Uradni list

Številka 22
Uradni list RS, št. 22/1998 z dne 20. 3. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 22/1998 z dne 20. 3. 1998

Kazalo

934. Odredba o obliki poročila o občasnih ali trajnih meritvah v okviru obratovalnega monitoringa odpadnih vod, stran 1430.

Na podlagi 15. člena pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za okolje in prostor
O D R E D B O
o obliki poročila o občasnih ali trajnih meritvah v okviru obratovalnega monitoringa odpadnih vod
1. člen
Ta odredba določa obliko poročila o občasnih ali trajnih meritvah v okviru obratovalnega monitoringa odpadnih vod (v nadaljnjem besedilu: poročilo o monitoringu), ki ga mora zavezanec za zagotovitev emisijskega monitoringa (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) predložiti ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja.
2. člen
Poročilo o monitoringu mora biti oblikovano tako, da obsega:
– del s podatki o zavezancu in njegovi dejavnosti ter o izvajalcu monitoringa,
– del s podatki o občasnih ali trajnih meritvah in
– del s podatki o vrednotenju izmerjene emisije in oceno letne obremenitve zaradi odvajanja odpadnih vod ali oceno letnega povprečnega učinka čiščenja, če gre za komunalno ali skupno čistilno napravo.
3. člen
Podatki o zavezancu in njegovi dejavnosti ter o izvajalcu monitoringa morajo biti v izpolnjenem obrazcu, določenem v prilogi 1, ki je sestavni del te odredbe.
4. člen
Del poročila s podatki o opravljenih občasnih ali trajnih meritvah mora biti oblikovan tako, da obsega opis in podatke o:
– glavnih tehničnih značilnostih vira onesnaževanja ali komunalne ali skupne čistilne naprave,
– utrjenih površinah, iz katerih se odvaja padavinska odpadna voda,
– porabi vode vira onesnaževanja,
– obsegu in vrsti meritev in analiz,
– mestu in času vzorčenja in meritev,
– uporabljenih merilnih metodah in merilni opremi in
– rezultatih posameznih meritev in analiz.
Pri pripravi poročila iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati navodila, določena v prilogi 2, ki je sestavni del te odredbe.
Podatki o opravljenih meritvah morajo biti za vsak posamezen iztok odpadnih vod posebej v izpolnjeni tabeli 4 iz priloge 2 te odredbe.
5. člen
Izračun in ocena letne obremenitve zaradi odvajanja odpadnih vod morata biti podana za vsak iztok odpadnih vod posebej na način in v obliki, določeni v prilogi 3, ki sta sestavni del te odredbe.
Izračun in ocena letnega povprečnega učinka čiščenja komunalne ali skupne čistilne naprave morata biti podana na način in v obliki, določeni v prilogi 4, ki je sestavni del te odredbe.
6. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 355-01-17/98
Ljubljana, dne 11. marca 1998.
dr. Pavel Gantar l. r.
Minister
za okolje in prostor
PRILOGA 2

            Podatki o meritvah in rezultatih meritev

1. Glavne tehnične značilnosti  vira onesnaževanja ali komunalne
ali skupne čistilne naprave

Navesti in opisati je treba tiste glavne tehnične značilnosti
vira onesnaževanja ali komunalne ali skupne čistilne naprave, ki
so pomembne za razlago izmerjenih parametrov v odpadnih vodah ter
oceno letne količine toplote in snovi, odvedenih z odvajanjem
odpadnih voda neposredno v vode ali v kanalizacijo.

Opis glavnih tehničnih značilnosti iz prejšnjega odstavka mora
vsebovati tudi opis stanja običajnega obratovanja vira
onesnaževanja ali čistilne naprave, v primeru, da pa se je
najmanj ena meritev v okviru obratovalnega monitoringa izvajala
v stanju neobičajnega obratovanja, pa tudi opis tega stanja

Opis glavnih tehničnih značilnosti mora vsebovati podatke za vsak
vir onesnaževanja posebej.

2. Utrjene površine, s katerih se odvaja padavinska odpadna voda

Če ima vir onesnaževanja več kot 3 ha utrjenih, tlakovanih ali z
drugim materialom prekritih površin, morajo biti v tem delu
poročila navedeni podatki o njih, vključen pa mora biti tudi
grafični prikaz razporeditve površin z označenim odvajanjem
padavinskih odpadnih voda.

3. Poraba vode za vir onesnaževanja

3.1 Letna količina komunalnih odpadnih vod

Če se količina komunalnih odpadnih vod iz vira onesnaževanja ne
meri posebej, se njihova letna količina izračuna po enačbi:


                N        
           Q = ---  x  45 m 3/ leto
                3


kjer je:

N = število zaposlenih v objektih vira onesnaževanja

Če se za hladilne odpadne vode, komunalne odpadne vode ter za
mešanice hladilnih odpadnih voda s komunalnimi meritvami
onesnaženosti ne izvajajo, se vrednost parametra KPK izračuna na
podlagi števila zaposlenih.

3.2 Letna količina hladilnih odpadnih vod

Letno količino hladilnih odpadnih vod je treba izračunati na
podlagi meritev za vsak vir onesnaževanja posebej. Če se količina
hladilnih odpadnih vod ne meri, je treba podati oceno njihove
letne količine in oceno utemeljiti.

3.3 Letna količina tehnoloških odpadnih vod

Letno količino tehnoloških odpadnih vod je treba izračunati na
podlagi meritev za vsak vir onesnaževanja posebej. Če se količina
tehnoloških odpadnih vod ne meri, je treba podati oceno njihove
letne količine in oceno utemeljiti.

3.4 Bilanca porabljene vode

Bilanca porabljene vode za vir onesnaževanja mora biti podana v
obliki tabele 1.



Tabela 1
--------------------------------------------------------
Voda                      Letna količina vode (v 1000 m3)
---------------------------------------------------------
Viri oskrbe z vodo:

- iz vodovoda

- iz lastnega zajetja

Poraba vode:

- hladilne odpadne vode

- komunalne odpadne vode

- tehnološke odpadne vode

- voda, porabljena v proizvodnji
(v produktih, izparela voda ... )
---------------------------------------------------------

Za izračun bilance porabljene vode velja:

PORABLJENA VODA  = VODA IZ VIROV OSKRBE - Voda, uporabljena v
proizvodnji

Način izračuna bilance porabljene vode za vir onesnaževanja je
prikazan na sliki 1.
4. Obseg in vrsta meritev in analiz

Glede na značilnosti tehnologije nastajanja odpadne vode je treba za vsak iztok odpadnih voda posebej navesti in obrazložiti način vzorčenja, obseg meritev osnovnih in dodatnih parametrov ter pogostost meritev.

Posamezni iztoki odpadnih voda ter shema merilnih mest morajo biti prikazani tudi v pregledni shemi. Uporabljene merilne metode in oprema morajo biti navedene v obliki tabele 2.

Tabela 2.

              UPORABLJENE MERILNE METODE IN OPREMA

------------------------------------------------------------------
Zap.št.     Parameter    Merilna metoda    Uporaljena oprema
------------------------------------------------------------------
  1
------------------------------------------------------------------
  2
------------------------------------------------------------------
  3
------------------------------------------------------------------
  4
------------------------------------------------------------------
  5
------------------------------------------------------------------
  6
------------------------------------------------------------------
  7
------------------------------------------------------------------

5. Mesto in čas meritev in analiz

5.1 Podatki o iztokih odpadne vode

Za vsak iztok odpadnih voda, ne glede na to, ali so se na njem izvajale meritve, je treba navesti podatke v obliki iz tabele 3:

Tabela 3: Podatki o iztokih odpadnih voda
------------------------------------------------------------------
  1    Zaporedna številka iztoka
------------------------------------------------------------------
  2    Lokacija
------------------------------------------------------------------
  3    Naziv iztoka
------------------------------------------------------------------
  4    Gauss-Kruger koordinata iztoka   X=          Y=
------------------------------------------------------------------
  5    Iztok v vode   --         Iztok v kanalizacijo, ki ima:
                              iztok v vode --    iztok na KČN --
------------------------------------------------------------------
  6    Zaporedna številka izvajalca
       javne službe odvajanja in
       čiščenja odpadne vode
------------------------------------------------------------------


6. Rezultati posameznih meritev in analiz

Ta del poročila o monitoringu mora vsebovati podatke o meritvah na posameznih iztokih v obliki tabele 4 ter grafični prikaz trajnih meritev, če so se te opravljale.

Tabela 4: Podatki o meritvah na posameznem iztoku

Zaporedna št. izpusta: .........    Čas vzorčenja  
                                    reprezentativnega vzorca
                                    (ure): ............
-------------------------------------------------------------------------------------
                        Mejna vrednost                Št. vzorčenja        Povprečna
                        za iztok v                                         vrednost**
------------------------------------------------------------------------------
Zap. št.    Naziv      vode  kanalizacijo  1  2  3  4  5  6  7  8  9  10 11 12
parametra*  parametra 
-------------------------------------------------------------------------------------
            Q(m3) v       -        -
            času
            vzorčenja
-------------------------------------------------------------------------------------
   2          pH
-------------------------------------------------------------------------------------
   3        Neraztopljene
            snovi (mg/l)
-------------------------------------------------------------------------------------
   4        Usedljive
            snovi (mg/l)
-------------------------------------------------------------------------------------
  38        KPK (mg/l)
-------------------------------------------------------------------------------------
  39        BPK5 (mg/l)
-------------------------------------------------------------------------------------
             .......
-------------------------------------------------------------------------------------
             .......
-------------------------------------------------------------------------------------   

* Zaporedna številka parametra je vzeta iz uredbe o emisiji snovi 
  in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov osneževanja
  (Uradni list RS, št. 35/96).

** Povprečna vrednost koncentracije parametrov se izračuna iz
   rezultatov analiz vseh meritev, ki so bile v koledarskem letu
   izvedene na merilnem mestu posameznega iztoka vira osnaževanja.
   Izračun povprečne vrednosti za posamezen parameter odpadne vode
   se izvede na naslednji način:
        
    _    V1 x C1 + V2 x C2 + ... + Vn x Cn
    C = -----------------------------------       
              V1 + V2 + ... + Vn

kjer je:

_
C = povprečna vrednost parametra (npr.: KPK, BPK5, ...) v mg/l,

C1, C2, ..., C(N)= izmerjena koncentracija parametra n-te meritve
                   v mg/l,

V1, V2, ..., V(N)= količina odpadne vode v času vzorčenja 
                   reprezentativnega vzorca n-te meritve v m3 in

N = število meritev, ki so bile v koledarskem letu opravljene na 
    merilnem mestu posameznega iztoka.
PRILOGA 3: Izračun in ocena letne obremenitve zaradi odvajanja 
           odpadnih voda  

Letna obremenitev zaradi odvajanja odpadnih voda za vir 
onesnaževanja se prikaže na podlagi izračuna po enačbi:

               EO = EO(K) + EO(H,K) + EO(T) + EO(P)

kjer je:

EO = število enot obremenitve vseh iztokov vira osnaževanja,

EO(K) = število enot obremenitve zaradi odvajanja komunalne
        odpadne vode,

EO(H,K) = število enot obremenitve zaradi odvajanja mešanice 
          komunalne in hladilne odpadne vode,

EO(T) = število enot obremenitve zaradi odvajanja tehnološke
        odpadne vode ali odvajanja mešanice tehnološke odpadne
        vode s komunalno ali hladilno odpadno vodo,

EO(P) = število enot obremenitve zaradi odvajanja padivnske 
        odpadne vode.

1.1. Število enot obremenitve zaradi odvajanja komunalne odpadne
     vode se izračuna po enačbi:

         0,90 kg/m3 x (letna poraba komunalne odpadne vode; m3)
   EO = -------------------------------------------------------
                            50 kg

1.2. Število enot obremenitve zaradi odvajanja mešanice komunalne
     in hladilne odpadne vode se izračuna po enačbi:

                         KPK v mg/l x Q
              EO(H,K) = ----------------- ,
                              50

kjer je Q letna količina mešanice hladilne in komunalne odpadne 
vode v 1000 m3, koncentracija KPK (v mg/l) na iztoku vira 
onesnaženja pa se določi na podlagi izračuna:

                      900 x 15 x N
  KPK = --------------------------------------------; mg/l
         letna količina vode (komunalne + hladilne) 
                     na iztoku v m3 

N je število zaposlenih v objektu, iz katerega se odvajajo hladilne
vode, pomešane s komunalnimi odpadnimi vodami.

1.3. Število enot obremenitve zaradi odvajanja tehnološke odpadne
     vode ali mešanice tehnološke odpadne vode s komunalno ali 
     hladilno odpadno vodo se izračuna po enačbi:
kjer je Q letna količina tehnološke odpadne vode ali mešanice tehnološke
odpadne vode s komunalno ali hladilno odpadno vodo v 1000 m3.

1.4 Število enot obremenitve zaradi odvajanja padavinske odpadne vode
    se izračuna po enačbi EO(P) = P x 18, kjer je P utrjena površina 
    v ha.
PRILOGA 4: Izračun letnega povprečnega učinka čiščenja komunalne
čistilne naprave
Učinek čiščenja komunalne čistilne naprave (v nadaljnjem
besedilu:KČN) lahko izračunamo na dva načina:

a) z upoštevanjem koncentracije snovi v odpadni vodi po enačbi:
kjer je:

eta = učinek čiščenja KČN, izražen v %,

Cv = koncentracija snovi v surovi odpadni vodi (npr.KPK,BPK5,N
ali P spojine), pridobljena z analizo reprezentativnega vzorca
in izražene v mg/l,

Ci = koncentracija snovi v prečiščeni odpadni vodi
(npr.KPK,BPK5,n ali P spojine), pridobljena z analizo
reprezentativnega vzorca in izražena v mg/l.


b) z upoštevanjem obremenitve odpadne vode na vtoku in iztoku
KČN po enačbi:
kjer je:

eta  učinek čiščenja, izražen v %,

Cv  koncentracija snovi v surovi odpadni vodi (npr.KPK,BPK5,N
ali P spojine), pridobljena na podlagi analize reprezentativnega
vzorca in izražena v mg/l,

Qv  pretok surove odpadne vode (vtok) v času odvzemanja
reprezentativnega vzorca, izražen v m3/d,

Ci  koncentracija snovi v odpadni vodi na iztoku KČN
(npr.KPK,BPK5,N ali P spojine), pridobljena na podlagi analize
reprezentativnega vzorca in izražena v mg/l,

Qi  pretok odpadne vode na iztoku KČN v času odvzemanja
reprezentativnega vzorca, izražen v m3/d,

Lv  obremenitev surove odpadne vode na vtoku KČN, izražena v kg
snovi/dan, in

Li  obremenitev odpadne vode na iztoku KČN, izražena v kg
snovi/dan.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti