Uradni list

Številka 6
Uradni list RS, št. 6/1999 z dne 29. 1. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 6/1999 z dne 29. 1. 1999

Kazalo

236. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice, stran 427.

Na podlagi četrtega odstavka 9. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 1/95) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95 – odl. US) izdaja minister za znanost in tehnologijo
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati neavtomatske tehtnice (v nadaljevanju: tehtnice), področje njihove uporabe, označevanje ter postopke ugotavljanja skladnosti neavtomatskih tehtnic.
Ta pravilnik se označi skrajšano z oznako MP-5-R 76.
2. člen
Tehtnica je merilo, ki se uporablja za ugotavljanje mase nekega telesa s pomočjo delovanja sile težnosti na to telo. Tehtnica je lahko namenjena tudi ugotavljanju drugih, z maso povezanih velikosti, veličin, parametrov ali značilnosti.
Neavtomatska tehtnica po tem pravilniku je tehtnica, ki pri tehtanju zahteva poseg osebe, ki ravna z njo.
3. člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, in opis merila so navedeni v terminološkem delu mednarodnega priporočila OIML R 76-1 (v nadaljevanju: OIML R 76-1).
Sklicevanje na mednarodno priporočilo OIML R 76-1 izhaja iz članstva Republike Slovenije v Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje.
Izvirnik mednarodnega priporočila OIML R 76-1 (v angleškem ali francoskem jeziku) je dosegljiv javnosti na Uradu Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje v Ljubljani.
II. PODROČJE UPORABE
4. člen
Ta pravilnik razlikuje med dvema kategorijama področij uporabe tehtnic:
a) uporaba za:
1. ugotavljanje mase pri komercialnih aktivnostih,
2. ugotavljanje mase za izračunavanje cestnine, kazni, tarife, premije, takse, honorarja, odškodnine ali podobne vrste plačila,
3. ugotavljanje mase za izvajanje zakonov ali predpisov; dajanje izvedenskega mnenja v sodnih postopkih,
4. ugotavljanje mase v medicinski praksi za tehtanje pacientov v namene opazovanja, diagnosticiranja in zdravljenja,
5. ugotavljanje mase v lekarnah za sestavo zdravil na podlagi recepta in ugotavljanje mase pri analizi, ki se izvaja v medicinskih in farmacevtskih laboratorijih,
6. ugotavljanje cene na osnovi mase za neposredno prodajo v javnosti in priprave predpakiranega blaga;
b) uporaba v namene, ki niso našteti v točki a) tega člena.
5. člen
Tehtnice, ki se uporabljajo v namene, naštete v točki a) 4. člena, morajo zadovoljiti meroslovne in tehnične zahteve, navedene v 8. in 10. členu (v nadaljevanju: bistvene zahteve).
Če tehtnice vključujejo ali so priključene na naprave, ki se ne uporabljajo v namene, naštete v točki a) 4. člena, take naprave niso predmet bistvenih zahtev.
6. člen
Tehtnice se štejejo za skladne z bistvenimi zahtevami tudi, če ustrezajo zahtevam tistih slovenskih standardov, ki so prevzeti harmonizirani standardi in vsebujejo bistvene zahteve.
Seznam slovenskih standardov iz prejšnjega odstavka objavi minister, pristojen za meroslovje v Uradnem listu Republike Slovenije.
7. člen
Pri tehtnicah, ki vključujejo ali so priključene na več kot eno kazalno ali izpisovalno napravo in se uporabljajo v namene, naštete v točki a) 4. člena, tiste naprave, ki ponavljajo rezultate tehtanja in ne morejo vplivati na pravilno delovanje tehtnice, niso predmet bistvenih zahtev, če so rezultati tehtanja prikazani ali zapisani pravilno in neizbrisno z delom tehtnice, ki izpolnjuje bistvene zahteve iz prvega odstavka 5. člena, in so dosegljivi obema partnerjema v merjenju.
Če se tehtnice uporabljajo za neposredno prodajo v javnosti, morajo kazalne in izpisovalne naprave za prodajalca in kupca izpolnjevati bistvene zahteve.
III. MEROSLOVNE ZAHTEVE
8. člen
1. Enote mase
Uporabljene enote mase morajo biti v skladu z odredbo o merskih enotah (Uradni list RS, št. 2/96). To so:
enote SI: kilogram, mikrogram, miligram, gram in tona
druge enote, ki niso enote SI: karat pri tehtanju dragih kamnov
2. Razredi točnosti
2.1. Tehtnice se razvrstijo v točnostne razrede I (posebni), II (visoki), III (srednji) in IIII (navadni) glede na vrednost preskusnega razdelka (e) in število preskusnih razdelkov (n), ki so navedeni v naslednji preglednici:
Preglednica 1: Razredi točnosti
--------------------------------------------------------------------------------------
                                          Najmanjša       Število preskusnih razdelkov
                                  zmogljivost (Min)                (n=Max/e) 
Razred       Preskusni razdelek           Najmanjša      Najmanjša            Največja
točnosti     (e)                           vrednost       vrednost            vrednost
--------------------------------------------------------------------------------------
I            0,001 g≤e                        100 e        50 000                    -
II           0,001 g≤e≤0,05 g                  20 e           100              100 000
             0,1 g≤e                           50 e         5 000              100 000
III          0,1 g≤e≤2 g                       20 e           100               10 000
             5 g≤e                             20 e           500               10 000
IIII         5 g≤e                             10 e           100                1 000
--------------------------------------------------------------------------------------
Pri ugotavljanju prenosne tarife se najmanjša zmogljivost tehtanja pri tehtnicah točnostnih razredov II in III zmanjša na 5 e.
2.2. Vrednosti razdelka
2.2.1. Dejanski razdelek (d) in preskusni razdelek (e) morata biti v obliki:
1x10 (na k), 2x10(na k) ali 5x10 (na k) enot mase, kjer je k celo število ali nič.
2.2.2. Za vse tehtnice, razen za tiste s pomožnimi kazalnimi napravami, velja:
d=e
2.2.3. Za tehtnice s pomožnimi kazalnimi napravami veljajo naslednji pogoji:
e = 1x10 (na k) g in drazen za tehtnice točnostnega razreda I z d<10 (na -4) g, za katere velja e=10 (na -3) g.
3. Razvrstitev tehtnic
3.1. Tehtnice z enim tehtalnim območjem
Tehtnice, opremljene s pomožno kazalno napravo, pripadajo točnostnemu razredu I ali II. Za te tehtnice se najmanjši vrednosti najmanjše zmogljivosti za ta dva razreda dobita iz preglednice 1, tako da se v tretjem stolpcu preskusni razdelek (e) zamenja z dejanskim razdelkom (d).
Če je d<10 (na -4) g, je lahko največja zmogljivost razreda I manj kot 50000 e.
3.2. Tehtnice z več tehtalnimi območji
Tehtnice smejo imeti več tehtalnih območij le, če so tehtalna območja na tehtnicah jasno nakazana. Vsako posamezno tehtalno območje je razvrščeno v skladu s točko 3.1 tega člena. Če tehtalna območja spadajo v različne razrede točnosti, morajo tehtnice ustrezati najstrožji od zahtev, ki veljajo za razrede točnosti, v katere spadajo tehtalna območja.
3.3. Tehtnice z več vrednostmi razdelkov
3.3.1. Tehtnice z enim območjem tehtanja imajo lahko večdelnih tehtalnih območij (v nadaljevanju: tehtnice z več vrednostmi razdelkov).
Tehtnice z več vrednostmi razdelkov ne smejo biti opremljene s pomožno kazalno napravo.
3.3.2. Vsako delno tehtalno območje (i) tehtnic z več vrednostmi razdelkov je določeno s svojo:
– vrednostjo preskusnega razdelka, e(i)s tem da je e(i+1)>e(i)
– največjo zmogljivostjo, Max(i), s tem da je Max(r)=Max
– najmanjšo zmogljivostjo, Min(i), s tem da je Mini= Max(i-1) in Min(1)=Min
kjer so:
i = 1,2,...,r
i = številka delnega tehtalnega območja
r = skupno število delnih tehtalnih območij
Vse zmogljivosti tehtanja so zmogljivosti tehtanja neto bremena ne glede na uporabljeno vrednost tare.
3.3.3. Delna tehtalna območja so razvrščena v skladu s preglednico 2. Vsa delna tehtalna območja morajo spadati v isti razred točnosti, in to v razred točnosti tehtnice.
Preglednica 2: Tehtnice z več vrednostmi razdelka
---------------------------------------------------------------------------------------------
                                            Najmanjša           Število preskusnih razdelkov
                                    zmogljivost (Min)
Razred       Preskusni                      Najmanjša          Najmanjša             Največja
točnosti     razdelek (e)                    vrednost         vrednost(*)            vrednost
                                                        (n=Max(i)/e(i+1))     (n=Max(i)/e(i))
---------------------------------------------------------------------------------------------
I            0,001 g≤ ei                       100 ei              50 000                   –
II           0,001 g≤ ei ≤0,05 g                20 ei               5 000             100 000
             0,1 g ≤ei                          50 ei               5 000             100 000
III          0,1 g ≤ei                          20 ei                 500              10 000
IIII         5 g≤ ei                            10 ei                  50               1 000
---------------------------------------------------------------------------------------------
(*) Za i = r velja ustrezen stolpec iz preglednice 1, s tem da se e nadomesti z e(r).
Kjer so:
i = 1,2,...,r
i = številka delnega tehtalnega območja
r = skupno število delnih tehtalnih območij
4. Točnost tehtnice
4.1. Pri izvajanju postopkov, navedenih v VI. poglavju, kazalni pogrešek ne sme biti večji od največjega dopustnega pogreška kazanja (v nadaljevanju: NDP), navedenega v preglednici 3. Pri digitalnem kazanju je treba kazalni pogrešek korigirati za pogrešek zaokroževanja.
Največji dopustni pogreški veljajo za neto in tara vrednost za vsa možna bremena, razen za prednastavljene vrednosti tare.
Preglednica 3: Največji dopustni pogreški
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
                                                   Obremenitev                                      NDP
---------------------------------------------------------------------------------------------
Razred I                  Razred II                Razred III              Razred IIII
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
0  ≤m  ≤50000 e           0≤  m ≤ 5000 e           0 ≤ m ≤ 500 e           0 ≤ m ≤ 50 e         ± 0,5 e
50000 e < m ≤ 200000 e    5000 e < m  ≤20000 e     500 e < m ≤ 2000 e      50 e < m ≤ 200 e     ± 1,0 e
200000 e < m              20000 e < m ≤100000 e    2000 e < m ≤ 10000 e    200 e < m  ≤1000 e   ± 1,5 e
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
4.2. Največji dopustni pogreški tehtnic v uporabi so lahko dvakratni največji dopustni pogreški, določeni v točki 4.1 tega poglavja.
5. Tehtalni rezultati tehtnice morajo biti ponovljivi in morajo biti obnovljivi tudi z drugimi kazalnimi napravami ter z drugimi načini uravnoteženja, ki jih je mogoče uporabiti.
Rezultati tehtanja morajo biti dovolj neobčutljivi na spremembe položaja bremena na sprejemniku bremena.
6. Tehtnice morajo reagirati na majhne spremembe v bremenu.
7. Vplivne veličine in čas
7.1. Tehtnice razredov II, III in IIII, ki se uporabljajo v nagnjenem položaju, morajo biti dovolj neobčutljive na stopnjo nagnjenosti, ki lahko obstaja pri normalni namestitvi.
7.2. Tehtnice morajo izpolnjevati meroslovne zahteve v temperaturnem območju, ki ga določi proizvajalec. Velikost tega območja mora biti najmanj enaka:
5 °C za tehtnice v razredu I,
15 °C za tehtnice v razredu II,
30 °C za tehtnice v razredu III ali IIII.
Če proizvajalec ni določil temperaturnega območja, velja temperaturno območje od –10 °C do +40 °C.
7.3. Tehtnice, ki se napajajo iz električnega omrežja, morajo izpolnjevati meroslovne zahteve tega pravilnika pod pogoji napajanja, ki so v mejah dopustnih odstopanj.
Tehtnice, ki se napajajo iz baterije, morajo pokazati, če pade napetost pod najmanjšo zahtevano vrednost, in morajo v takih okoliščinah še naprej pravilno delovati ali pa se samodejno izklopiti.
7.4. Elektronske tehtnice, razen tiste razredov točnosti I in II, kadar je e manjši od 1 g, morajo izpolnjevati meroslovne zahteve pri pogojih visoke relativne vlažnosti na zgornji meji njihovega temperaturnega območja.
7.5. Podaljšano trajanje obremenitve za tehtnice razredov točnosti II, III in IV mora imeti zanemarljiv vpliv na kazanje pri obremenitvi in blizu ničle takoj po razbremenitvi.
7.6. Pod drugimi vplivnimi pogoji mora tehtnica pravilno delovati naprej ali pa se mora samodejno izključiti.
9. člen
Druge meroslovne zahteve, ki dopolnjujejo bistvene zahteve, so navedene v 3. poglavju mednarodnega priporočila OIML R 76-1.
IV. TEHNIČNE ZAHTEVE
10. člen
1. Splošne zahteve
1.1. Načrtovanje in izdelava tehtnic morata zagotavljati, da tehtnice ob pravilni uporabi in namestitvi ter v okolju, za katerega so namenjene, ohranijo svoje meroslovne lastnosti. Prikazana mora biti vrednost mase.
1.2. Če so elektronske tehtnice izpostavljene motnjam, ne smejo upoštevati posledic pomembnejših napak ali pa jih morajo samodejno odkriti in pokazati.
Pri samodejnem odkritju večje napake morajo elektronske tehtnice oddati svetlobni ali zvočni alarm, ki mora trajati, dokler uporabnik ne izvede korektivnega ukrepa ali dokler je napaka prisotna.
1.3. Zahteve iz točk 1.1. in 1.2. morajo tehtnice izpolnjevati trajno, v normalnem času, predvidenem za uporabo takih tehtnic.
Digitalne elektronske naprave morajo vedno izvajati ustrezen nadzor pravilnega delovanja merilnega procesa, kazalnih možnosti ter shranjevanja in prenosa vseh podatkov.
Ob samodejnem odkritju pomembnejše vztrajne napake morajo elektronske tehtnice oddati svetlobni ali zvočni alarm, ki mora trajati, dokler uporabnik ne izvede korektivnega ukrepa ali dokler je napaka prisotna.
1.4. Če je na elektronske tehtnice prek ustreznega vmesnika priključena zunanja oprema, le-ta ne sme škodljivo vplivati na meroslovne lastnosti tehtnic in njihove merilne zapise.
1.5. Tehtnice ne smejo imeti značilnosti, ki bi lahko omogočale nepošteno uporabo, možnosti nenamerne zlorabe pa morajo biti čim manjše. Elementi, ki jih uporabnik ne sme razstavljati ali naravnavati, morajo biti pred takimi dejanji zaščiteni.
1.6. Tehtnice morajo biti načrtovane tako, da je mogoče izvajati kontrolna določila tega pravilnika in drugih meroslovnih predpisov.
2. Kazanje rezultatov tehtanja in drugih vrednosti mase
Kazanje rezultatov tehtanja in drugih vrednosti mase mora biti točno, nedvoumno in nezavajajoče, kazalna naprava pa mora pod normalnimi pogoji uporabe omogočati enostavno razbiranje kazanja.
Imena in znaki enot, navedenih v prvi točki 8. člena tega pravilnika, morajo biti v skladu z odredbo o merskih enotah (Uradni list RS, št. 2/96) z dodatkom znaka za metrični karat, ki je “ct”.
Kazanja, večja od največje zmogljivosti tehtanja (Max), povečane za 9 e, ne smejo biti mogoča.
Dodatna kazalna naprava je dovoljena samo desno od decimalne oznake. Razširjena kazalna naprava se sme uporabiti samo začasno, med njenim delovanjem pa mora biti izpisovanje onemogočeno.
Pokažejo se lahko tudi sekundarna kazanja, vendar le, če jih ni mogoče zamenjati za primarna kazanja.
3. Izpisovanje rezultatov tehtanja in drugih vrednosti mase
Izpisani rezultati morajo biti pravilni, primerno razpoznavni in nedvoumni. Izpis naj bo jasen, čitljiv, neizbrisen in trajen.
4. Niveliranje
Če je potrebno, morajo biti tehtnice opremljene z nivelirno napravo in kazalnikom niveliranja, ki sta dovolj občutljiva, da omogočata pravo namestitev.
5. Ničliranje
Tehtnice so lahko opremljene z napravami za ničliranje. Te naprave morajo omogočiti točno ničliranje in ne smejo povzročati nepravilnih merilnih rezultatov.
6. Naprave za tariranje in naprave za prednastavljivo tariranje
Tehtnice imajo lahko eno ali več naprav za tariranje in eno napravo za prednastavljivo tariranje. Naprave za tariranje morajo omogočati točno ničliranje in zagotavljati pravilno neto tehtanje. Naprave za prednastavljivo tariranje morajo zagotavljati pravilno ugotavljanje izračunane neto vrednosti.
7. Tehtnice za neposredno prodajo v javnosti z največjo zmogljivostjo tehtanja, ki ni večja od 100 kg: dodatne zahteve
Tehtnice za neposredno prodajo v javnosti morajo kazati vse bistvene informacije o tehtanju, pri tehtnicah, ki izračunavajo znesek, pa morajo kupcu jasno pokazati izračun cene proizvoda, ki se prodaja.
Če je pokazan znesek za plačilo, mora biti točen.
Tehtnice, ki izračunavajo znesek, morajo bistvena kazanja prikazovati dovolj dolgo, da jih kupec lahko pravilno prebere.
Tehtnice, ki izračunavajo znesek, lahko poleg tehtanja posameznih artiklov in računanja izvajajo še druge naloge le, če so vsa kazanja, povezana z vsemi transakcijami, jasno in nedvoumno izpisana in primerno razporejena na listku ali nalepki, ki jo dobi kupec.
Tehtnice ne smejo imeti nikakršnih značilnosti, ki bi lahko neposredno ali posredno povzročile kazanja, katerih tolmačenje ne bi bilo preprosto in nedvoumno.
Tehtnice morajo kupce varovati pred nekorektnim poslovanjem, ki bi bilo posledica njihovega nepravilnega delovanja.
Pomožne kazalne naprave in razširjene kazalne naprave niso dovoljene.
Dodatne naprave so dovoljene le, če ne morejo povzročiti zlorabe.
Tehtnice, podobne tistim, ki se ponavadi uporabljajo za neposredno prodajo v javnosti, a ne izpolnjujejo zahtev, navedenih v tej točki, morajo biti blizu prikazovalnika označene z neizbrisno oznako “Ne sme se uporabljati za neposredno prodajo v javnosti”.
8. Tehtnice z izpisom nalepke z zneskom
Tehtnice z izpisom nalepke z zneskom morajo izpolnjevati zahteve za tehtnice, ki izračunavajo znesek in so namenjene za neposredno prodajo v javnosti, če so te zahteve uporabne za zadevne tehtnice. Izpis nalepke z zneskom pod najmanjšo zmogljivostjo tehtanja ne sme biti mogoč.
11. člen
Druge tehnične zahteve, ki dopolnjujejo bistvene zahteve 10. člena, so navedene v 4., 5. in 6. poglavju mednarodnega priporočila OIML R 76-1.
V. NAPISI IN OZNAKE
12. člen
1. Tehtnice, za katere se v postopku ugotavljanja skladnosti ugotovi, da so skladne z zahtevami tega pravilnika, se opremijo z osnovno oznako skladnosti in imajo naslednje napise:
– številko certifikata o odobritvi tipa, če obstaja,
– oznako ali ime proizvajalca,
– razred točnosti, obkrožen z ovalno črto ali z dvema vodoravnima črtama, povezanima s polkrogoma,
– največjo zmogljivost v obliki Max ...,
– najmanjšo zmogljivost v obliki Min ...,
– vrednost preskusnega razdelka v obliki e=,
in, če je potrebno:
– serijsko številko,
– za tehtnice, ki sestojijo iz ločenih, vendar med seboj povezanih enot: identifikacijsko oznako vsake enote,
– vrednost razdelka, če je drugačna od e, v obliki d=...,
– največji prištevalni tarirni efekt, v obliki T = + ...,
– največji odštevalni tarirni efekt, če je drugačen od Max, v obliki T = – ...,
– vrednost razdelka za taro, če je drugačna od d, v obliki dT = ...,
– največje varno breme, če se razlikuje od Max, v obliki Lim ...,
– posebne mejne temperature, v obliki ... °C/... °C,
– razmerje med sprejemnikom bremena in bremenom.
2. Na tehtnicah mora biti mogoče odtisniti ali namestiti oznako skladnosti oziroma napise. Zagotovljeno mora biti, da oznake in napisov ni mogoče odstraniti, ne da bi se poškodovali, in da so oznaka in napisi vidni, ko so tehtnice v pravilni obratovalni legi.
3. Če se uporabi napisna ploščica, mora biti mogoče le-to zapečatiti, razen če je ni mogoče odstraniti, ne da bi se poškodovala. Če je ploščico mogoče zapečatiti, mora biti mogoče nanjo odtisniti kontrolni znak.
4. Zapisi Max, Min, e, d morajo biti prav tako nameščeni blizu prikaza rezultata kazalne naprave, če se tam že ne nahajajo.
5. Vsaka naprava za merjenje bremena, ki je priključena ali je lahko priključena na enega ali več sprejemnikov bremena, mora nositi ustrezne napise, povezane z omenjenimi sprejemniki bremena.
13. člen
Druge tehtnice morajo nositi:
– oznako ali ime proizvajalca,
– največjo zmogljivost tehtanja v obliki Max ...
Te tehtnice ne smejo biti opremljene z osnovno oznako skladnosti.
14. člen
Če tehtnice, ki se uporabljajo za katerega od namenov, navedenih v 4.a členu tega pravilnika, vključujejo ali so priključene na naprave, ki niso predmet ugotavljanja skladnosti po 16. členu, mora vsaka od teh naprav nositi oznako, ki omejuje njeno uporabo. Oznaka sestoji iz velike črke “M”, ki je natisnjena v črni barvi na rdečem ozadju na kvadratu, velikem najmanj 25 mm x 25 mm, z dvema sekajočima se diagonalama, ki tvorita križ. Ta oznaka naj bo odtisnjena ali nameščena na naprave vidno in neodstranljivo.
15. člen
Vsi napisi, oznake in izpisi rezultatov morajo biti v slovenskem jeziku.
VI. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
16. člen
1. Skladnost tehtnic z bistvenimi zahtevami, določenimi s tem pravilnikom, je mogoče potrditi po enem od naslednjih dveh postopkov:
(a) z odobritvijo tipa , ki ji sledi prva overitev.
Tipska odobritev ni obvezna za tehtnice, ki ne uporabljajo elektronskih naprav in katerih naprava za merjenje bremena ne uporablja vzmeti za uravnoteženje bremena;
(b) z neposredno overitvijo posamične tehtnice.
Če so tehtnice predmet drugih predpisov, ki pokrivajo druge vidike in, ki prav tako zahtevajo označitev z oznako skladnosti, slednja pomeni, da se tudi za te tehtnice šteje, da so v skladu z določbami teh predpisov.
17. člen
Pregled in preskušanje tehtnice v okviru zahteve za tipsko odobritev se opravita na tehtnici, ki je primerek nameravane proizvodnje, ter praviloma na celotni tehtnici.
Pregled tehtnice vsebuje tudi preverjanje proizvajalčevih pisnih navodil za uporabo, da se ugotovi, ali so postopki jasno navedeni.
Za preskus se tehtnico ne razstavlja na sestavne dele. Če velikost tehtnice ni primerna za njegovo preskušanje kot celote ali če se preskuša posamezen sestavni del (kazalna naprava, merilna celica, mehanski in električni priključni elementi), se lahko napravi preskus:
– s simulacijo,
– z ločitvijo posameznih modulov in naprav.
18. člen
Postopki za ugotavljanje skladnosti tehtnice z zahtevami tega pravilnika (s tipskim pregledom in overitvijo) so navedeni v mednarodnem priporočilu OIML R 76-1 v 8. točki ter v dodatkih A in B.
19. člen
Prve overitve se izvedejo z ustreznimi kalibriranimi utežmi, ki ne smejo imeti večji dopustni pogrešek od 1/3 največjega dopustnega pogreška tehtnice za položeno breme.
V primeru posebnih konstrukcij ali dvomljivih rezultatov se lahko poleg preskusov, določenih v 18. členu, izvedejo še drugi preskusi. Če je potrebno, se lahko od vložnika zahteve za prvo overitev zahteva, da priskrbi ustrezne uteži, preskusno opremo in strokovno osebje, da izvedejo zahtevane preskuse.
20. člen
Največji dopustni pogreški pri rednih in izrednih overitvah so enaki kot pri prvih overitvah. Največji dopustni pogreški pri kontrolnih pregledih meril v uporabi so določeni v točki 4.2 8. člena.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21. člen
Tehtnice v uporabi in tehtnice, izdelane do uveljavitve tega pravilnika, ki imajo veljavno odobritev tipa, se lahko dajejo v overitev, če izpolnjujejo pogoje glede NDP in števila razdelkov, predpisanih s tem pravilnikom.
Tehtnice, ki izpolnjujejo pogoje glede NDP in števila razdelkov iz tega pravilnika in ki so v skladu z drugimi pogoji, določenimi s pravilnikom o metroloških pogojih za neavtomatske merilnike mase – tehtnice točnostnih razredov I, II, III in IIII (Uradni list SFRJ, št. 4/87), se smejo dajati v promet in uporabo še do 1. 1. 2003.
22. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se preneha uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za neavtomatske merilnike mase – tehtnice točnostnih razredov I, II, III in IIII (Uradni list SFRJ, št. 4/87).
23. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 009-16/98
Ljubljana, dne 5. januarja 1999
Minister
za znanost in tehnologijo
dr. Lojze Marinček l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti