kadar je mogoče, naj bo d3  vnaprej določen z eksperimentalnimi metodami.





AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti