Uradni list

Številka 10
Uradni list RS, št. 10/1999 z dne 18. 2. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 10/1999 z dne 18. 2. 1999

Kazalo

430. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za proizvodnjo rastlinskih in živalskih olj in maščob, stran 868.

Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za proizvodnjo rastlinskih in živalskih olj in maščob
1. člen
Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju tehnološke odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda) iz objektov in naprav za proizvodnjo rastlinskih ali živalskih olj in maščob, in sicer:
– mejne vrednosti parametrov odpadne vode in
– posebne ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisije snovi.
Za vprašanja o emisiji snovi v vode, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96; v nadaljnjem besedilu: uredba), za vprašanja obratovalnega monitoringa pa določbe za tehnološke odpadne vode iz pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96).
2. člen
Določbe te uredbe veljajo za objekte in naprave za:
– proizvodnjo surovih rastlinskih olj in maščob ter polizdelkov iz semen oljnic,
– rafiniranje (odstranitev sluzi, nevtralizacija, beljenje, dezodoracija, hidrogeniranje, preestrenje) in pakiranje olj in maščob iz prejšnje alinee,
– proizvodnjo margarine in podobnih jedilnih maščob in
– pridobivanje in pakiranje masti klavne živine,
(v nadaljnjem besedilu: vir onesnaževanja).
3. člen
Za odpadno vodo iz vira onesnaževanja se ne šteje:
– odpadna voda iz hladilnih sistemov in parnih generatorjev znotraj vira onesnaževanja,
– odpadna voda iz naprav za pripravo vode znotraj vira onesnaževanja,
– odpadna voda iz proizvodnje tehničnih maščob v kafilerijah in
– komunalna odpadna voda, ki nastaja v virih onesnaževanja.
4. člen
Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz virov onesnaževanja so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: priloga 1).
5. člen
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), lahko na podlagi vloge upravljalca ali lastnika vira onesnaževanja določi večjo koncentracijo sulfatov v odpadni vodi za vir onesnaževanja, kot je to določeno v prilogah, če je iz dokumentacije, ki je priložena vlogi, razvidno, da zaradi odvajanja odpadne vode iz vira onesnaževanja v kanalizacijo na vtoku v komunalno ali skupno čistilno napravo koncentracija sulfatov snovi ne presega 200 mg/l.
6. člen
Posebni ukrepi, ki jih upravljalec ali lastnik vira onesnaževanja izvaja zaradi čimmanjšega onesnaževanja iz vira onesnaževanja, so:
– uporaba semen oljnic z zmanjšanim deležem sluzi in prostih oziroma nezaželenih maščobnih kislin ter uporaba semen oljnic z manjšo vsebnostjo pesticidov, če to dopušča uporabljeni postopek rafiniranja,
– hitra obdelava občutljivih rastlinskih ali živalskih surovin, ki preprečuje encimski ali mikrobski razkroj,
– zapiranje krogotokov za kondenzno vodo z vgrajenimi sistemi lovilcev za zadrževanje delcev iz naprav za sušenje surovega olja in praženje tropin,
– uporaba postopka suhega taljenja pri pridobivanju masti klavne živine,
– uporaba fizikalnih postopkov rafiniranja, kot je fizikalna nevtralizacija, ki zmanjšujejo ali preprečujejo izpuščanje nezaželenih stranskih produktov olja ali maščobe v odpadne vode,
– zapiranje krogotoka pri postopku preestrenja in plemenitenja,
– uporaba polkontinuirnih ali kontinuirnih postopkov pri dezodoriranju z zaprtim krogotokom barokondenzne vode ter preprečevanje stika oddestiliranih olj oziroma maščobnih kislin z odpadno vodo,
– prepoved uporabe mikroorganizmov ali encimov, ki razcepljajo maščobe pri čiščenju lovilcev maščob ali odstranjevanju vsebin lovilcev maščob v odpadno vodo,
– uporaba fizikalnih ali fizikalno-kemijskih postopkov čiščenja odpadne vode za odstranjevanje usedljivih in plavajočih snovi tudi pri delnih tokovih odpadne vode ali v zaprtih krogotokih ter biološko čiščenje pri neposrednem odvajanju odpadne vode v vodo,
– enakomeren vtok odpadne vode na čistilno napravo in
– recikliranje ali odstranjevanje odpadkov, ki nastajajo pri posameznih fazah proizvodnje olja ali maščob in čiščenju odpadne vode.
7. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
8. člen
Upravljalci ali lastniki virov onesnaževanja morajo obstoječe vire onesnaževanja prilagoditi določbam te uredbe v štiriindvajsetih mesecih po uveljavitvi te uredbe.
9. člen
Če je za obstoječi vir onesnaževanja po tej uredbi odrejena priprava in izvedba sanacijskega programa, ministrstvo ob odreditvi priprave in izvedbe sanacijskega programa, ne glede na določbo prejšnjega člena določi tudi količine nevarnih snovi, ki se v času izvajanja programa letno lahko izpuščajo z odvajanjem odpadne vode v javno kanalizacijo ali neposredno v vode.
Ministrstvo določi količine nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka na podlagi analize obremenitve okolja zaradi odvajanja odpadne vode, ki je sestavni del sanacijskega programa.
10. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 353-12/99-1
Ljubljana, dne 28. januarja 1999.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
                            Priloga 1
Tabela 1: Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz virov onesnaževanja
--------------------------------------------------------------------------------
Parametri        Izražen kot   Enota   Mejne vrednosti za    Mejne vrednosti za 
odpadne vode                             iztok v vode       iztok v kanalizacijo
--------------------------------------------------------------------------------
I. SPLOŠNI PARAMETRI
1. Temperatura                   °C                     30                    40
2. pH                            pH                   6,5-9              6,5-9,5
4. Usedljive snovi              ml/l                   0,3                    10
--------------------------------------------------------------------------------
II. BIOLOŠKI PARAMETRI
6. Strupenost za
vodne bolhe            SD                                3
--------------------------------------------------------------------------------
III. ANORGANSKI PARAMETRI
17. Celotni krom*      Cr       mg/l                 0,5 (a)             0,5 (a)
19. Nikelj*            Ni       mg/l                 0,5 (b)             0,5 (b)
23. Živo srebro*       Hg       mg/l                 0,01(a)             0,01(a)
24. Prosti klor*       Cl2      mg/l                 0,2                     0,5
25. Celotni klor*      Cl2      mg/l                 0,5                     0,5
26. Amonijev dušik      N       mg/l                  10                     (c)
33. Celotni fosfor      P       mg/l               2, (1 (d))                  -
34. Sulfat             SO4      mg/l                1000 (e)                 200
35. Sulfid              S       mg/l                 0,1                     2,0
--------------------------------------------------------------------------------
IV. ORGANSKI PARAMETRI
37. Celotni organski
ogljik - TOC            C       mg/l                 50 (f)                    -
38. Kemijska potreba
po kisiku - KPK         O2      mg/l                 150 (g)                   -
39. Biokemijska potreba
po kisiku - BPK         O2      mg/l                 25                        -
40. Težkohlapne lipofilne
snovi (maščobe,
mineralna olja)                 mg/l                 20                      100
41. Celotni ogljikovodiki
(mineralna olja)*       Cl      mg/l                 10                       20
43. Adsorbljivi organski
halogeni - AOX*         Cl      mg/l                 0,5                     0,5
--------------------------------------------------------------------------------

Zaporedne številke parametrov odpadne vode in oznake * pri
posameznih parametrih, ki veljajo za nevarne snovi, so povzete iz
uredbe.

Oznake v tabeli 1 pomenijo:

a) velja le za vire onesnaževanja, pri katerih se v proizvodnem
procesu uporabljajo krom ali živo srebro ali njune spojine,

b) velja samo za objekte in naprave za proizvodnjo hidrogeniranih
masti in margarine. Mejna vrednost parametra pri katalitičnem
strjevanju maščob v delnem toku odpadne vode je 2 mg/l. Če
katalitično strjevanje maščob poteka časovno omejeno, potem je
treba vrednost iz prejšnjega stavka spoštovati le v tem času,

c) za odpadno vodo, ki odteka na čistilne naprave z zmogljivostjo
manjšo od 2.000 PE, je mejna vrednost 100 mg/l, za odpadno vodo,
ki odteka na čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od
2.000 PE, je mejna vrednost 200 mg/l,

d) velja za odvajanje odpadne vode na evtrofičnih območjih, na
vodozbirnih območjih naravnih jezer, za vodotoke, ki se zlivajo v
morje in za odvajanje v morje,

e) mejna vrednost koncentracije sulfatov se za neposredno
odvajanje v vode izračuna po sledeči enačbi:

MVK = 0,3*MVK1r*QV/Q (MVK (1.000)

MVK-mejna vrednost koncentracije sulfatov za odvajanje odpadne
vode neposredno v vodotok, izražena v mg/l,

MVK1r - mejna vrednost koncentracije sulfatov za površinsko vodo
prvega kakovostnega razreda, ki je za sulfate 150 mg/l,

QV - srednji nizki pretok vodotoka, izražen v l/s,

Q - največji 6-urni povprečni pretok odpadne vode, ki se odvaja v
vodotok pri polni obremenitvi vira onesnaževanja, izražen v l/s,

f) če v mesečnem povprečju iz analize štiriindvajseturnega
reprezentativnega vzorca izhaja, da je vrednost TOC v surovi
tehnološki odpadni vodi na vtoku v biološko stopnjo čistilne
naprave večja od 330 mg/l, velja namesto mejne vrednosti za TOC
mejna vrednost za učinek čiščenja industrijske čistilne naprave,
ki ne sme biti manjša od 85%. Učinek čiščenja se v tem primeru
izračunava kot povprečna vrednost razmerja 24-urnih obremenitev
odpadne vode, merjeno s TOC, na vtoku in iztoku čistilne naprave,
upoštevaje zadrževalni čas čistilne naprave,

g) če v mesečnem povprečju iz analize štiriindvajseturnega
reprezentativnega vzorca izhaja, da je vrednost KPK v surovi
tehnološki odpadni vodi na vtoku v biološko stopnjo čistilne
naprave večja od 1.000 mg/l, velja namesto mejne vrednosti za KPK
mejna vrednost za učinek čiščenja industrijske čistilne naprave,
ki ne sme biti manjša od 85%. Učinek čiščenja se v tem primeru
izračunava kot povprečna vrednost razmerja 24-urnih obremenitev
odpadne vode, merjeno s KPK, na vtoku in iztoku čistilne naprave,
upoštevaje zadrževalni čas čistilne naprave.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti