Uradni list

Številka 2
Uradni list RS, št. 2/2000 z dne 13. 1. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 2/2000 z dne 13. 1. 2000

Kazalo

97. Poslovnik Sveta za radiodifuzijo Republike Slovenije, stran 194.

Na podlagi III. točke odloka Državnega zbora Republike Slovenije o ustanovitvi Sveta za radiodifuzijo in o imenovanju predsednika in osem članov sveta (Uradni list RS, št. 30/94) in v skladu z odlokom o imenovanju predsednika in osmih članov (Uradni list RS, št. 42/99) je Svet za radiodifuzijo na 7. seji dne 16. 12. 1999 sprejel
P O S L O V N I K
Sveta za radiodifuzijo Republike Slovenije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Sveta za radiodifuzijo RS (v nadaljnjem besedilu: svet) ter postopke z vlogami.
2. člen
Sedež sveta je v Ljubljani, Parmova 53.
Svet ima svoj žig z napisom: Republika Slovenija – Svet za radiodifuzijo.
3. člen
Če zakon ali ta poslovnik ne določata drugače, se za vodenje in delovanje sveta, njegovo notranjo organizacijo in sistemizacijo ter položaj, pravice in odgovornosti zaposlenih uporabljajo predpisi o javni upravi.
4. člen
Svet je pri svojem delu neodvisen in samostojen.
Svet posluje v slovenskem jeziku.
5. člen
Delovanje sveta je javno.
O svojem delu svet poroča Državnemu zboru z rednimi letnimi poročili. Svet obvešča javnost o svojem delu tudi s predstavitvijo dela na novinarskih konferencah, s sporočili medijem, z objavami poročil in predlogov v medijih in s posebnimi publikacijami. Pri tem upošteva svet predpise o varovanju tajnosti podatkov.
6. člen
Svet, v skladu z določbami 58. člena zakona o javnih glasilih (Uradni list RS, št. 18/94), opravlja zlasti naslednje naloge:
– varuje svobodo komuniciranja, programsko neodvisnost ter odprtost in pluralnost RTV programov;
– nadzoruje dejavnost RTV organizacij in kabelskih operaterjev v Republiki Sloveniji;
– spremlja skladnost lokalnih nekomercialnih in komercialnih RTV programov z zakonom in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo;
– določi podrobnejša vsebinska merila za opredelitev nekomercialnih RTV programov;
– predlaga pristojnemu organu dodelitev radiodifuznega kanala in njegov odvzem;
– obravnava načela razdelitve frekvenčnih pasov za radiodifuzijo in radiodifuznih kanalov;
– pripravlja za Državni zbor letno poročilo oziroma oceno stanja na področju radiodifuzije ter predloge za izboljšanje stanja;
– opravlja druge naloge, določene z zakonom in odlokom Državnega zbora o ustanovitvi sveta.
7. člen
S posebnimi akti, ki jih prejme svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta, se določijo oziroma uredijo:
– podrobnejša vsebinska merila za opredelitev lokalnih nekomercialnih RTV programov;
– kriteriji za oblikovanje predlogov za dodelitev pravice uporabe radiodifuznega kanala;
– predlog načel razdelitve frekvenčnih pasov za radiodifuzijo in radiodifuznih kanalov;
– druga vprašanja, določena z zakonom ali podzakonskimi akti.
II. SEJE SVETA
8. člen
Seje so praviloma redne, izjemoma pa so lahko izredne ali korespondenčne. Redne seje so praviloma vsak mesec. Predsednik mora sklicati sejo najmanj enkrat v treh mesecih.
Če je korespondenčna seja neuspešna, se ista tematika uvrsti na prvo naslednjo redno sejo.
9. člen
Seje sveta sklicuje in vodi njegov predsednik na lastno pobudo, na podlagi sklepa sveta, na obrazloženo zahtevo člana sveta ali Uprave RS za telekomunikacije. Predlagatelj sklica mora predložiti gradivo o zadevi, zaradi katere predlaga sklic seje. Če je gradivo za obravnavo na seji sveta pomanjkljivo, lahko predsednik sveta tako gradivo zavrne in zahteva od predlagatelja, da ga dopolni.
10. člen
Sklic seje sveta s predlogom dnevnega reda in gradivom se pošlje članom sveta najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo.
V primerih, ki jih oceni predsednik sveta za nujne, lahko skliče sejo sveta v roku, krajšem od sedem dni, tudi po telefonu ali telefaksu.
Sklic seje in predlog dnevnega reda pripravi predsednik sveta.
Na sejo sveta so lahko vabljeni tudi predstavniki predlagateljev zadev, o katerih razpravlja svet, udeležencev v razpisnem postopku ter institucij, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.
11. člen
O delu sveta obvešča javnost predsednik sveta, njegov namestnik, drug član sveta ali sekretar sveta, po pooblastilu predsednika.
Svet po potrebi po končani seji posreduje medijem sporočilo za javnost, lahko pa skliče novinarsko konferenco, če tako sklene večina prisotnih članov.
Predsednik, člani sveta ter drugi prisotni na seji morajo varovati podatke, ki so na predpisan način določeni kot državna, uradna, poslovna ali vojaška skrivnost oziroma varovati osebne podatke.
12. člen
Člani sveta imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej sveta. V primeru, da se iz objektivnih razlogov seje ne morejo udeležiti, morajo o tem pravočasno obvestiti predsednika ali sekretarja sveta.
Za svoje delo imajo predsednik in člani sveta pravico do povračila stroškov in nagrade, v skladu z odlokom Državnega zbora Republike Slovenije.
Predsednik in člani sveta so upravičeni do mesečnih nagrad, ki znašajo do 33% neto zneska od izhodiščne bruto plače za prvi tarifni razred dogovorjene s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, za udeležbo na sejah in druge oblike sodelovanja pri delu sveta.
Konkretno višino nagrad za posamezne člane s sklepom določi predsednik sveta, praviloma za pretekli mesec.
13. člen
Svet sklepa veljavno, če je na seji prisotna večina članov sveta. Navzočnost članov se ugotovi na podlagi podpisov na listi prisotnih na seji, ki je priloga zapisnika seje sveta.
Svet odloča z večino glasov vseh članov, razen v primerih, za katere je s tem poslovnikom drugače določeno.
Vsak član ima pravico pred glasovanjem obrazložiti svojo odločitev.
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem, ki se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Glasuje se z vzdigovanjem rok, pri tem se v zapisnik napiše, koliko jih je glasovalo ‘’za”, koliko ‘’proti” predlogu in koliko se jih ‘’vzdrži”.
Vsak član in predsednik sveta ima pravico podati na zapisnik svoje ločeno mnenje.
14. člen
Tajno se glasuje le, če zahteva tako večina članov sveta. Tajno se glasuje z glasovnicami. Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev “za” in “proti”. Glasuje se tako, da se obkroži besedo “za” ali “proti”.
Tajno glasovanje vodi predsednik s pomočjo sekretarja sveta in enega člana, ki ga izvoli svet na predlog predsednika.
O ugotovitvah izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, sekretar in član iz prejšnjega odstavka.
15. člen
Ko predsednik začne sejo, seznani svet, kdo izmed članov in drugih vabljenih na sejo ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Na začetku seje lahko predsednik daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.
16. člen
Na začetku seje svet določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda in nato o predlogih, da se dnevni red razširi.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
Predlogi iz drugega in tretjega odstavka tega člena se sprejemajo z večino glasov na seji navzočih članov.
17. člen
Po določitvi dnevnega reda svet odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje in se seznani z uresničitvijo sklepov prejšnje seje.
Predsednik ali vsak član sveta lahko da pripombo k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni.
O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloča svet z večino glasov na seji navzočih članov.
Predsednik sveta ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb, ali zapisnik, ki je bil po sprejetih pripombah ustrezno spremenjen ali dopolnjen.
Sprejet zapisnik se pošlje v vednost Upravi RS za telekomunikacije.
18. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu, ki ga lahko svet med sejo spremeni, če s tem soglaša večina na seji navzočih članov.
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda se lahko poda kratka obrazložitev.
Kadar svet odloča o dodelitvi ali odvzemu radiodifuznega kanala ali statusa nekomercialnega RTV programa in so na sejo vabljeni tudi predstavniki vlagateljev ali izdajatelji RTV programov, lahko ti predstavijo svoje vloge in stališča v prvem, predstavitvenem delu seje pred razpravo in glasovanjem na seji.
Člani sveta se k razpravi prijavijo z dvigom rok in prevzemajo besedo, ko jih k besedi pozove predsednik sveta.
Razprave na seji praviloma časovno niso omejene, če svet na seji ne sklene drugače.
19. člen
Seja sveta se zaključi, ko je izčrpan predvideni dnevni red. Obravnava posamezne točke dnevnega reda se lahko po sklepu Sveta prekine ali odloži.
V primeru, da predsednik sveta med sejo ugotovi, da ni več navzoča večina članov, sejo zaključi ali prekine z dogovorom navzočih članov sveta o datumu sklica nadaljevanja seje sveta.
20. člen
O delu sveta se vodi zapisnik, ki obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisnik praviloma vodi sekretar sveta.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik sveta in sestavljalec zapisnika.
III. ORGANIZACIJA
21. člen
Svet predstavlja njegov predsednik.
Predsednik sveta opravlja naslednje naloge:
– vodi in organizira delo sveta,
– zastopa in predstavlja svet,
– obvešča javnost o delu sveta,
– predlaga svetu v sprejem letno poročilo o delu in ga predloži Državnemu zboru,
– predlaga svetu letni finančni načrt,
– odloča o porabi sredstev v skladu letnim finančnim načrtom,
– po predhodnem mnenju sveta sprejme sklep o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest v administrativno-strokovni službi,
– sklepa pogodbe z zunanjimi sodelavci,
– določa višino mesečnih nagrad članov sveta, v skladu s posebnim sklepom sveta,
– izdaja mnenja in stališča, ki se nanašajo na delovno področje sveta,
– podpisuje sklepe sveta ter
– opravlja druge naloge, določene s tem poslovnikom ali sklepom sveta.
V primeru odsotnosti ga nadomešča namestnik, ki ga pooblasti predsednik sveta ali eden od članov sveta, ki ga za vsak primer posebej pooblasti predsednik sveta. Namestnika izvolijo člani sveta izmed sebe, na predlog predsednika.
22. člen
Predsednik ali član sveta je lahko predčasno razrešen:
– če to sam zahteva;
– če je obsojen na kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti;
– zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje svoje funkcije;
– če ne izpolnjuje več pogojev za člana sveta;
– če ne ravna v skladu z zakonom;
– če se ne udeležuje sej sveta.
Član sveta je predčasno razrešen, če Državni zbor ugotovi nastop enega od razlogov iz prejšnjega odstavka in na tej podlagi odloči o predčasni razrešitvi. Pobudo za predčasno razrešitev na podlagi druge do šeste alinee prejšnjega odstavka tega člena lahko da Državnemu zboru tudi svet.
23. člen
Strokovno-administrativne naloge za svet opravlja strokovno-administrativna služba sveta, ki jo vodi sekretar sveta.
Sekretar:
– pomaga predsedniku sveta pri organiziranju dela sveta;
– skrbi za zbiranje in pripravo gradiva;
– vodi zapisnik seje;
– skrbi za uresničevanje sklepov in odločitev sveta;
– koordinira delo delovnih skupin;
– skrbi za arhiviranje gradiv;
– opravlja druge strokovno-operativne naloge, določene s sklepom o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest v administrativno-strokovni službi sveta;
– kot predstojnik strokovno-administrativne službe sveta sprejema sklepe v zadevah, ki se nanašajo na delo te službe.
Sekretar ima status višjega upravnega delavca.
Za svoje delo je odgovoren predsedniku sveta.
24. člen
Glede pravice do plače, nadomestil ter drugih osebnih prejemkov, povračil in pravic, se za predsednika sveta smiselno uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih, za druge uslužbence (sekretarja) pa smiselno določbe zakona o delavcih v državnih organih.
25. člen
S sklepom o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest v administrativno-strokovni službi sveta, ki ga sprejme svet, se določijo sektorji in število delavcev, potrebnih za opravljanje posameznih strokovnih in administrativnih nalog sveta.
26. člen
Za pripravo strokovnih podlag za odločanje lahko svet ustanovi stalne ali občasne strokovne delovne skupine, ki jih sestavljajo člani sveta, lahko pa tudi neodvisni strokovnjaki za posamezna vprašanja. Skupino vodi in predstavlja predsednik ali član sveta, ki ga pooblasti predsednik.
Za pripravo določenih strokovnih ekspertiz lahko predsednik angažira priznane strokovnjake na posameznem področju.
Če je za ugotovitev, razjasnitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev stvari, potrebno strokovno znanje, ki ga svet nima, se v postopek lahko vključi izvedenec.
27. člen
Svet in njegova strokovno-administrativna služba lahko opravljata svoje delo tudi zunaj svojega sedeža.
28. člen
Delovni čas, v katerem deluje strokovno-administrativna služba sveta, je usklajen z delovnim časom državnih organov.
IV. POSTOPKI, KI JIH OPRAVLJA SVET
a) Obravnava vlog za dodelitev pravice uporabe radiodifuznega kanala (radijske frekvence)
29. člen
Svet na sejah obravnava vloge za dodelitev pravice uporabe radiodifuznega kanala (radijske frekvence), ki mu jih v skladu z zakonom o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 35/97) odstopi Uprava RS za telekomunikacije (v nadaljnjem besedilu: uprava).
Vlog, ki jih uprava glede na razpisno dokumentacijo oceni kot nepopolne, svet ne obravnava.
Svet mora v 60 dneh po prejemu popolnih vlog odločati o vlogah in upravi poslati ustrezen predlog.
Predlog sveta za dodelitev pravice uporabe radiodifuznega kanala (radijske frekvence) pošlje svet upravi in vlagateljem najpozneje v treh dneh po seji.
Predlog mora biti obrazložen. Obrazložitev vsebuje bistvene razloge, na katerih je temeljila odločitev sveta.
30. člen
V primeru, ko svet obravnava več vlog za isti radiodifuzni kanal, sprejme predlog o izbiri najustreznejšega vlagatelja. Obrazložitev izbire mora temeljiti predvsem na prednostnih kriterijih, določenih z zakonom ter na načelnih sklepih in stališčih sveta, sprejetih v skladu z zakonom in tem poslovnikom ob upoštevanju sprejetih meril sveta.
Na sejo se praviloma vabijo predstavniki vlagateljev, da lahko podrobneje obrazložijo svojo vlogo in odgovarjajo na vprašanja članov sveta, razen v primerih, ko predsednik oceni, da njihova prisotnost na seji ni potrebna.
Vloge za dodelitev radiodifuznega kanala so kot celota do obravnave na seji poslovna skrivnost. O njih se odloča na zaprtem delu seje. Po obravnavi na seji se štejejo kot poslovna skrivnost le tisti podatki in gradiva, ki so kot taki določeni v skladu s predpisi.
V obrazložitvi predloga o izbiri iz prvega odstavka tega člena ni treba navajati razlogov za negativno rešitev drugih vlog.
31. člen
Svet lahko predlaga, da se pravica uporabe radiodifuznega kanala (radijske frekvence) ne dodeli, če oceni, da nobena vloga ne ustreza določenim kriterijem. Predlog sveta mora biti obrazložen in navajati razloge za takšno odločitev.
b) Postopek za odvzem radiodifuznega kanala (radijske frekvence)
32. člen
Svet lahko predlaga upravi odvzem pravice uporabe radiodifuznega kanala (preklic radijskega dovoljenja), če ugotovi, da izdajatelj RTV programa huje krši zakon o javnih glasilih.
Za hujše kršitve zakona se po tem poslovniku štejejo zlasti:
– bistveno odstopanje od prijavljene programske zasnove in programske sheme;
– nespoštovanje določb o predpisanem deležu lastne produkcije;
– odstop pravice uporabe radiodifuznega kanala drugemu izdajatelju RTV programa;
– naknadna sprememba lastniških ali upravljalskih deležev, ki ni skladna z določili zakona;
– grobe kršitve določb o oglaševanju in TV prodaji;
– grobe kršitve določbe o zaščiti otrok in mladine pred vsebinami, ki bi utegnile škodovati njihovemu telesnemu in duševnemu razvoju.
Svet lahko predlaga odvzem pravice uporabe radiodifuznega kanala tudi, če ugotovi, da je prosilec v vlogi zamolčal podatke o lastniških ali upravljalskih deležih v drugih izdajateljih RTV programov ali v izdajateljih dnevnega informativno-političnega tiska ali je navedel neresnične podatke, če je s tem kršil določbe zakona o javnih glasilih o lastniških oziroma upravljalskih deležih.
Če je bilo radijsko dovoljenje izdano za oddajanje lokalnega nekomercialnega RTV programa, lahko svet v primeru spremembe zvrsti programa predlaga odvzem pravice uporabe radiodifuznega kanala (radijske frekvence).
33. člen
Nadzor po prvi do šesti alinei drugega odstavka prejšnjega člena izvaja oddelek za analize programov strokovno-administrativne službe sveta na podlagi najmanj treh celodnevnih posnetkov predvajanega RTV programa v določenem merilnem obdobju (praviloma en teden).
Za grobo kršitev se šteje, če se v določenem merilnem obdobju ugotovijo najmanj tri kršitve določb o oglaševanju in TV prodaji ali najmanj trikrat predvaja program, ki bistveno odstopa od prijavljene programske zasnove in programske sheme ali ne dosega predpisanega deleža lastne produkcije.
Če se domnevna kršitev nanaša na oglaševanje ali določbe o zaščiti otrok in mladine, lahko svet na predlog predsednika ali najmanj treh članov imenuje posebno skupino strokovnjakov, da poda svoje mnenje.
34. člen
Če svet ugotovi, da gre za hujše kršitve zakona, najprej pisno opozori (opomin) izdajatelja RTV programa na ugotovljene kršitve in mu določi rok za odpravo kršitev, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 6 mesecev.
35. člen
Če izdajatelj RTV programa v določenem roku ne uskladi programa in ne odpravi kršitev po 33. členu tega poslovnika ali nadaljuje s kršitvami po 34. členu tega poslovnika, svet predlaga upravi odvzem pravice uporabe radiodifuznega kanala oziroma preklic radijskega dovoljenja. Predlog se pošlje tudi izdajatelju RTV programa.
Predlog mora biti obrazložen in obsegati pravni pouk.
36. člen
V primerih iz prve, druge in tretje alinee drugega odstavka ali četrtega odstavka 33. člena tega poslovnika lahko svet na prošnjo izdajatelja RTV programa naknadno da soglasje k bistveni spremembi programske zasnove in programske sheme, ali k delnemu odstopu pravice uporabe radiodifuznega kanala, ali podaljša rok za dosego predpisanega deleža lastne produkcije, ali dovoli spremembo zvrsti programa, če oceni, da za to obstajajo utemeljeni razlogi in da s tem nista ogroženi pluralnost ter raznovrstnost programov na določenem območju.
37. člen
Prizadeti izdajatelj RTV programa ima možnost ugovora zoper predlog preklica radijskega dovoljenja v osmih dneh po prejemu sklepa, s katerim je bil predlog sprejet. V ugovoru, ki se poda pisno, mora navesti razloge, zaradi katerih ocenjuje, da je predlog sveta neutemeljen.
38. člen
Ugovor se vloži pri svetu. O ugovoru odloča svet z 2/3 večino glasov vseh članov.
39. člen
Svet lahko do izdaje odločbe uprave spremeni svojo odločitev (sklep), če oceni, da je ugovor utemeljen.
40. člen
Svet o ugotovljenih kršitvah in sprejetih ukrepih obvešča javnost.
c) Postopek za dodelitev ali odvzem statusa lokalnega nekomercialnega RTV programa
41. člen
Status lokalnega nekomercialnega RTV programa se lahko dodeli na pisno vlogo izdajatelja programa. Vlogi je treba priložiti: programsko zasnovo ter predvidene dnevne programske sheme za en teden (radio) oziroma za en mesec (TV) programa, iz katerih so razvidni: trajanje programa, deleži nekomercialnih vsebin, okvirna razmerja med posameznimi nekomercialnimi vsebinami, delež lastne produkcije ter predviden obseg oglaševanja dnevno.
Strokovna služba sveta lahko naknadno določi, da se vlogi priložijo tudi posnetki predvajanega RTV programa treh dni. Če strokovna služba oceni, da pregledani posnetki iz kakršnihkoli razlogov ne odražajo resnične slike obravnavanega RTV programa, lahko zahteva posnetke predvajanega RTV programa za dodatne dni.
42. člen
Strokovna služba sveta izdela analize RTV programov na podlagi posnetkov iz drugega odstavka prejšnjega člena.
Po opravljeni analizi RTV programa strokovna služba pošlje rezultate analize v vpogled vlagateljem, katerih program je bil pregledan. Ti lahko nato v roku 3 dni podajo pisne pripombe k opravljenim analizam programa.
43. člen
Če svet soglaša z oceno strokovne službe sveta, da program ustreza kriterijem, določenim z zakonom, merili sveta in načeli razdelitve frekvenčnih pasov za radiodifuzijo in dodeljevanje radiodifuznih kanalov, ugodi vlogi in izda o tem ugotovitveni sklep.
Sklep mora biti obrazložen. Sklep se pošlje Ministrstvu za promet in zveze in RTV Slovenija zaradi načrtovanja sredstev, potrebnih za sofinanciranje oddajniško-pretvorniškega omrežja in dela programa, v skladu z zakonom ter upravi in ustreznim kolektivnim avtorskim organizacijam.
44. člen
Svet lahko zahteva dodatna pojasnila ali določi prosilcu rok za dopolnitev vloge oziroma za uskladitev programske zasnove in programske sheme s predpisanimi kriteriji. Če prosilec vloge ne dopolni oziroma če svet ugotovi, da program ne ustreza kriterijem, izda sklep, s katerim zavrne vlogo za dodelitev statusa. Sklep mora biti obrazložen.
Sklep iz prejšnjega oziroma tega člena svet sprejme najpozneje v 2 mesecih od vložitve prošnje oziroma od morebitne dopolnitve prošnje.
45. člen
Izdajatelj RTV programa lahko ponovno zaprosi za pridobitev statusa lokalnega nekomercialnega programa po preteku 6 mesecev od prejema negativnega sklepa.
46. člen
Svet ima pravico in dolžnost na lastno pobudo ali na pobudo zainteresiranih izdajateljev RTV programov ter državnih organov in organov lokalnih skupnosti nadzorovati uresničevanje določenih meril v nekomercialnih programih.
Pobuda zainteresiranih oseb se praviloma poda pisno. O ustni pobudi se napravi zaznamek.
Svet najmanj enkrat letno obravnava izvajanje prijavljene programske zasnove in sheme lokalnih nekomercialnih RTV programov.
Nadzor opravlja oddelek strokovno-administrativne službe sveta za analize programov, na podlagi posnetkov predvajanega RTV programa, ki mu jih mora na njegovo zahtevo posredovati izdajatelj RTV programa, posnetkov, ki jih zagotovi oddelek sam, ali posnetkov pristojne službe uprave po dogovoru z njo.
47. člen
Če svet soglaša z oceno strokovne službe sveta, da program ne ustreza določenim kriterijem, sprejme sklep, s katerim ugotovi, da program ne izpolnjuje več pogojev za lokalni nekomercialni RTV program, in mu odvzame takšen status.
Sklep pošlje svet upravi, nadzornemu svetu pri OE Oddajniki in zveze RTV Slovenija, ustreznim kolektivnim organizacijam za varstvo avtorskih pravic ter združenju lokalnih nekomercialnih radijskih oziroma televizijskih programov.
48. člen
Olajšave ali druge ugodnosti, ki izhajajo iz pridobitve statusa lokalnega nekomercialnega RTV programa in so vezane na sprejem državnega proračuna in finančnega načrta RTV Slovenija, se praviloma uveljavljajo naslednje koledarsko leto, če v državnem proračunu ali finančnem načrtu RTV Slovenija takšna sredstva za nov program niso bila predvidena.
V. KONČNE DOLOČBE
49. člen
Ta poslovnik sprejme svet z dvetretjinsko večino vseh članov in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik sveta za radiodifuzijo z dne 9. novembra 1995.
Spremembe in dopolnitve tega poslovnika se sprejemajo z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
Št. 252-05/99-544
Ljubljana, dne 17. decembra 1999.
Predsednica
Sveta za radiodifuzijo
Republike Slovenije
dr. Sandra Bašič-Hrvatin l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti