Uradni list

Številka 65
Uradni list RS, št. 65/1997 z dne 24. 10. 1997
Uradni list

Uradni list RS, št. 65/1997 z dne 24. 10. 1997

Kazalo

3171. Navodilo o postopku odobritve tipa merila, stran 5186.

Na podlagi četrtega odstavka 9. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 1/95) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za znanost in tehnologijo
N A V O D I L O
o postopku odobritve tipa merila
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Postopek odobritve tipa merila je zaporedje dejanj, izvedenih pred preskusom merila, med njim in po njem, kadar je merilo primerek predvidene proizvodnje (v nadaljnjem besedilu: tip merila), na podlagi katerih Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje (v nadaljnjem besedilu: urad) odloči o skladnosti tipa merila s predpisi.
Odobritev tipa merila se šteje za popolno tudi, če so v njej navedeni različni pogoji, ki omejujejo uporabo merila, pri čemer se omejitve nanašajo na področja uporabe ter na število meril, za katera je odobritev tipa dana.
Za posamično merilo, ki je načrtovano in izdelano za posebno uporabo ter ni primerek predvidene proizvodnje, se postopek odobritve tipa merila in postopek prve overitve merila opravita kot enoten postopek neposredne overitve posamičnega merila, ki je določen z drugimi meroslovnimi predpisi.
II. ZAHTEVA ZA ODOBRITEV TIPA MERILA
2. člen
Zahtevo za odobritev tipa merila vloži proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik in mora vsebovati naslednje podatke:
– firmo in sedež proizvajalca merila,
– ime merila in proizvajalčevo oznako izvedbe tipa merila,
– vrsto merila in namen uporabe,
– popis meril, naprav in drugih bistvenih sestavnih delov, ki tvorijo tip merila, za katerega se zahteva odobritev tipa.
Zahtevi za odobritev tipa merila mora vložnik priložiti:
– splošen opis tipa merila,
– idejne projekte in proizvodne skice in načrte elementov, podsestavov in vezij; opis načina izvedbe in zaščite nastavitve parametrov s predlogom za mesto in način žigosanja; sestavno risbo; fotografijo merila idr.,
– opise in razlage, potrebne za razumevanje navedenega iz prejšnje alinee, vključno z delovanjem tipa merila,
– navodila za uporabo,
– opis rešitev, ki so bile sprejete, da bi bile izpolnjene predpisane meroslovne zahteve in navedbo upoštevanih standardov,
– rezultate projektnih izračunov, pregledov idr.,
– poročila o preskusih,
– certifikate o odobritvi tipa in rezultate ustreznih preskusov na tipu merila, ki vsebuje dele, ki so identični tistim v načrtu, če ti obstajajo,
– izjavo vložnika o skladnosti zadevnega merila z meroslovnim predpisom z navedbo, po katerih predpisih se zahteva odobritev tipa merila.
Vso tehnično dokumentacijo mora potrditi proizvajalec merila z žigom, podpisom in datumom.
Pooblaščeni zastopnik proizvajalca je dolžan zahtevi priložiti tudi pooblastilo proizvajalca za zastopanje v postopku.
3. člen
Na zahtevo urada mora vložnik predložiti tudi druge podatke o merilu, če so bistveni za ugotavljanje skladnosti s predpisi.
Vložnik mora predložiti v preskus tipa merila najmanj eno različico merila, ki ga določi urad. Na zahtevo urada je vložnik dolžan predložiti tudi več meril.
III. PRESKUS TIPA MERILA
4. člen
Urad po pregledu zahteve za odobritev tipa merila in ugotovitvi, da je vloga popolna, določi izvajalca, kraj in obseg preskusa tipa merila. Izvajalec preskusa tipa merila na podlagi svojih ugotovitev izdela poročilo o preskusu tipa merila.
Preskus tipa merila obsega pregled predložene tehnične in druge dokumentacije, preverjanje in ovrednotenje (v nadaljnjem besedilu: ovrednotenje), ali je tip merila izdelan v skladu s to dokumentacijo, ter preglede in/ali preskuse, s katerimi se preveri, ali rešitve, ki jih je sprejel proizvajalec, ustrezajo predpisanim meroslovnim zahtevam.
Po izvedenem preskusu tipa merila urad pregleda poročilo o preskusu tipa merila in odloči o odobritvi oziroma zavrnitvi odobritve tipa merila.
5. člen
Preskus tipa merila je lahko glede na obseg in namen popoln, delen, omejen ali ponoven.
6. člen
Pri popolnem preskusu tipa merila se ovrednotijo vse meroslovne lastnosti in tehnične izvedbe, da se ugotovi, ali je tip merila skladen z zahtevami, določenimi z meroslovnimi predpisi za posamezno vrsto meril.
7. člen
Pri delnem preskusu tipa merila se ovrednoti omejeno število izbranih meroslovnih in tehničnih lastnosti, da se ugotovi, ali so skladne z meroslovnimi predpisi.
Delni preskus tipa merila se lahko opravi, če je tip merila, za katerega je urad že izdal certifikat o odobritvi tipa merila, spremenjen tako, da je mogoče utemeljeno pričakovati, da vpeljane spremembe vplivajo samo na določene lastnosti tega tipa merila.
8. člen
Pri omejenem preskusu tipa merila se ovrednotijo izbrana dokumentacija in bistvene meroslovne in tehnične lastnosti tipa merila, da se ugotovijo morebitna odstopanja od rezultatov predhodnega preskusa tipa merila.
Omejeni preskus tipa merila se lahko opravi:
– če je tip merila, za katerega je urad že izdal certifikat o odobritvi tipa merila, spremenjen tako, da je mogoče utemeljeno pričakovati vpliv izvedene spremembe na druge meroslovne lastnosti tipa merila;
– če je za ta tip merila pristojna tuja meroslovna institucija že izdala certifikat o odobritvi tipa merila, in to pod pogojem, da stranka priloži zahtevi iz 2. člena tega navodila certifikat o odobritvi tipa merila s prilogo in dodatki o spremembah, poročilo o preskusu, na podlagi katerega je bil izdan certifikat o odobritvi tipa merila, in izjavo proizvajalca merila, da je tip merila, za katerega se zahteva odobritev tipa merila, v skladu s tipom, opisanim v priloženem certifikatu o odobritvi tipa merila.
9. člen
Delni ali omejeni preskus tipa merila se lahko opravi tudi za tip merila, za katerega je Zvezni zavod za mere in plemenite kovine nekdanje SFRJ izdal odločbo o odobritvi tipa merila, in to pod pogojem, da vložnik zahtevi iz 2. člena tega navodila priloži odločbo o odobritvi tipa merila s prilogo in poročilom o preskusu, na podlagi katerega je bila izdana odločba o odobritvi tipa merila.
10. člen
Pri ponovnem preskusu tipa merila se ponovno pregledajo vse ali samo nekatere specifične lastnosti merila.
Ponovni preskus tipa merila lahko zahteva Urad ali imetnik certifikata o odobritvi tipa merila, če je podana utemeljena domneva, da tip merila ni več skladen z meroslovnimi predpisi in da ni več primeren za uporabo.
11. člen
Poročilo o preskusu iz prvega odstavka 4. člena tega navodila mora vsebovati:
– poročilo o rezultatih preskusa,
– poročilo o tehničnih ugotovitvah izvajalca preskusa,
– priporočila v zvezi z odobritvijo tipa merila.
Poročilo o preskusu dobi vložnik zahteve za odobritev tipa samo na posebno pisno zahtevo.
IV. CERTIFIKAT O ODOBRITVI TIPA MERILA
12. člen
Če tip merila izpolnjuje zahteve, določene z meroslovnimi predpisi, za posamezno vrsto meril in je primerno za uporabo, izda urad certifikat o odobritvi tipa merila s prilogo, ki mora vsebovati:
– na prvi strani: firmo in sedež vložnika; firmo in sedež proizvajalca merila; proizvajalčevo ime in oznako tipa merila; uradno oznako tipa merila; datum izdaje odobritve in veljavnosti odobritve; meroslovne predpise, s katerimi je odobreni tip merila v skladu,
– v prilogi: navedbo merila (meril) in bistvenih sestavnih delov; navedbo načina označevanja z napisi in oznakami; navedbo meroslovnih predpisov, ki veljajo za zadevno merilo; navedbo pregledanih in arhiviranih dokumentov; podroben opis merila in njegovih izvedenk; navedbo osnovnih meroslovnih parametrov; navedbo dodatnih zahtev pri prvi in rednih overitvah; navedbo načina označevanja pri overitvah; navedbo dodatnih zahtev pri montaži, zaščiti nastavljivih parametrov ali justiranju; navedbo področij omejene uporabe merila; navedbo omejenega števila meril, na katerega se odobritev tipa nanaša; navedbo kraja in časa obvezne hrambe primerka merila in potrjene kopije tehnične dokumentacije.
Na podlagi delnega ali omejenega preskusa tipa merila izda urad odločbo o začasni odobritvi tipa merila, če ugotovi, da je za ugotovitev skladnosti nekaterih lastnosti merila potrebnega več časa, v katerem se da vzorec merila v uporabo in sočasno nadaljuje z ovrednotenjem in proučevanjem.
Odločba iz prejšnjega odstavka se izda za dobo največ enega leta in se lahko podaljša še za eno leto.
13. člen
Vložnik zahteve za odobritev tipa merila je dolžan hraniti certifikat o odobritvi tipa merila s prilogo in tehnično dokumentacijo o tipu merila, ki jo je potrdil urad, še deset let po izdelavi zadnjega primerka zadevnega tipa merila.
Urad lahko zahteva, da se primerek odobrenega tipa merila hrani pri vložniku oziroma proizvajalcu še do pet let po pridobitvi odobritve tipa merila.
14. člen
Certifikat o odobritvi tipa merila se izda za dobo desetih let. Na zahtevo imetnika certifikata se lahko na podlagi obstoječe in morebitne dodatno zahtevane dokumentacije veljavnost certifikata obnovi za zaporedna obdobja po deset let.
V primeru temeljnih sprememb v načrtovanju merila, ki so na primer posledica uporabe novih tehnik, lahko urad izda certifikat z veljavnostjo dveh let. Na zahtevo imetnika certifikata se lahko veljavnost certifikata podaljša še za tri leta.
Certifikat o odobritvi tipa merila iz prvega in drugega odstavka tega člena se obnovi oziroma podaljša z dodatkom k certifikatu.
15. člen
Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik, ki je pridobil certifikat o odobritvi tipa merila, lahko prenese pravice, ki izhajajo iz odobritve tipa merila, na drugega pooblaščenega zastopnika. Prenos se opravi s pisno pogodbo, ki jo je treba priložiti zahtevi za dodatek k certifikatu o odobritvi tipa merila.
V. URADNA OZNAKA TIPA MERILA
16. člen
Uradna oznaka tipa merila, ki se uporablja za identifikacijo odobrenega tipa merila, sestoji iz:
– dvočrkovne oznake SI,
– dveh zadnjih številk koledarskega leta izdaje certifikata o odobritvi tipa merila,
– dvoštevilčne oznake skupine meril,
– tekoče zaporedne številke certifikata o odobritvi tipa merila v danem letu.
VI. ODLOČBA O ZAVRNITVI ODOBRITVE TIPA MERILA
17. člen
Odločba o zavrnitvi tipa merila mora vsebovati naslednje podatke: popis meril in bistvenih sestavnih delov; navedbo meroslovnih predpisov in pomembnejše vložnikove dokumentacije, na podlagi katerih je bil izveden preskus tipa merila; navedbo značilnosti in vrednosti parametrov, ki so bile spoznane za hibne, in ustrezne sprejemljive vrednosti ter druge neizpolnjene pogoje.
VII. DODATEK K CERTIFIKATU O ODOBRITVI TIPA MERILA
18. člen
Če proizvajalec na odobrenem tipu merila uvede take spremembe, iz katerih ne izhaja nov tip merila, je imetnik certifikata dolžan vložiti zahtevo za dodatek k certifikatu o odobritvi tipa merila. Zahteva za dodatek k certifikatu o odobritvi tipa merila mora vsebovati veljavno uradno oznako tipa merila z navedbo vseh dosedanjih sprememb oziroma dopolnitev na odobrenem tipu merila in vzrok za zahtevane spremembe.
Zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti dokumentacijo o spremembah in dopolnitvah tipa merila in primerek spremenjenega merila, ki ga določi urad.
19. člen
Proizvajalec ali imetnik certifikata o odobritvi tipa merila lahko vloži zahtevo za dodatek k certifikatu o odobritvi tipa merila tudi v primeru, da zahtevane spremembe v zvezi z odobrenim tipom merila niso nastale zaradi sprememb na odobrenem tipu merila.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20. člen
Za merila, za katera je urad v skladu s tretjim odstavkom 31. člena zakona o meroslovju določil rok, v katerem morajo pridobiti odobritev tipa merila, se le-ta opravi po postopku za neposredno overitev posamičnega merila.
21. člen
Odobritve, na podlagi katerih se merila smejo dajati v overitev, izdane pred uveljavitvijo tega navodila, veljajo še naprej.
22. člen
Urad razveljavi odločbo o odobritvi tipa merila, ki jo je izdal Zvezni zavod za mere in plemenite kovine nekdanje SFRJ, v primeru, da urad ali stranka ne razpolagata z dokumentacijo, na podlagi katere je bila izdana odločba.
Urad v svojem uradnem glasilu objavi odločbo, s katero razveljavi odločbo iz prejšnjega odstavka.
23. člen
Z dnem, ko začne veljati to navodilo, se preneha uporabljati pravilnik o načinu, po katerem se opravlja tipski preskus meril (Uradni list SFRJ, št. 26/84 in 48/88).
24. člen
To navodilo začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 009-12/97
Ljubljana, dne 1. oktobra 1997.
Minister
za znanost in tehnologijo
dr. Lojze Marinček l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti