Uradni list

Številka 19
Uradni list RS, št. 19/1999 z dne 26. 3. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 19/1999 z dne 26. 3. 1999

Kazalo

982. Pravilnik o delu Odbora za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost, stran 2081.

Na podlagi 7. člena zakona o priznanju Republike Slovenije za poslovno odličnost v soglasju z Vlado Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 22/98) izdaja Odbor za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost
P R A V I L N I K
o delu Odbora za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost
I. TEMELJNA DOLOČBA
1. člen
Ta pravilnik določa:
1. pravice, dolžnosti in način delovanja Odbora za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost (v nadaljnjem besedilu: odbor);
2. obliko in vsebino javnega razpisa za zbiranje vlog za priznanja;
3. obliko, material in znake na skulpturi ter vsebino listine, s katero se izkazuje Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (v nadaljnjem besedilu: priznanje);
4. sestavo, pristojnosti in naloge ocenjevalne komisije (v nadaljnjem besedilu: komisijo);
5. merila in sistem ocenjevanja;
6. dan in način podelitve priznanja;
7. varovanje zaupnih podatkov.
II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ODBORA TER NAČIN DELOVANJA ODBORA
2. člen
Odbor ima naslednje pravice in dolžnosti:
– ugotovi primernost dobitnikov priznanja kot zgleda poslovne odličnosti;
– imenuje ocenjevalno komisijo;
– objavlja javne razpise za zbiranje vlog za priznanja;
– določi dobitnike priznanja;
– podeljuje priznanje;
– Vladi Republike Slovenije daje priporočila o spremembah in izboljšavah v zvezi z Priznanjem Republike Slovenije za poslovno odličnost;
– določa pogoje in merila za ugotavljanje poslovne uspešnosti in izbor dobitnikov priznanja;
– v 30 dneh po podelitvi priznanja mora izdelati poročilo o svojem delu in ga predložiti Vladi Republike Slovenije;
– opravlja druge naloge v skladu s tem pravilnikom.
3. člen
Odbor dela in odloča na sejah, ki jih sklicuje in vodi njegov predsednik, v njegovi odsotnosti pa član odbora, ki ga na predlog predsednika na prvi seji določi odbor za njegovega namestnika.
4. člen
O delu odbora in komisije se vodi zapisnik.
Zapisnik vsebuje podatke o:
– številu prisotnih, odsotnih in opravičenih,
– dnevnem redu,
– glavne podatke o vsebini poteka seje, zlasti o predlogih in sprejetih sklepih.
V zapisnik se obvezno vpišejo rezultati glasovanja.
5. člen
Člani odbora so upravičeni do povračila stroškov v zvezi z delom na sejah odbora v skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije.
Člani komisije so opravičeni do povračila stroškov v zvezi z individualnim ocenjevanjem vlog prijaviteljev. Kriterije in merila za določitev stroškov sprejme odbor.
6. člen
Dan pred svečano podelitvijo priznanj predsednik odbora skliče tiskovno konferenco za predstavnike sredstev javnega obveščanja.
Na tiskovni konferenci predsednik odbora seznani predstavnike sredstev javnega obveščanja o dobitnikih priznanja.
Javnost se obvesti o dobitnikih priznanja po končani podelitvi priznanja.
III. JAVNI RAZPIS
7. člen
Odbor objavi javni razpis za zbiranje vlog za priznanje v Uradnem listu Republike Slovenije praviloma meseca februarja vsako leto.
Rok za predložitev vloge za priznanja ne sme biti krajši od 90 dni po objavi.
8. člen
Objava javnega razpisa mora vsebovati zlasti:
– naziv in sedež razpisovalca;
– predmet javnega razpisa z navedbo osnovnih pogojev in meril, po katerih se izberejo dobitniki priznanja;
– obvezne sestavine vloge za priznanje;
– višino sredstev za stroške, ki jih bodo morali prijavljeni kandidati za priznanje prispevati;
– rok, do katerega morajo biti vloge za priznanje predložene;
– datum odpiranja vlog za priznanje;
– naslov, na katerega je treba vloge za priznanje poslati;
– kraj, čas in osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo.
Vloge za priznanja morajo biti poslane v zaprti ovojnici, ovojnica pa mora biti označena z “ne odpiraj – priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost”.
9. člen
Vlogo za priznanje morajo kandidati pripraviti v skladu z:
– aktom, ki ureja merila za prijavo in ocenjevanje in metodo točkovanja ter
– v skladu z aktom, ki določa vprašanja za ugotavljanje poslovne uspešnosti skupaj z obrazci za točkovanje.
Oba akta iz prejšnjega odstavka tega člena sprejme odbor in sta obvezna sestavna dela razpisne dokumentacije.
Odbor sme prijavitelju zaračunati stroške, povezane z vlogo za priznanje.
10. člen
Odpiranje prejetih vlog za priznanja vodi komisija za odpiranje, ki jo imenuje odbor in se izvede v roku, ki je predviden v javnem razpisu. Komisija za odpiranje ugotavlja ali so vloge dostavljene v roku ter ali so vloge pravilno pripravljene in označene.
11. člen
O odpiranju vlog mora komisija za odpiranje sproti voditi zapisnik, ki vsebuje predvsem:
1. naslov, prostor in čas odpiranja dospelih vlog;
2. predmet javnega razpisa;
3. imena navzočih članov komisije za odpiranje;
4. imena oziroma naziv prijavljenih kandidatov;
5. vrstni red odpiranja vlog;
6. ugotovitve o popolnosti vlog z navedbo tistih prijavljenih kandidatov, ki niso dostavili popolne vloge.
12. člen
Nepravočasne, nepravilno pripravljene ali označene vloge komisija za odpiranje zavrže in v osmih dneh od odpiranja vlog pisno obvesti prijavitelje.
13. člen
Vse popolne vloge, odbor posreduje v roku 15 dni ocenjevalni komisiji (v nadaljnjem besedilu: komisija).
IV. PRIZNANJE
14. člen
Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost je najvišje priznanje, ki se podeljuje slovenskim gospodarskim družbam, zavodom in drugim pravnim osebam ter državnim organom (v nadaljnjem besedilu: osebe) za dosežke na področju kakovosti proizvodov in storitev ter kakovosti poslovanja kot rezultat razvoja znanja in inovativnosti.
15. člen
Vsako leto se lahko podelijo štiri priznanja osebam v naslednjih kategorijah:
– eno priznanje osebi z več kot 250 zaposlenimi, na področju izdelkov,
– eno priznanje osebi z manj kot 250 zaposlenimi, na področju izdelkov,
– eno priznanje osebi z več kot 250 zaposlenimi, na področju storitev,
– eno priznanje osebi z manj kot 250 zaposlenimi, na področju storitev.
Ob izpolnjevanju pogojev po zakonu o priznanju Republike Slovenije za poslovno odličnost in po tem pravilniku se priznanje iz prejšnjega odstavka lahko podeli tudi podjetnikom posameznikom.
16. člen
Priznanje sestoji iz listine in skulpture.
Listina vsebuje:
– grb Republike Slovenije;
– naziv podeljevalca priznanja, to je “Vlada Republike Slovenije, Odbor za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost”;
– naziv prejemnika priznanja;
– ime priznanja, to je “Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost”;
– kategorijo priznanja;
– datum podelitve priznanja;
– podpis predsednika Odbora za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost in
– podpis predsednika Vlade Republike Slovenije.
Skulptura je pozlačena bronasta plastika na podstavku iz masivnega kristalnega stekla. Plastika ima obliko plamena, v katerem so nakazane človeške figure.
Skulptura je izvirne oblike, čiste rešitve in nezamenljivosti. Omogoča jasno razpoznavnost s slovensko odličnostjo v domačem prostoru in v mednarodni skupnosti.
Skulptura ima naslednje razpoznavne znake:
– ime priznanja,
– letnico.
Skulptura meri od 30 do 60 cm. Narejena je tako, da se lahko reproducira v štirih primerkih vsako leto.
V. SESTAVA, PRISTOJNOSTI IN NALOGE OCENJEVALNE KOMISIJE
17. člen
Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog in jih oceni na podlagi dokazov o izpolnjevanju pogojev in meril, ki so bila navedena v razpisni dokumentaciji.
Na podlagi ocene iz prejšnjega odstavka komisija v roku 150 dni od prejema vlog pripravi predlog dobitnikov priznanja in ga posreduje v potrditev odboru. Ta predlog podpiše predsednik razsodniške skupine.
18. člen
Komisijo sestavljajo razsodniki, vodilni ocenjevalci in ocenjevalci.
Predsednika razsodnikov in šest razsodnikov, ki tvorijo razsodniško skupino, imenuje odbor. Vodilne ocenjevalce in ocenjevalce imenuje odbor na predlog razsodnikov. Število vodilnih ocenjevalcev in ocenjevalcev v komisiji je odvisno od števila prijavljenih kandidatov.
Razsodniki so imenovani za obdobje treh let, vodilni ocenjevalci in ocenjevalci pa za eno leto. Vodilni ocenjevalci in ocenjevalci lahko vsako leto ponovno kandidirajo za članstvo v komisiji.
19. člen
Člani komisije so izbrani izmed vodstvenih delavcev in strokovnjakov z znanjem in izkušnjami na področju poslovanja in kakovosti v gospodarskih organizacijah in zavodih ter ustanovah, ki so z rezultati svojega dela dokazali svojo odličnost.
20. člen
Pogoji za imenovanje članov komisije so:
– da so slovenski državljani;
– da imajo stalno bivališče v Sloveniji;
– da imajo najmanj VII. stopnjo izobrazbe;
– da imajo 10 let delovne dobe;
– da imajo najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih ali vodilnih položajih;
– da imajo znanje angleškega jezika;
– da imajo najmanj 33 let starosti;
– da se strinjajo:
– da se bodo udeležili enega od načrtovanih pripravljalnih tečajev za ocenjevalce,
– da bodo najmanj 10 dni namenili pregledovanju in točkovanju vlog prijaviteljev in načrtovanim obiskom lokacije,
– da bodo delali v skladu s predpisi,
– da bodo ravnali v skladu s pravili, zapisanimi v Priročniku za ocenjevalce.
21. člen
Merila, ki se uporabljajo pri izbiri članov komisije vključujejo obseg izkušenj, raznolikost izkušenj, vedenje, zunanji nastop, stopnjo specializacije, poznavanje kakovosti in vrsto strokovnosti na področju poslovanja.
Merila za pridobitev statusa razsodnika so:
– javni ugled oziroma javno delovanje (strokovni članki, predavanja, vodenje strokovnih društev, pohvale oziroma priznanja);
– ugled organizacije, kjer dela;
– praktične izkušnje pri vodenju vsaj enega uspešnega projekta izboljšave organizacije;
– praktične izkušnje pri vodenju presoj oziroma ocenjevanj.
Merila za pridobitev statusa vodilnega ocenjevalca:
– praktične izkušnje pri vodenju vsaj enega uspešnega projekta izboljševanja organizacije;
– praktične izkušnje pri vodenju presoj oziroma ocenjevanj;
– specialist za vsaj enega od meril priznanja;
– poznavanje področja ocenjevanja.
Merila za pridobitev statusa ocenjevalca so:
– strokovnost za ocenjevanje posameznih meril priznanja;
– ustrezna strokovna znanja, pridobljena na poslovnih šolah;
– izkušnje na področju vodenja.
22. člen
Naloge razsodnikov so, da določajo skupine ocenjevalcev za prvi pregled in točkovanje vlog pregledujejo rezultate točkovanja, izbirajo prijavitelje za obiske lokacij, pregledujejo poročila o obiskih in pripravijo predloge prejemnikov priznanj.
Naloge vodilnih ocenjevalcev so, da pregledujejo, dajejo pripombe in točkujejo vloge. Vodijo postopek ocenjevanja posamezne vloge in so strokovno odgovorni za pravilnost ocene in vsebine. Vodijo usklajevalne sestanke, skupine za obisk lokacije ter pripravijo poročila za prijavitelje in razsodnike.
Naloge ocenjevalcev so, da pregledujejo, dajejo pripombe in točkujejo vloge. Poleg tega pa ocenjevalci tudi sodelujejo pri ovrednotenjih na usklajevalnih sestankih in pri obiskih lokacije ter sodelujejo pri pripravi poročil za prijavitelje in razsodnike.
23. člen
Člani komisije izdelajo oceno na podlagi postopka ocenjevanja, ki sestoji iz več stopenj, in sicer:
– 1. stopnje – točkovanje vlog;
– 2. stopnje – usklajevalni sestanek;
– 3. stopnje – obisk lokacije;
– 4. stopnje – končni pregled razsodnikov.
24. člen
Naloga ocenjevalcev na 1. stopnji je, da vsako vlogo samostojno pregledajo tako, da ocenijo dokaze v vlogi in da izdelajo oceno o odličnosti organizacije. Oceno izdela ocenjevalna skupina, katero tvorijo vodilni ocenjevalec in najmanj dva ocenjevalca, in sicer na podlagi točkovanja vlog.
25. člen
Usklajevalni sestanek pomeni usklajevanje ocen in ugotovitev med člani skupine. Ob zaključku 2. stopnje razsodniki izberejo vloge z višjimi rezultati točkovanja za obisk lokacije. Pisne pripombe iz pregleda 2. stopnje se uporabijo kot podlaga za poročilo prijaviteljem, ki niso bili izbrani za obisk lokacije.
Na 2. stopnji morajo ocenjevalci:
– izdelati pisne pripombe in številčne rezultate točkovanja za vse postavke;
– sodelovati z vodilnim ocenjevalcem in drugimi ocenjevalci pri načrtovanju usklajevalnega ocenjevanja;
– izvajati naloge pred usklajevalnim ocenjevanjem, ki jim jih je dodelil vodilni ocenjevalec;
– sodelovati v usklajevalnem ocenjevanju, ki ga vodi vodilni ocenjevalec, da dosežejo soglasje glede pripomb, vprašanj za obisk lokacije in številčnih rezultatov točkovanja;
– sodelovati pri pripravi poročila prijavitelju, če ni bil izbran za obisk lokacije;
– sodelovati pri pripravi poročila za razsodnike.
Na 2. stopnji mora vodilni ocenjevalec:
– izdelati pisne pripombe in številčne rezultate točkovanja za vse postavke;
– prevzeti vodstvo v postopku točkovanja na usklajevalnem sestanku;
– napisati poročilo prijavitelju, če ni bil izbran za obisk lokacije;
– napisati poročilo za razsodnike.
Na 2. stopnji mora razsodnik:
– preveriti postopek, uporabljen pri vrednotenju;
– pregledati rezultate točkovanja;
– izbrati prijavitelje za obisk lokacije;
– poskrbeti, da so izbrani prijavitelji obveščeni o obisku lokacije.
26. člen
Obisk lokacije izvede skupina z najmanj dvema ocenjevalcema, enim vodilnim ocenjevalcem in enim razsodnikom. Obisk lokacije vodi vodilni ocenjevalec. Namen obiska lokacije je razjasnitev in preveritev vprašanj, nastalih pri ocenjevanju na 2. stopnji. Po obisku lokacije mora skupina za obisk lokacije pripraviti pisno poročilo, ki ga predloži razsodnikom.
Na 3. stopnji morajo ocenjevalci:
– sodelovati pri načrtovanju obiska lokacije, vključno z določanjem vprašanj in strategije za njihovo obravnavanje;
– sodelovati pri obisku lokacije;
– vsebinsko prispevati k temu, da skupina razjasni in preveri vsa ključna vprašanja;
– izdelati pisno informacijo, ki jo zahteva vodilni ocenjevalec;
– prispevati k poročilu za razsodnike;
– prispevati k poročilu za prijavitelja.
Na 3. stopnji morajo vodilni ocenjevalci:
– predlagati metodologijo pristopa za obisk lokacije;
– pozvati člane skupine k oblikovanju mnenja o predlaganih temah;
– s pomočjo članov skupine izbrati organizacijske enote na lokaciji, ki jih bo skupina obiskala;
– urediti vse za obisk lokacije ob sodelovanju s kontaktno osebo prijavitelja, članov skupine in Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje;
– voditi obiske lokacije;
– voditi aktivnosti članov skupine, zlasti glede prepoznavanja ključnih vprašanj za razjasnitev in preverjanje, razvoja strategije obravnavanja vprašanj, dajanja zadolžitev ocenjevalcem in zagotavljanja, da bodo vsa ključna vprašanja primerno obravnavana;
– zbirati in narediti sintezo pisnih informacij ocenjevalcev;
– izpolniti in predložiti zahtevane pisne delovne liste z vprašanji za obisk lokacije;
– pripraviti poročilo razsodnikom in poročilo s povratnimi informacijami za prijavitelja.
Na 3. stopnji morajo razsodniki:
– preveriti postopek, uporabljen pri vrednotenju;
– pregledati poročila o obisku lokacije in vse druge pripadajoče informacije o prijavitelju.
27. člen
Poročilo o obisku lokacije sestoji iz točkovalnega zvezka z obiska na lokaciji, zapiskov o ugotovitvah, popravljeno oceno ter spisek ocen vseh ocenjevalcev z upoštevanjem ugotovitev o obisku lokacije.
28. člen
Pomembni sestavini poročila s povratnimi informacijami sta spisek prednosti in področij potrebnih izboljšav ter povzetek točkovanja, ki obsega razpon točk po posameznih postavkah in skupno.
29. člen
Po pregledu poročil, pripravljenih na 3. stopnji, ki ga opravijo razsodniki, le-ti predlagajo odboru dobitnike priznanj.
Na 4. stopnji morajo ocenjevalci in vodilni ocenjevalci:
– biti razsodnikom na voljo, da se po potrebi z njimi posvetujejo glede problemov ali razjasnijo vprašanja.
Na 4. stopnji morajo razsodniki:
– pregledati vse vidike postopka ovrednotenja;
– pregledati poročila o obisku lokacije in vse druge ustrezne informacije o prijavitelju;
– se po potrebi posvetovati z vodilnimi ocenjevalci;
– predlagati dobitnike priznanj;
– izvesti končni pregled poročil za prijavitelje.
VI. SISTEM IN MERILA OCENJEVANJA
30. člen
Izbor prijaviteljev na 2. in 3. stopnji postopka ocenjevanja začnejo razsodniki s pregledovanjem podatkov o točkovanju in rezultatov.
Razsodniki dobijo v ocenjevanje na 2. in 3. stopnji ločene spiske vseh prijaviteljev z vso spremno dokumentacijo, za vse štiri kategorije priznanja, po padajočem vrstnem redu ocen. Prijavitelji so razpoznavni le po številčni oznaki.
31. člen
Razsodniki začnejo postopek izbire najprej za prijavitelja z najnižjim rezultatom.
Ali naj bo prijavitelj deležen ocenjevanja z obiskom lokacije ali ne, odločijo razsodniki z večino svojih glasov.
Če razsodniki glasujejo “proti”, prijavitelj ne bo vključen v pregled na naslednjo stopnjo. Nato bodo razsodniki obravnavali naslednjega kandidata z višjim rezultatom točkovanja.
Če razsodniki glasujejo “za”, se ta prijavitelj in vsi, ki imajo višji rezultat in so zato v seznam uvrščeni nad njim, izberejo za ocenjevanje na naslednji stopnji.
Postopek izbire na 2. in 3. stopnji se izvaja ločeno za vsako od štirih kategorij priznanja.
32. člen
Razsodniki, ki sodelujejo v postopku izbora, morajo upoštevati naslednja načela:
– kar največja uporaba razprave oziroma soglasja;
– pri doseganju soglasja in odločanju sodeluje maksimalno število razsodnikov;
– odpraviti je treba nasprotovanja interesov in pojave nasprotovanja;
– noben razsodnik ne sme glasovati v zvezi s prijaviteljem, če ni bil prisoten vsaj na polovici razprav o vlogi.
33. člen
Nasprotovanje interesov se izraža v štirih glavnih tipih:
1. neposredna povezava (npr.: nedavna zaposlitev ali poslovno razmerje);
2. pomembno lastništvo;
3. poslovni konkurenti pravnih oseb, s katerimi obstajajo neposredne povezave ali lastništvo;
4. nasprotovanje kategorij.
Nasprotovanje kategorij se nanaša na stanje, ko bi razporejenost glasov “za” ali “proti” pri prijavitelju, ki ni zajet v nasprotovanjih pod 1., 2. ali 3. točko prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: nasprotovanja tipov 1, 2, 3) lahko vplivala na uvrstitev prijavitelja, ki je zajet v nasprotovanjih tipov 1, 2 ali 3.
34. člen
Razsodniki odločajo o vlogah za priznanje na razpravi, ki jo vodi predsednik razsodniške skupine.
Pred razpravo morajo razsodniki pregledati poročila za vse prijavitelje, ki so bili pregledani z obiskom lokacije razen za tiste, za katere obstaja nasprotovanje tipov 1, 2 ali 3.
35. člen
Vloge za priznanja, v vsaki od štirih kategorij priznanja, razsodniki obravnavajo ločeno. Znotraj ene kategorije se najprej razpravlja o vlogah, ki imajo največ nasprotovanj. Ko se objavi številko vloge, morajo razsodniki, ki imajo nasprotovanja tipov 1, 2 ali 3, zapustiti prostor za toliko časa, dokler nista končana razprava in odločanje v zvezi s tem prijaviteljem. Ko se objavi naslednjo številko vloge, se razsodniška skupina prilagodi tako, da razsodniki, ki imajo z obravnavanim prijaviteljem nasprotovanje tipa 1, 2 ali 3, zapustijo prostor.
36. člen
Razprava o vlogi traja dokler vsi sodelujoči razsodniki ne zaključijo, da je bil primer ustrezno obravnavan.
Ob zaključku razprave se za vlogo izvede izločevalno glasovanje. Prijavitelj je izločen iz nadaljnje obravnave le, če tako glasujejo vsi sodelujoči razsodniki (tj. tisti, ki ne uveljavljajo nobenega tipa nasprotovanja interesov).
37. člen
Ko so obravnavane vse vloge iz ene kategorije priznanja, se skliče razsodnike, ki niso imeli nikakršnih nasprotovanj, da razpravljajo in glasujejo o preostalih prijaviteljih. Prijavitelj, ki prejme najmanjše število glasov, je izločen iz nadaljnje obravnave.
Če je prijavitelj izločen, se razsodniki, ki nimajo več nasprotovanja, pridružijo razsodniški skupini.
Proces glasovanja se ponavlja, tako da je z enim glasovanjem izločen po en prijavitelj, število glasujočih razsodnikov pa se postopoma veča.
Vsi razsodniki, ki ne uveljavljajo nobenega tipa nasprotovanja v zvezi s preostalimi prijavitelji, lahko glasujejo o končnem predlogu. Odločitve so sprejete z večino glasov glasujočih razsodnikov.
38. člen
Za lažje delo članov komisije sprejme razsodniška skupina posebna navodila za ocenjevanje vlog za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost.
39. člen
Za ocenjevanje, kako neka organizacija napreduje v smeri odličnosti, se uporabljajo merila, ki se jih uporablja za Evropsko nagrado za poslovno odličnost in so dosegljivi na Ministrstvu za znanost in tehnologijo, Uradu za standardizacijo in meroslovje.
VII. SLOVESNA PODELITEV PRIZNANJ
40. člen
Priznanja se podelijo enkrat letno, najkasneje v decembru.
41. člen
Predsednik odbora razglasi sklep odbora o dobitnikih priznanja na slovesni podelitvi priznanj.
Ob razglasitvi se za vsakega dobitnika prebere utemeljitev, zakaj se mu priznanje podeljuje.
Dobitnikom priznanja izroči priznanje predsednik Vlade Republike Slovenije.
Odbor določi tudi program in potek slovesnosti, na kateri se podelijo priznanja.
VIII. VAROVANJE ZAUPNIH PODATKOV
42. člen
Imena prijaviteljev, komentarje in informacije o točkovanju, pridobljene med pregledom vlog, obravnava odbor kot zaupne informacije in varuje njihovo tajnost. Take informacije so dostopne samo tistim posameznikom, ki so neposredno vključeni v postopek ocenjevanja. Odbor ne sme razkriti nikakršnih informacij o nobeni vlogi brez predhodnega pisnega dovoljenja prijavitelja.
Odbor bo storil vse, kar bo razumno mogoče, da zagotovi, da se bodo vloge in informacije v njih obravnavale kot strogo zaupne. Vendar pa odbor ne more biti odgovoren tretji stranki za kakršnokoli izgubo zaupnosti niti ne more biti odgovoren za morebitno škodo (blaga, ljudi, finančne izgube ali posledično), ki je nastala zaradi kršitve zaupnosti ali kako drugače s strani prijaviteljev ali katerekoli tretje stranke.
IX. KONČNA DOLOČBA
43. člen
Ta pravilnik začne veljati, ko da nanj soglasje Vlada Republike Slovenije, in naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 009-5/98
Ljubljana, dne 17. februarja 1999.
Metod Dragonja l. r.
Predsednik
Odbora za priznanje
Republike Slovenije
za poslovno odličnost

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti