Uradni list

Številka 5
Uradni list RS, št. 5/2000 z dne 21. 1. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 5/2000 z dne 21. 1. 2000

Kazalo

287. Uredba o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Barbarski potok, Mislinja, Dolžanka, Cerknica, Oresovka, Trševka, Jaška grapa, Dolova grapa, Muštrova grapa, Kanomljica, Ravenski potok, Lahinja, Poljanska Sora, Ramšakov graben, Rečki potok, Zadnja Sora, Savinja za proizvodnjo električne energije, stran 593.

Na podlagi 23. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Barbarski potok, Mislinja, Dolžanka, Cerknica, Oresovka, Trševka, Jaška grapa, Dolova grapa, Muštrova grapa, Kanomljica, Ravenski potok, Lahinja, Poljanska Sora, Ramšakov graben, Rečki potok, Zadnja Sora, Savinja za proizvodnjo električne energije
1. člen
(predmet in obseg koncesije)
S to uredbo Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) določa pogoje za podeljevanje koncesij za gospodarsko izkoriščanje vodotokov Barbarski potok, Mislinja, Dolžanka, Cerknica, Oresovka, Trševka, Jaška grapa, Dolova grapa, Muštrova grapa, Kanomljica, Ravenski potok, Lahinja, Poljanska Sora, Ramšakov graben, Rečki potok, Zadnja Sora, Savinja, (v nadaljnjem besedilu: vodotoki) na naslednjih odsekih:
-------------------------------------------------------------------------------------------------
Vodotok                         Koordinate gorvodne            Koordinate dolvodne        Bruto
                                   meje odseka                     meje odseka          potencial
                                                                                          (kW)
                               Y          X        H           Y          X        H
-------------------------------------------------------------------------------------------------
Barbarski potok            5 509 530  5 150 730  497,00    5 509 360  5 150 710  490 00     31
Mislinja (Lužnik)          5 511 905  5 145 730  513,50    5 511 470  5 146 155  501,50    223
Mislinja (Straže)          5 513 420  5 144 985  542,00    5 512 260  5 145 410  520,00    273
Mislinja (Voukarje)        5 514 410  5 144 900  563,00    5 513 560  5 144 980  545,00    224
Mislinja (Šentilj)         5 515 570  5 144 310  595,00    5 515 080  5 144 630  581,00    168
Mislinja (Lesna do Majc)   5 517 060  5 144 480  640,00    5 516 370  5 144 320  615,00    268
Mislinja (Golavabuka)      5 509 950  5 149 040  454,00    5 509 710  5 149 190  450,30     92
Dolžanka (Razborca)        5 514 750  5 147 670  670,00    5 513 830  5 146 680  600,00    168
Cerknica (Eta)             5 421 690  5 109 340  300,00    5 421 050  5 108 780  290,00    159
Cerknica (Labinje)         5 424 080  5 111 100  390,00    5 423 090  5 110 500  350,00    303
Cerknica (Poljane)         5 425 880  5 111 700  470,00    5 424 180  5 111 140  395,00    302
Oresovka (Oresovka)        5 423 020  5 109 360  380,00    5 422 380  5 109 670  323,00     64
Trševka (Trševka)          5 423 970  5 111 730  490,00    5 424 140  5 111 170  390,00     53
Jaška grapa (Jazne)        5 423 310  5 103 640  450,00    5 422 910  5 103 170  300,00     35
Dolova grapa (Dulajca)     5 421 980  5 105 110  500,00    5 421 220  5 104 630  285,00    112
Muštrova grapa (Muštr)     5 432 100  5 116 850  575,00    5 431 650  5 117 250  535,00     78
Kanomljica (Sp. Kanom.)    5 423 910  5 099 350  307,00    5 424 110  5 099 310  302,00    113
Ravenski potok             5 423 270  5 099 550  386,00    5 423 240  5 099 160  318,00     27
Lahinja (Črnomelj)         5 515 400  5 047 150  137,50    5 515 490  5 047 450  135,60    125
Poljanska Sora (Šk. Loka)  5 446 990  5 113 120  339,50    5 447 010  5 113 370  335,50    491
Ramšakov graben             5490 650  5 139 800  852,50    5 490 720  5 139 610  767,50     21
Rečki potok                5 546 170  5 150 260  461,00    5 546 210  5 150 190  450,00      3
Zadnja Sora                5 425 850  5 117 160  650,00    5 426 150  5 117 880  602,00     89
Savinja (Raduha)           5 482 430  5 135 590  480,55    5 482 740  5 135 570  475,27    395
Savinja (Grušov. struga)   5 494 890  5 129 990  350,35    5 495 050  5 129 990  346,95    100
-------------------------------------------------------------------------------------------------
Vir: koordinat: Koordinate so prevzete iz državnega koordinatnega sistema (v Gauss – Krügerjevi projekciji), odčitane v temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 (ali 1:10000).
OPOMBA: Koordinate H gorvodnega odseka predstavljajo maksimalne nivoje zgornjih obratovalnih voda, ki jih ustvarjajo fiksni in gibljivi deli jezovnih zgradb.
2. člen
(dejavnost koncesionarja)
Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča vodo iz vodotoka iz prejšnjega člena izključno za proizvodnjo električne energije.
3. člen
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, ali fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije,
– da je usposobljen za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena.
Koncesija se lahko podeli eni ali več fizičnim osebam kot koncesionarjem hkrati, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.
V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične osebe solidarno odgovorne za vse obveznosti, ki izvirajo iz te uredbe in koncesijske pogodbe.
4. člen
(okoljevarstveni in drugi pogoji)
Koncesionar sme odvzemati vodo le, ko je naravni pretok v vodotoku večji od ekološko sprejemljivega pretoka (Qes).
V primerih, ko pretok v strugi zaradi naravnih razmer pade pod Qes, mora koncesionar prekiniti z odvzemom vode in ustaviti proizvodnjo.
Koncesionar mora poleg izpolnjevanja okoljevarstvenih pogojev po zakonu in pogojev iz prejšnjega člena, zagotoviti še:
– ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do gospodarskega izkoriščanja vodotoka drugih obstoječih uporabnikov,
– ukrepe proti poslabšanju vodnega režima med gradnjo,
– ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podtalnice,
– izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo vplivov na poslabšanje kakovosti površinskih voda, poslabšanje vodnega režima in da bo omogočena migracija vodnih organizmov,
– ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,
– varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami in ohranjanje vsaj dosedanje poplavne varnosti na vplivnem območju objektov in naprav med gradnjo in v času trajanja koncesije,
– smotrno gospodarsko izkoriščanje naravnega vira ob izbiri ustrezne tehnologije,
– izvedbo predvidenega posega v okolje na način, ki bo omogočal najmanjšo porabo prostora, snovi in energije med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarne,
– upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti in načel sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev,
– javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer je to utemeljeno,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,
– ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja po prenehanju koncesije.
Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v upravnih postopkih za poseg v prostor.
5. člen
(stroški koncesionarja)
Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe.
6. člen
(začetek in čas trajanja koncesije)
Koncesija se podeli za dobo trideset let.
Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.
7. člen
(območje, na katero se koncesija nanaša)
Koncesija se nanaša na izkoriščanje vodnega potenciala vodotokov med koordinatami gorvodne in dolvodne meje odseka vodotoka iz 1. člena te uredbe.
8. člen
(plačilo za koncesijo)
Koncesionar plačuje za koncesijo enkrat letno znesek, izračunan na podlagi bruto potenciala vodotoka izraženega v kW.
Letno plačilo za koncesijo je enako povprečni vrednosti 120 kWh realizirane oddaje energije malih hidroelektrarn v slovenski elektroenergetski sistem v preteklem letu na en kW bruto potenciala vodotoka iz 1. člena te uredbe in se začne računati z dnem začetka oddajanja električne energije v omrežje.
Za čas, ko koncesionar ne more uporabljati vode za proizvodnjo električne energije zaradi višje sile (suša, poplava, potres, zemeljski plaz, močan veter ipd.), se letno plačilo za koncesijo zmanjša.
Plačilo za koncesijo se med državo in lokalno skupnostjo, na območju katere je elektrarna, razdeli v razmerju 40 : 60 v korist lokalne skupnosti, razen na demografsko ogroženih območjih, kjer je to razmerje 20 : 80 v korist lokalne skupnosti.
Če leži območje koncesije v več lokalnih skupnostih, si le-te delež plačila za koncesijo, ki jim pripada, razdelijo skladno s pripadajočim deležem vodnega energetskega potenciala.
Prihodki iz tretjega odstavka tega člena so vir občinskega proračuna in proračuna Republike Slovenije.
Način obračunavanja in plačevanja se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
9. člen
(pravice koncesionarja)
Koncesionar ima pravico:
– do izključnega izkoriščanja tistega dela vodnega potenciala za proizvodnjo električne energije, ki je predmet koncesije.
10. člen
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpektorji.
11. člen
(razlogi in način prenehanja koncesije)
Koncesija preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije v skladu z zakonom.
Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
12. člen
(prenos objektov in naprav)
Po prenehanju koncesije preidejo v brezhibnem stanju v posest koncedenta vsi objekti in naprave potrebni za zajem in izpust vode, ki jih je za koncedenta zgradil ali drugače pridobil koncesionar.
Način in obseg prenosa objektov iz prejšnjega odstavka v posest koncedenta se uredi s koncesijsko pogodbo.
13. člen
(način pridobitve koncesije)
Koncesije na vodotokih iz 1. člena te uredbe se podelijo na podlagi javnega razpisa.
Javni razpis izvede upravni organ, pristojen za vode.
O izbiri koncesionarja odloči vlada z upravno odločbo.
Javni razpis je veljaven tudi v primeru, če se nanj prijavi samo en ponudnik.
Koncesionar je na podlagi odločbe o izbiri koncesionarja upravičen pričeti vse upravne postopke povezane s posegom v prostor in opravljati druge investitorske posle.
14. člen
(objava in vsebina razpisa)
Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Javni razpis obvezno vsebuje navedbe o:
– predmetu koncesije,
– pogojih za koncesijo,
– elementih, ki jih mora vsebovati prijava na razpis,
– začetku in času trajanja koncesije,
– zahtevanih strokovnih podlagah, ki jih zagotovi prijavitelj,
– roku za predložitev prijav,
– roku za izbor koncesionarja,
– merilih in postopku za izbor koncesionarja,
– prednostnih merilih, ki bodo vplivala na izbor,
– roku v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru,
– odgovorni osebi za dajanje informacij med razpisom.
15. člen
(trajanje razpisa)
Javni razpis traja od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena veljavna prijava.
Prijava je neveljavna, če ne vsebuje vseh v razpisu določenih sestavin.
Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.
16. člen
(koncesijska pogodba)
Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta vlada.
V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe uredbe.
17. člen
(veljavnost uredbe)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 329-01/98-5
Ljubljana, dne 13. januarja 2000.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti