PRILOGA

 

 

 

Splošne tehnične zahteve za opremo, namenjeno za priključevanje na analogni priključek javnega telefonskega omrežja

 

1. SPLOŠNO

 

 

1.1 Uvod

 

Splošne tehnične zahteve za telekomunikacijsko opremo, namenjeno za priključevanje na analogni priključek javnega telefonskega omrežja, določajo pogoje, katere morajo izpolnjevati vse vrste terminalske opreme, ki se priključuje na javno telefonsko omrežje.

 

1.2 Pregled

 

Ta dokument vsebuje tehnične zahteve in pripadajoče metode preverjanja, katerim mora ustrezati terminalska oprema (v nadaljevanju: T.O.), ki se priključuje na javno telefonsko omrežje (v nadaljevanju: JTO). Vmesnik med JTO in T.O. je analogen, z dvožično povezavo in prepoznavo toka v naročniški zanki ter z nizkofrekvenčnim klicnim signalom. Po standardu ETS 300 001 so povzeti: zgradba dokumenta, številčenje členov, nekateri tehnični podatki in merilne metode.

 

1.3 Način uporabe

 

1.3.1 Zgradba dokumenta

 

V tem dokumentu so zbrane predpisane zahteve in pripadajoče metode preverjanja, kar je navedeno skupaj v posameznih poglavjih.

 

Merilne sheme, tabele s podatki in formule so označene s predpono A. Merilne vrednosti, uporabljene pri preverjanju, so običajno navedene takoj za navedeno merilno metodo.

 

1.3.2 Uporaba zahtev in meritve

 

Kjer so zahteve postavljene za določeno območje posameznih parametrov, se preverjajo največkrat le v eni ali dveh točkah, ki so točno določene. Za T.O., za katero se ugotovi, da ustreza podanim zahtevam v pogojih preverjanja, velja, da ustreza podanim zahtevam v celotnem predpisanem območju.

 

Če T.O. nima na voljo določene funkcije, potem zahteve, ki se nanašajo na to funkcijo, niso obvezujoče.

 

Če merilni postopki za preverjanje predpisanih zahtev niso podani, se uporabljajo merilni postopki, predvideni v standardu ETS 300 001.

 

1.4 Uporabljeni pojmi

 

1.4.1 Naročniški vod

 

Naročniški vod je del krajevnega telefonskega omrežja in je običajno dvožično galvansko vezan z javno telefonsko centralo po žilah a in b. Naročniškemu vodu je s telefonsko številko dodeljen enopomenski naslov v JTO.

 

1.4.2 Javno telefonsko omrežje - JTO

 

Javno telefonsko omrežje v smislu tega pravilnika je javna telefonska infrastruktura, ki omogoča prenos signalov med določenimi omrežnimi priključnimi točkami.

 

1.4.3 Omrežna priključna točka javnega telefonskega omrežja

 

Omrežna priključna točka JTO je točka, kjer se zaključuje naročniški vod javne telefonske centrale in na katero se priključi T.O. ter definirajo karakteristike vmesnika. Zaključitev je prikazana na shemi 1.4.4.3 v dodatku. Pomen oznak je naslednji:

 

a) žici a1 in b1 sta namenjeni priključevanju na JTO,

 

b) žici a2 in b2 sta namenjeni priključevanju zaporedne T.O. na končno T.O.,

 

c) žica e je namenjena priključitvi signalne ozemljitve.

 

1.4.4 Terminalska oprema - T.O.

 

1.4.4.1 Splošno

 

Terminalska oprema je oprema, ki je namenjena za priključitev na javno komutirano telefonsko omrežje:

 

a) za neposredno povezavo v omrežni priključni točki javnega telefonskega omrežja, ali

 

b) za delovanje z javnim telefonskim omrežjem tako, da je povezana posredno ali neposredno na omrežno priključno točko javnega telefonskega omrežja za oddajanje, obdelovanje, posredovanje, prenos ali sprejemanje sporočil.

 

Končna T.O. je namenjena samostojnemu priključevanju na omrežno priključno točko JTO, kot je prikazano na shemi 1.4.4.1.a v dodatku.

 

Zaporedno vezana T.O. je T.O., ki se priključuje na omrežno priključno točko JTO in ima sekundarno priključno točko z enim ali več izhodi, na katere se lahko priključi končna T.O. Pri tem je naročniški vod lahko galvansko vezan skozi zaporedno T.O., zanka pa je lahko zaključena v končni T.O., kot kaže shema 1.4.4.1.b v dodatku.

 

1.4.4.2 Tipi T.O.

 

T.O. lahko klasificiramo takole:

 

a) končna T.O. z enosmerno zaključitvijo zanke, glej shemo 1.4.4.2.a v dodatku,

 

b) končna T.O. brez enosmerne zaključitve zanke, glej shemo 1.4.4.2.b v dodatku,

 

c) zaporedno vezana T.O. z možnostjo preklapljanja voda na enosmerno zaključitev zanke v svoji T.O. ali pa na izhod, glej shemo 1.4.4.2.c v dodatku,

 

d) zaporedno vezana T.O. s stalno vezanim izhodom in možnostjo enosmerne zaključitve zanke, glej shemo 1.4.4.2.d v dodatku,

 

e) zaporedno vezana T.O. brez enosmerne zaključitve zanke, glej shemo 1.4.4.2.e v dodatku.

 

1.4.4.3 Merilne točke T.O.

 

Merilne točke T.O. so mesta s priključki, na katerih se lahko preverjajo električni parametri T.O. Pri T.O. so določene naslednje merilne točke, ki so prikazane na referenčnem modelu na shemi 1.4.4.3 v dodatku:

 

a) TP0 - vtičnica s priključki voda JTO,

 

b) TP1 - vtič priključne vrvice T.O.,

 

c) TP3 - vhodna vtičnica za priključno vrvico T.O.,

 

d) TP4 - izhodna vtičnica za priključno vrvico, le pri zaporedni T.O.,

 

e) TP6 - izhodni vtič priključne vrvice, le pri zaporedni T.O..

 

Če je T.O. opremljena s priključno vrvico, ki je namenjena priključevanju T.O. na priključno točko JTO, se pri preverjanju uporablja merilna točka TP1, pri zaporedni T.O. pa merilni točki TP1 in TP6.

 

Pri T.O., ki ni opremljena s priključno vrvico, se za preverjanje uporablja merilna točka TP3 ali merilni točki TP3 in TP4 pri zaporedni T.O.

 

1.4.5 Stanja T.O.

 

1.4.5.1 Mirovno stanje

 

Mirovno stanje T.O. je stanje, pri katerem T.O. ne zasega organov telefonske centrale, tok v naročniški zanki pa je minimalen. Zaporedno vezana T.O. je v tem stanju lahko aktivna v povezavi z drugo T.O.

 

1.4.5.2 Klicanje

 

Stanje klicanja je enako mirovnemu stanju, le na priključnih sponkah T.O. je prisoten klicni signal.

 

1.4.5.3 Delovno stanje

 

V tem stanju je T.O. takrat, ko prevaja dovolj enosmernega toka, da zasega organe telefonske centrale. Da centrala zazna prehod iz mirovnega v delovno stanje, morajo biti izpolnjeni časovni pogoji, definirani v točki 9.4.1.1.

 

1.4.5.4 Izbiranje ali signaliziranje

 

V tem stanju T.O. pošilja JTO informacijo o izbranih številkah. Signalizacija je lahko impulzna ali dvotonska večfrekvenčna (v nadaljevanju: DTMF).

 

1.4.5.5 Stanje kalibrirane prekinitve

 

V tem stanju T.O. posreduje JTO signal za ponovno vključitev krmilnega organa.

 

1.4.7 Govorni pas

 

Govorni pas pomeni frekvenčni pas od 300Hz do 3400Hz.

 

1.5 Enosmerno napajanje

 

Na shemi 1.5 v dodatku je predstavljeno nadomestno vezje napajalnega mostička.

 

Vrednosti komponent mostička sta: L_f > / = 5 H, C_f > / = 20 mF.

 

V upornosti napajalnega mostička R_f je zajeta tudi ohmska upornost induktivnosti L_f.

 

1.5.1 Zahteve za napajanje

 

Nadomestni napajalni mostiček s podanimi vrednostmi predstavlja izhodne parametre JTO. Če v tem ali drugem predpisu ni določeno drugače, mora T.O. izpolnjevati predpisane zahteve v naslednjem območju napajalnih vrednosti:

 

DeltaV_f = 45 - 53 V,

 

DeltaR_f = 800 - 2000 Omega,

 

DeltaI_f = 20 - 60 mA, I_maks = 60 mA.

 

1.5.2 Zahteve za napajanje med preverjanjem T.O.

 

Če v tem ali drugem predpisu ni določeno drugače, se T.O. med preverjanjem napaja z napajalnim mostičkom z naslednjimi parametri:

 

a) V_f = 48 V,

 

b) R_f = 800 Omega,

 

c) I_f = I_maks

 

1.6 Metode in pogoji preverjanja

 

Metode in pogoji preverjanja so določeni pri posameznih točkah tega dokumenta. Izvajalec preverjanja lahko uporablja tudi druge metode preverjanja, ki pa morajo biti električno enakovredne predpisanim.

 

1.6.1 Okolje

 

Za merilno opremo in T.O., ki se preverja, veljajo naslednje okoljske razmere:

 

Temperatura:            15 °C do 35 °C

 

Relativna vlažnost:  25% do 75%

 

Zračni tlak:                86 kPa do 106 kPa

 

1.6.2 Tolerance merilnih komponent

 

Če ni navedeno posebej, morajo biti vse vrednosti merilnih komponent v območju ±1% podanih vrednosti.

 

1.6.3 Tolerance merilne opreme

 

Tolerance vseh parametrov, ki so podani pri posameznih preverjanjih, meritvah in nastavitvah smejo biti največ ±1%. Zaradi meritev popačenih izmeničnih tokov in napetosti smemo uporabljati le merilnike dejanskih efektivnih vrednosti (“true rms”). Če ni navedeno drugače, uporabljamo pri meritvah sinusne vire izmenične napetosti s popačenjem manjšim od 1% in notranjo upornostjo manjšo od 10 Omega.

 

Za frekvenčno-selektivne meritve je obvezna uporaba selektivnih voltmetrov s pasovno širino od 25 Hz do 300 Hz in dinamiko vsaj 60 dB.

 

1.6.4 Razločljivost merilne opreme

 

Razločljivost merilne opreme naj bo vsaj en velikostni red večja od zahtev za toleranco merilne opreme, podane v 1.6.3.

 

1.6.5 Merilne vrednosti

 

Merilne vrednosti morajo biti v obsegu ±1% vrednosti, ki so zahtevane pri posameznih preverjanjih.

 

1.6.6 Priključevanje T.O.

 

1.6.6.1 Zaporedno vezana T.O.

 

T.O., podana v shemah preverjanja v tem dokumentu, je končna T.O. Pri preverjanju zaporedno vezane T.O. so izhodne sponke odprte, če v tem dokumentu ni določeno drugače.

 

1.6.6.2 Dodatno ožičenje

 

Dodatne priključne žice, ki jih ima lahko T.O., npr. ozemljitev ali priključek dodatnega zvonca, morajo ostati nepriključene, če v tem dokumentu ni določeno drugače.

 

1.7 Toni in signali v omrežju

 

V nadaljevanju so navedene informativne vrednosti tonov in signalov v JTO. Vse vrednosti nivojev so podane na impedanci 600 Omega v točki TP0, če ni v tem dokumentu določeno drugače.

 

1.7.1 Ton prostega izbiranja

 

Frekvenca (f): 425 Hz ± 15 Hz

 

Minimalni nivo (p₁): -20 dBm

 

Maksimalni nivo (p₂): -8 dBm

 

Kadenca (ton, pavza, ton, pavza) (ms): 200 ± 10%, 300 ± 10%, 700 ± 10%, 800 ± 10%

 

1.7.2 Ton kontrole klicnega signala

 

Frekvenca (f): 425 Hz ± 15 Hz

 

Minimalni nivo (p₁): -20 dBm

 

Maksimalni nivo (p₂): -8 dBm

 

Kadenca (ton, pavza) (ms): 1000 ± 10%, 4000 ± 10%

 

1.7.3 Ton zasedeno

 

Frekvenca (f): 425 Hz ± 15 Hz

 

Minimalni nivo (p₁): -20 dBm

 

Maksimalni nivo (p₂): -8 dBm

 

Kadenca (ton, pavza) (ms): 500 ± 10%, 500 ± 10%

 

1.7.4 Ton zadušitve

 

Frekvenca (f): 425 Hz ± 15 Hz

 

Minimalni nivo (p₁): -20 dBm

 

Maksimalni nivo (p₂): -8 dBm

 

Kadenca (ton, pavza) (ms): 200 ± 10%, 200 ± 10%

 

1.7.8 Signal tarifiranja

 

Frekvenca (f): 16000 Hz ± 220 Hz

 

Minimalni nivo (p₁ na 200 Omega): 80 mVef

 

Maksimalni nivo (p₂ na 200 Omega): 2,4 Vef

 

Kadenca (signal, minimalna pavza) (ms): 100 do 180, 90 do 110 ms

 

1.7.9 Klicni signal

 

Frekvenca (f): 25 Hz ± 2,5 Hz

 

Minimalni nivo (p₁ nezaključeno): 80 Vef

 

Maksimalni nivo (p₂ nezaključeno): 90 Vef

 

Kadenca (signal, pavza) (ms): 1000 ± 10%, 4000 ± 10%

 

2. ENOSMERNE KARAKTERISTIKE

 

 

2.1 Polarnost

 

T.O. mora izpolnjevati vse zahteve, podane v tem dokumentu, neodvisno od polarnosti enosmerne napetosti na njenih priključnih sponkah. Prav tako ne sme biti nobene odvisnosti od polarnosti pri priključevanju zaporedne T.O. in T.O., ki se priključuje na zaporedno T.O.

 

Preverjamo tako, da med posameznimi meritvami zamenjamo polarnost enosmerne napetosti na priključnih sponkah T.O.

 

2.2 Izolacijska upornost

 

2.2.1 Mirovno stanje T.O.

 

T.O. mora ustrezati zahtevam tega poglavja, ko je v mirovnem stanju priključena na napetost V_tmaks= 100V vsaj 15 s oziroma toliko časa, da so prehodni pojavi ob priključitvi zanemarljivi.

 

2.2.1.1 Med priključkoma voda

 

Vrednost izolacijske upornosti med priključkoma voda mora biti večja od 1 MOmega. Preverjamo po shemi A.2.2.1.1 v dodatku, z napetostjo V_tmaks = 100 V. Dodatno preverjamo pri V_tmaks = 150 V. Upornost T.O. med priključkoma voda mora biti v tem primeru večja od 60 kOmega. Preverjanje je potrebno zaradi določitve praga začetka prevajanja vgrajene prenapetostne zaščite.

 

2.2.1.2 Med priključkoma voda in signalno ozemljitvijo

 

Pri T.O., ki ima priključek za signalno ozemljitev, mora biti upornost med priključkoma voda, ki sta kratko vezana, in priključkom ozemljitve večja od 5 MOmega. Preverjamo po shemi A.2.2.1.2 v dodatku.

 

2.2.1.3 Med priključkoma voda in uporabniku dostopnimi deli T.O.

 

Izolacijska upornost T.O. med priključkoma voda, ki sta kratko vezana, in poljubnim, uporabniku dostopnim delom, razen priključka ozemljitve, mora biti večja od 5 MOmega. Preverjamo po shemi A.2.2.1.3 v dodatku.

 

2.3 Enosmerna upornost T.O.

 

Ko je T.O. v delovnem stanju, sme njena enosmerna upornost znašati največ 400 Omega. Preverjamo po shemi A.2.3 v dodatku, z vrednostmi V_f = 48 V, R_f > / = 800 Omega,
20 mA < / = I_f < / = I_fmaks.

 

Preverjamo z merjenjem V_t pri tokovih I_f od 20 mA naprej v korakih po 5 mA. Tok se nastavlja s spreminjanjem upora R_f.

 

2.4 Prehodni pojavi

 

2.4.1 Prehod iz mirovnega stanja v delovno stanje

 

Ko T.O. preide iz mirovnega stanja v delovno stanje, mora biti časovni potek toka v zanki tak, da njegova vrednost po času t_c = 150 ms od začetka prehoda odstopa manj kot ±10% od vrednosti toka v stabilnem stanju, in to po koncu prehodnega pojava.

 

Preverjamo po shemi A.2.4.1 v dodatku, s testnimi vrednostmi, podanimi v točki 1.5.2.

 

2.4.2 Preklapljanje voda

 

Zahteva velja za zaporedno T.O., ki ima možnost preklapljanja voda na eno ali več končnih T.O. Tok v zanki mora preseči vrednost I_t = 18 mA v času t_t = 10 ms po začetku preklopa oziroma po začetku prehodnega pojava.

 

Zahteva ne velja:

 

a) ko T.O. sprošča vod,

 

b) ko je T.O. v stanju signalizacije - izbiranja.

 

Preverjamo po shemi A.2.4.2, podani v dodatku, z vrednostmi V_f = 48 V, R_f1 = 400 Omega, R_f2 = 400 Omega, R_L = 480 Omega.

 

2.5 Zaporedna upornost

 

Zaporedno vezana T.O., ki se priključuje med naročniški vod in končno T.O., ne sme vnašati v zanko upornosti, večje od R_S = 75 Omega, pri tokovih DeltaI_f = 20 mA - I_maks.

 

Preverjamo po shemi A.2.5 v dodatku z merilnimi vrednostmi:

 

a) V_f = 48 V,

 

b) R_f = 800 Omega in 1845 Omega,

 

c)    R_L = 480 Omega.

 

3. KARAKTERISTIKE KLICANJA

 

 

3.1 Vhodna napetostno-tokovna karakteristika

 

To poglavje določa vhodno napetostno-tokovno karakteristiko T.O., ki je v mirovnem stanju, za frekvenčno področje klicnih signalov.

 

3.1.1 Detektorji klicanja

 

T.O., ki vsebuje prepoznavo klicanja, mora imeti tako vhodno karakteristiko, da je na frekvenčnem področju od f₁ = 20 Hz do f₂ = 54 Hz pri konstantni napetosti klicnega signala V_t = 60 V_ef na sponkah T.O. tok I_t skozi T.O. manjši od 10 mA_ef in večji od 2,2 mA_ef.

 

Preverjamo po shemi A.3.1 v dodatku z meritvijo I_t pri napetosti V_t in frekvencah med f₁ in f₂, V_f = 48 V,
R_f = 800 Omega, V_t = 60 V_ef.

 

4. PRENOSNE KARAKTERISTIKE

 

 

Merjenje prenosnih karakteristik izvajamo pri T.O., ki je namenjena prenosu govora. Pri tem postavimo pogovorko, z elektroakustičnima pretvornikoma obrnjenima navzgor, na trdo podlago. Alternativno je lahko pogovorka vpeta v držalo, ki je predpisano v priporočilu ITU-T, P.76.

 

Zvočnik in mikrofon kot elektroakustični del T.O., ki je namenjena za prenos govora brez uporabe pogovorke, med preverjanjem namestimo v prostor, ki je v skladu s priporočilom ITU-T, P.34 “gluha soba”.

 

4.1 Vhodna impedanca

 

4.1.1 Vhodna impedanca T.O. v mirovnem stanju

 

Vhodna impedanca med priključnima sponkama T.O. mora biti v mirovnem stanju pri vzbujalni napetosti V_t2 = 0 dBm, napajalni napetosti V_f = 48 V in v frekvenčnem območju od 200 Hz do 4000 Hz večja od Z₁ = 6 kOmega.

 

Preverjamo po shemi A.4.1.1 v dodatku, pri konstantni napetosti V_t2= 0dBm, z meritvijo toka I_ef. Meritve izvajamo od frekvence f₁ = 200 Hz naprej, v korakih, manjših od polovice oktave. Impedanca se določi po formuli A.4.1.1.

 

 

Zn = V_t2 / I_ef

Formula A.4.1.1

 

 

4.1.2 Vhodna impedanca T.O. v delovnem stanju

 

Vhodna impedanca med priključnima sponkama T.O. mora biti v delovnem stanju taka, da je slabljenje refleksije alfa glede na referenčno impedanco Z_r večje ali enako 14 dB. Zahteva velja za frekvenčno območje Deltaf od 300 Hz do 3400 Hz, zančni tok DeltaI_f pa ima vrednosti med 20 mA in I_maks in za vzbujalno napetost V_t1 = -10 dBm.

 

Referenčna impedanca Z_r je določena z vzporedno vezavo upora R₂ in kondenzatorja C, h katerima je zaporedno vezan upor R₁. Vrednosti elementov so:

 

a) R1 = 220 Omega,

 

b) R2 = 820 Omega,

 

c) C = 115 nF.

 

Slabljenje refleksije vhodne impedance Z_i glede na referenčno impedanco Z_r je določeno s formulo 4.1.2.

 

 

alfa = 20 log ₁₀ | (Z_i + Z_r) / (Z_i - Z_r) | (dB)

Formula 4.1.2

 

 

Preverjamo po shemi A.4.1.2 v dodatku z vrednostmi f₁ = 300 Hz, Z_g < 10 Omega, V_t1 = -10 dBm, R₁ = R₂ = 600 Omega. Merimo od frekvence f₁ naprej po stopnjah, ki so manjše ali enake polovici oktave.

 

Slabljenje refleksije določimo z uporabo formule A.4.1.2, kjer sta V_t1 in U v voltih.

 

 

alfa = 20 log (V_t1 / (2U)) (dB)

Formula A.4.1.2

 

 

4.2 Slabljenje nesimetrije

 

Zahteve v tem poglavju, ki veljajo za končno in zaporedno T.O. tako v mirovnem kot v delovnem stanju, morajo biti izpolnjene pri napajalni napetosti DeltaV_f in zančnih tokovih DeltaI_f. Merilne vrednosti so podane v točkah 4.2.1.1 in 4.2.2.1.

 

Merimo po shemi A.4.2.a ali A.4.2.b v dodatku. Za zaporedno T.O. stikalo S ni sklenjeno. Slabljenje nesimetrije alfa_q se določi z uporabo formule A.4.2.

 

 

alfa_q = 20 log (e / V_t) (dB)

 

 

Formula A.4.2

 

 

Slabljenje nesimetrije merilnega mesta pri meritvi brez T.O. mora biti vsaj 20 dB večje od rezultata meritve s priključeno T.O. Med meritvijo mora biti T.O. postavljena na kovinsko površino z velikostjo vsaj 0,5 m². Vrednosti elementov merilnih shem so naslednje:

 

a) C_L > / = 20 mF,

 

b) R_L = 400 Omega,

 

c) L > / = 5 H,

 

d) Z_L = Z₂ = Z₃ = Z_r.

 

4.2.1 Slabljenje nesimetrije končne T.O.

 

4.2.1.1 Mirovno stanje

 

Slabljenje nesimetrije T.O. v mirovnem stanju mora znašati več kot alfa_q = 46 dB v frekvenčnem območju Deltaf od 300 Hz do 3400 Hz.

 

Merimo po shemi A.4.2.a, impedanca Z₂ je vključena. Z izmerjenimi vrednostmi napetosti V_t se določi slabljenje nesimetrije. Meritve izvajamo od spodnje frekvence naprej po stopnjah, ki so manjše ali enake polovici oktave.

 

Merilne vrednosti so naslednje:

 

a) e = 0 dBm,

 

b) Deltaf = 300 Hz - 3400 Hz.

 

4.2.1.2 Delovno stanje

 

Vrednosti so enake tistim v točki 4.2.1.1. Med preverjanjem mora biti T.O. v delovnem stanju, impedanca Z₂ ni vključena. Merimo po shemi A.4.2.a.

 

4.2.2 Slabljenje nesimetrije zaporedno vezane T.O.

 

4.2.2.1 Mirovno stanje

 

Slabljenje nesimetrije zaporedne T.O. v mirovnem stanju mora znašati več kot alfa_q = 46 dB v celotnem frekvenčnem območju Deltaf od 300 Hz do 3400 Hz.

 

Preverjamo po shemi A.4.2.b z vključeno impedanco Z₂. Z izmerjenimi vrednostmi napetosti V_t se določi slabljenje nesimetrije. Meritve izvajamo od spodnje frekvence naprej po stopnjah, ki so manjše ali enake polovici oktave.

 

Merilne vrednosti so:

 

a) e = 0 dBm,

 

b) Deltaf = 300 Hz - 3400 Hz.

 

4.2.2.2 Delovno stanje

 

Vrednosti so enake vrednostim v točki 4.2.2.1. Merimo po shemi A.4.2.b, med preverjanjem mora biti T.O. v delovnem stanju, impedanca Z₂ je prikazana črtkano in ni vključena.

 

4.3 Vneseno slabljenje zaporedno vezane T.O.

 

Zaporedna T.O. sme vnašati slabljenje, ki je manjše od alfa_1maks = 0,5 dB. Zahteva se nanaša na frekvenčno območje Deltaf₁ od 300 Hz do 3400 Hz.

 

Preverjamo po shemi A.4.3, podani v dodatku, in pri vrednostih C_L > / = 20 mF, R_L = 480 Omega, L > / = 5 H, Z = Z_L = Z_r (podana v točki 4.1.2), e = -10 dBm, f_t od 300 Hz do 3400 Hz.

 

S stikalom v položaju S₁ izmerimo napetost U₁ na Z_L. Merimo od frekvence 300 Hz naprej po stopnjah, ki so enake ali manjše od polovice oktave. V drugi fazi meritev preklopimo stikalo v položaj S₂ in meritev ponovimo za napetost U₂. Slabljenje določimo po formuli A.4.3.

 

alfa_i = 20 log (U₁ / U₂) (dB)

 

Formula A.4.3

 

4.4 Oddajni nivoji

 

Zahteve v tej točki ne veljajo, ko je T.O. v stanju izbiranja.

 

4.4.1 Najvišji oddajni nivoji

 

T.O. v delovnem stanju ne sme oddajati signalov, katerih temenska vrednost presega napetost V_p = 3,5 V, merjeno na bremenu Z_L = Z_r.

 

Preverjamo po shemi A.4.4.1, podani v dodatku. T.O., ki je v delovnem stanju, moramo vzbujati na tak način, da oddaja v govornem pasu najvišji možni signal. Napetost V_t merimo na impedanci Z_L z voltmetrom temenskih vrednosti, ki ima časovno konstanto 50 ms in pasovno širino od 200 Hz do 4000 Hz.

 

4.4.2 Nivoji signalov iz T.O. v govornem pasu

 

4.4.2.1 Nivoji posnete ali sintetizirane glasbe ali govora

 

Nivo signala, ki ga oddaja T.O. v delovnem stanju, na impedanci Z_L = Z_r ne sme preseči srednje vrednosti

 

P_s = -6 dBm, merjene v trajanju 10 s.

 

Preverjamo po shemi A.4.4.1 v dodatku, z merilnikom, podanim v priporočilu CCITT, P.56.

 

4.4.2.2 Nivoji signalov za prenos kod ali podatkov

 

Povprečna moč, ki jo oddaja T.O. v delovnem stanju na impedanci Z_L, ne sme preseči vrednosti P_s v katerikoli periodi v trajanju 200 ms.

 

Zahteve so podane v točki 4.4.2.1.

 

Preverjamo po shemi A.4.4.1 v dodatku, z merilnikom, ki je sposoben izmeriti srednji nivo signala 200 ms in ima pasovno širino od 200 Hz do 4000 Hz.

 

4.4.3 Nivoji signalov iz T.O. izven govornega pasu

 

Nivo posameznih signalov, ki jih oddaja T.O. izven govornega pasu, na impedanci Z_L = Z_r ne sme preseči vrednosti a₂ = -37 dBm v frekvenčem pasu od 4300 Hz do
28 kHz ali vrednosti a₃= -70 dBm v pasu 28 kHz do
150 kHz.

 

4.4.3.1 Nivoji posnete, sintetizirane ali žive glasbe ali govora

 

Vrednost a₂ od začetne vrednosti -37 dBm pri 4300 Hz naj pada 12 dB na oktavo.

 

Preverjamo po shemi A.4.4.1 v dodatku.

 

4.4.3.2 Nivoji kodnih signalov ali podatkov

 

Zahteve in način preverjanja so podani v točki 4.4.3.1.

 

4.5 Šum

 

Zahteve veljajo za T.O. v mirovnem in v delovnem stanju. Elektroakustični pretvorniki T.O. se med meritvijo lahko nadomestijo z ustreznimi upori. Vsi drugi električni vhodi T.O. morajo biti zaključeni z ustreznimi impedancami.

 

4.5.1 Šum v govornem pasu

 

Nivo šuma, merjenega psofometrično v mirovnem ali delovnem stanju na impedanci Z_L = 600 Omega, ne sme preseči vrednosti P_nm = P_nz = -68 dBmp.

 

Preverjamo po shemi A.4.4.1 z merilnikom po priporočilu ITU-T, O.41.

 

5. IZBIRANJE

 

 

5.1 Splošno

 

Pri ročnem ali avtomatskem aktiviranju izvede T.O. eno ali več naslednjih funkcij:

 

a) prehod v delovno stanje,

 

b) prepoznavo tona prostega izbiranja,

 

c) izbiranje,

 

d) prepoznavo kriterija za ponovitev izbiranja,

 

e) omogočenje prenosa,

 

f) prenos vzpostavljene zveze na drugo T.O.,

 

g) vrnitev v mirovno stanje.

 

T.O., ki ima možnost impulznega izbiranja, mora imeti tudi možnost dvotonskega večfrekvenčnega (DTMF) načina izbiranja.

 

5.2 Detektor tona izbiranja

 

5.2.1 Občutljivost

 

T.O. z vgrajeno funkcijo prepoznave tona izbiranja morajo razpoznati signale v frekvenčnem območju od f₁ = 380 Hz do f₂ = 490 Hz, z nivoji med p₁ = -25 dBm in
p₂ = -6 dBm v trajanju, daljšem od t_d = 0,6 s. Signale generira generator z notranjo upornostjo Z_g = Z_r in so merjeni na impedanci Z_L = 600 Omega.

 

Po shemi A.5.2.1, podani v dodatku, preverjamo, ali je T.O. spoznala ton izbiranja pri f = 425 Hz, p = -25 dBm, t_d = 0,6 s.

 

5.3 Impulzno izbiranje

 

Impulzno izbiranje je lahko sestavljeno iz naslednjih faz:

 

a) prehod v stanje izbiranja,

 

b) predizbiralna faza,

 

c) ena ali več faz impulzacije, ki so ločene z medštevilčno pavzo,

 

d) medštevilčna pavza,

 

e) faza po končanem izbiranju,

 

f) prehod v delovno stanje.

 

Časovni potek in posamezne vrednosti so prikazane na shemah 5.3.a, 5.3.b in 5.3.c v dodatku. Preverjamo po shemi A.5.3 z vrednostmi V_f = 48 V, I_f = 60 mA = I_max, R_f = 700 Omega, RS, = 100 Omega.

 

5.3.1 Oblika in časovni potek

 

5.3.1.1 Izbiranje številk

 

Število oddanih breztokovnih impulzov mora ustrezati vrednosti posamezne številke, s katero je bilo sproženo izbiranje. Vrednosti so od 1 do 9 in 10 za številko 0.

 

Preverjamo s štetjem impulzov na zapisu časovnega poteka zančnega toka, posnetega med izbiranjem.

 

5.3.1.2 Časovni potek

 

Izbiralni impulzi morajo imeti naslednje karakteristike:

 

a) frekvenca (f_d): 10 Hz ± 1 Hz,

 

b) breztokovni del: časovni interval (t_e - t_i) = 60 ± 5 ms, I_e = 18 mA, I_i = 18 mA,

 

c) tokovni del: časovni interval (t_h - t_g) = 40 ± 5 ms, I_h = 18 mA, I_g = 18 mA.

 

Frekvenco izbiranja določimo po formuli A.5.3.1.2.a. Izbiramo številko 0:

 

 

f_d = 1 / t (Hz)

 

 

Formula A.5.3.1.2.a

 

 

Vrednost t predstavlja časovni interval med dvema zaporednima padajočima stranema zančnega tokovnega impulza I_i. Frekvenca izbiranja mora ustrezati za vseh deset izbranih impulzov. Pri meritvi časa t za zadnji impulz v seriji se upoštevajo naraščajoče strani impulza.

 

Trajanje breztokovnega dela impulza se meri pri tokovnih nivojih I_i in I_e. Vseh deset meritev mora ustrezati zahtevam.

 

Trajanje tokovnega dela impulza se meri pri tokovnih nivojih I_g in I_h. Vseh devet meritev mora ustrezati zahtevam.

 

5.3.2 Predizbiralna faza

 

Od trenutka t₁ na shemi 5.3.b v dodatku, ko T.O. preide v stanje izbiranja in izključi elektroakustični del, pa do časa t₂, ko se začne prvi izbiralni impulz, mora biti upornost R_t med priključkoma T.O. manjša od R_pr = 480 Omega,

 

(t₂ - t₁) < / = 1300 ms.

 

Vrednost R_t določimo na podlagi zapisa časovnega poteka toka I_t in napetosti V_t v predizbiralni fazi po formuli A.5.3.2.

 

R_t = V_t / I_t (Omega)

 

Formula A.5.3.2

 

5.3.3 Izbiralna faza

 

5.3.3.1 Impulz - časovni potek toka in upornosti

 

V časovni periodi v trajanju (t₄ - t₃) > / = 45 ms, glej shemo 5.3.b v dodatku, mora biti upornost med priključkoma T.O. večja ali enaka vrednosti R_b = 60 kOmega.

 

Strmina impulza je določena s časovnima periodama:

 

a) (t₃ - t_i) < 5 ms,

 

b) (t_e - t₄) < 5 ms.

 

Vrednost R_t, ki mora biti večja od R_b, se določi na podlagi zapisa časovnega poteka toka I_t in napetosti V_t v času trajanja impulza.

 

R_t = V_t / I_t (Omega)

 

Formula A.5.3.3.1

 

 

5.3.3.2 Pavza - časovni potek toka in upornosti

 

V časovni periodi v trajanju (t₆ - t₅) > / = 33 ms, po shemi 5.3.c v dodatku, mora biti upornost med priključkoma T.O. manjša ali enaka vrednosti R_b = 480 Omega.

 

Strmina impulza je določena s časovnima periodama:

 

a) (t₃ - t_i) < 5 ms,

 

b) (t_e - t₄) < 5 ms.

 

Vrednost R_t, ki mora biti manjša od R_b, se določi na podlagi zapisa časovnega poteka toka I_t in napetosti V_t v času trajanja impulza.

 

R_t = V_t / I_t (Omega)

 

Formula A.5.3.3.2

 

5.3.4 Medštevilčna faza

 

5.3.4.1 Trajanje

 

Medštevilčna pavza je določena kot časovna vrednost (t_h - t_g) od 650 ms do 1300 ms, ko zančni tok doseže vrednosti I_h in I_g, to je 18 mA, kar je prikazano na shemi 5.3.d v dodatku. Podana vrednost velja za T.O., ki za izbiranje številk ne uporablja številčnika.

 

Pri T.O., ki za izbiranje uporablja številčnik, mora biti le-ta izdelan tako, da zagotavlja minimalno medštevilčno pavzo t_r 250 ms.

 

Pri preverjanju naj T.O. odda dva niza impulzov. Izmeriti je treba čas med t_g pri toku I_g zadnjega impulza v prvem oddanem nizu in t_h pri toku I_h prvega impulza v drugem oddanem nizu.

 

5.3.4.2 Tok in upornost

 

V časovni periodi v trajanju (t₆*- t₅) = (t_h - t_g) - 40ms na shemi 5.3.d mora biti upornost med priključkoma T.O. manjša ali enaka vrednosti R_b = 480 Omega.

 

Vrednost R_t, ki mora biti manjša od R_b, se določi na podlagi zapisa časovnega poteka toka I_t in napetosti V_t v času medštevilčne pavze.

 

R_t =V_t / I_t (Omega)

 

Formula A.5.3.4.2

 

5.3.5 Faza po končanem izbiranju

 

Od trenutka t₇ na shemi 5.3.b, ko T.O. odda zadnji impulz v zadnjem nizu impulzov, pa do časa t₈, ko T.O. preide v delovno stanje, mora biti upornost med priključkoma T.O. manjša ali enaka R_po = 480 Omega, v času

 

40 ms < / = (t₈ - t₇) < / = 1300 ms. Vrednost R_t, ki mora biti manjša od R_pr, se določi na podlagi zapisa časovnega poteka toka I_t in napetosti V_t v predizbiralni fazi.

 

R_t = V_t / I_t (Omega)

 

Formula A.5.3.5

 

5.4 Dvotonsko večfrekvenčno izbiranje (DTMF)

 

5.4.1 Splošne zahteve

 

Ko je T.O. v stanju dvotonskega večfrekvenčnega izbiranja (DTMF), morajo biti izpolnjene zahteve iz točk 2.3 in 4.1.2.

 

5.4.2 Signalne frekvence in format

 

Vsaki posamezni številki ali posebnemu znaku na T.O. sta prirejeni dve frekvenci, ena iz skupine nizkih in ena iz skupine visokih frekvenc. Obe frekvenci se oddajata sočasno.

 

Vrednosti frekvenc so v tabeli 5.4.2.a podane s toleranco ±1,5%.

 

Tabela 5.4.2.a: Signalne frekvence

 

                      697                                               1209

 

                      770                                              1336

 

                      852                                               1477

 

 

 

Preverjamo po shemi A.4.4.1. T.O. v stanju signalizacije oddaja zaporedno tako izbrane številke, da se na izhodu pojavijo vse frekvence.

 

Merjenje frekvenc je treba opraviti z instrumentom, ki ima merilno točnost boljšo kot ±0,2%. Instrument mora izpolnjevati to zahtevo za stalne signale kakor tudi za rafalne (“burst”) signale dolžine več kot 50 ms in vmesne pavze v trajanju vsaj 40 ms. Meritve je treba opraviti v naslednjih pogojih:

 

a) V_f = 48 V,

 

b) I_f = 20 mA, I_maks,

 

c) Z_L = Z_r.

 

5.4.3 Kodiranje

 

Šestnajst kombinacij dvojic posameznih frekvenc mora biti prirejenih na način, ki je podan v tabeli 5.4.3.a.

 

Tabela 5.4.3.a: Kodiranje frekvenc

 

                                                    1209    1336     1477        1633

 

                      697                              1          2           3            A

 

                      770                              4          5           6             B

 

                      852                              7          8           9             C

 

 

 

T.O. lahko za izbiranje uporablja le deset kombinacij. V tem primeru niso uporabljeni znaki *, #, A, B, C in D.

 

Mogoča je tudi uporaba dvanajstih kombinacij. V tem primeru niso uporabljeni znaki A, B, C in D.

 

Preverjamo po shemi A.4.4.1.

 

5.4.4 Nivoji signalov

 

Nivoji oddanih signalov se za frekvence posameznih skupin razlikujejo. Zahtevani nivoji so podani v tabeli 5.4.4.a. T.O. mora izpolnjevati zahteve, podane pod a ali b. Nivoji signalov iz skupine višjih frekvenc morajo biti 2 dB ± 1 dB višji kot nivoji signalov iz skupine nižjih frekvenc.

 

Tabela 5.4.4 a: Oddajni nivoji

 

Skupina višjih frekvenc    -6 dBm ± 2dB        -9 dBm ± 2dB

 

 

 

Preverjamo po shemi A.5.4.4 v dodatku pri Z_L = Z_r, generator e je nadomeščen s prevezo. Meritev se izvaja z napajanjem, podanim v točki 5.4.2.

 

5.4.5 Neželene signalne komponente

 

V času, ko T.O. oddaja poljubne kombinacije frekvenc, mora biti na impedanci Z_L:

 

a) skupen močnostni nivo komponent neželenih signalov v pasu 300÷3400 Hz najmanj dB pod nivojem signalov skupine nižjih frekvenc;

 

b) nivo posamezne komponente neželenih signalov v pasu širine 125 Hz pod vrednostjo:

 

- v frekvenčnem pasu od 300 Hz do 4300 Hz: -33 dBm,

 

- v frekvenčnem pasu od 4300 Hz do 28 kHz: -37 dBm, padajoče z 12 dB na oktavo od 4300 Hz,

 

- v frekvenčnem pasu od 28 kHz do 150 kHz: -70 dBm.

 

Preverjamo po shemi A.4.4.1 v dodatku pri Z_L = Z_r in z napajanjem, podanim v točki 5.4.2.

 

5.4.6 Prehodni pojavi

 

Čas vzpona t_r in čas padca t_f ovojnice signala ob začetku in koncu oddajanja posamezne kombinacije frekvenc sta prikazana na shemi 5.4.6 v dodatku in morata biti manjša od 10 ms.

 

Napetostna praga U_u in U_l za določitev časov t_r oziroma t_f sta definirana z naslednjima formulama:

 

U_u = 0,9 U_p

 

Formula 5.4.6.a

 

U_l = 0,1 U_p

 

Formula 5.4.6.b.

 

Napetost U_p je določena kot najvišji nivo oddanega signala po prenehanju prehodnega pojava signala ob vklopu.

 

Preverjamo po shemi A.5.4.6, podani v dodatku, pri V_f = 48 V, R_f = 600 Omega.

 

5.4.7 Trajanje oddaje signala

 

Pri avtomatskem izbiranju so številke shranjene v pomnilniku T.O., postopek izbiranja se lahko sproži ročno ali avtomatsko. Čas trajanja oddaje posamezne številke t_s sme biti od 65 ms do 110 ms, čas trajanja pavze t_p pa od 65 ms do 110 ms. Časa prehodnih pojavov t_r in t_f sta všteta v čas t_s. Preverjamo po shemi A.5.4.6 v dodatku.

 

5.6 Funkcije avtomatskega izbiranja

 

5.6.1 Splošne zahteve

 

T.O. s funkcijo izbiranja pri položeni pogovorki mora biti opremljena z akustičnim ali optičnim indikatorjem, ki omogoča spremljanje avtomatskega izbiranja.

 

Preverjanje poteka s funkcionalnim preskušanjem.

 

5.6.3 Začetek izbiranja

 

T.O. lahko začne fazo izbiranja po sprejemu tona izbiranja, po izteku časovne kontrole, vključene ob zaseženju voda, ali po kombinaciji obeh načinov.

 

T.O., ki začenja fazo izbiranja brez prepoznave tona izbiranja, mora začeti izbirati po času t_1min = 2 s in pred časom t_1maks = 5 s po zaseženju voda.

 

Če T.O. uporablja sprejemnik tona izbiranja, mora začeti izbirati v času t₂ 3 s zatem, ko se na vodu pojavi ton izbiranja.

 

Preverjamo po shemi A.5.6.3.1, podani v dodatku.

 

5.6.7 Ponavljanje izbiranja

 

S funkcijo avtomatskega izbiranja ob neuspelem poskusu izbiranja T.O. lahko ponovi klic na isto ali drugo številko.

 

T.O. mora pred drugim poskusom izbiranja biti v mirovnem stanju vsaj t₁₀ = 5 s. Pri vsakem naslednjem poskusu pa mora T.O. ostati v stanju mirovanja vsaj t₁₁ = 60 s. Dovoljeno je največ 12 zaporednih poskusov vzpostavljanja zveze.

 

Preverjamo po shemi A.5.6.3.1 v dodatku.

 

6. ODZIVNE FUNKCIJE

 

 

6.1 Splošno

 

T.O., ki je v mirovnem stanju sposobna razpoznati klicni signal, mora to signalizirati uporabniku T.O. ali avtomatično preiti v delovno stanje.

 

6.2 Sprejem klicev

 

6.2.1 Občutljivost prepoznave klicev

 

Detektor klica ali zvonec se mora aktivirati v času t_r = 200 ms po tem, ko se klicni signal iz izvora e, ki je vezan zaporedno z enosmernim izvorom V_f, pojavi na priključnih sponkah T.O.

 

Zahteve morajo biti izpolnjene za klicne napetosti DeltaU od 25 V_ef do 60 V_ef in frekvence klicnega signala Deltaf od 20 Hz do 54 Hz pri napajanju V_f = 48 V in upornosti R_f od 800 Omega do 1920 Omega.

 

Preverjamo po shemi A.6.2.1, podani v dodatku, pri čemer je U = 25 V_ef in f = 25 Hz ter 50 Hz.

 

6.2.2 Neobčutljivost prepoznave klica

 

Pri napetosti U = 15 V_ef in frekvencah klicnega signala Deltaf od 20 Hz do 54 Hz se detektor klica ali zvonec ne sme aktivirati v času 20 s po času, ko se klicni signal iz izvora e, ki je vezan zaporedno z enosmernim izvorom V_f, pojavi na priključnih sponkah T.O.

 

Preverjamo po shemi A.6.2.1, podani v dodatku, pri U = 15 V_ef in f = 25 Hz in 50 Hz.

 

6.3 Avtomatični sprejem

 

6.3.1 Avtomatično vzpostavljanje delovnega stanja

 

T.O. s funkcijo avtomatičnega vzpostavljanja delovnega stanja mora po prepoznavi klica preiti iz mirovnega stanja v delovno stanje v času, ki je večji od t₁ = 1 s in manjši od t₂ = 15 s po tem, ko se na priključkih T.O. pojavi klicni signal. Zahteve morajo biti izpolnjene za napetosti DeltaU od 30 V_ef do 60 V_ef in frekvence klicnega signala Deltaf od 20 Hz do 54 Hz.

 

Preverjamo po shemi A.6.3.1, podani v dodatku, pri vrednostih U = 25 V_ef, f = 25 Hz, 50 Hz, t_on = 1 s, t_off = 3 s.

 

6.3.2 Neobčutljivost za klicni signal

 

Zahteve so podane v točki 6.2.2. Preverjamo na enak način in po enaki shemi, trajanje klicnega signala pa je neprekinjeno 20 s.

 

6.4 Avtomatski nadzor nad stanjem voda

 

Zahteve, navedene v tem poglavju, veljajo za T.O., ki ima vgrajeno funkcijo avtomatičnega javljanja ob prepoznavi dohodnega klica. T.O. mora imeti vgrajeno možnost, da uporabnik lahko vedno preide iz avtomatskega načina dela na ročno upravljanje.

 

6.4.1 T.O. brez daljinskega krmiljenja stanja voda

 

Zahteva se nanaša na T.O., ki nima vgrajene možnosti daljinskega krmiljenja stanja voda prek JTO. T.O., ki je avtomatično prešla v delovno stanje, mora tudi avtomatično preiti v mirovno stanje v času t₆ = 60 s po prehodu v delovno stanje.

 

Preverjamo po shemi A.6.4.1, podani v dodatku, pri Z_g = Z_r.

 

6.4.2 T.O. z daljinskim krmiljenjem stanja voda

 

Zahteve se nanašajo na T.O., ki lahko s prepoznavo signalov v govornem pasu avtomatično sprošča vod.

 

T.O. se mora vrniti v mirovno stanje, to je sprostiti vod, če nivo signalov na vodu, ki jih oddaja kličoča T.O., pade pod vrednost a₂ = -48 dBm za čas, daljši od t₇ = 20 s. Če med tem časom signal preseže nivo a₃ = -43 dBm, se mora merjenje časa t₇ začeti znova.

 

Preverjamo po shemi A.6.4.2.1, podani v dodatku, pri vrednostih Z_g = Z_r, a₂ = -49 dBm, a₃ = -42 dBm.

 

7. IZPAD NAPAJANJA

 

 

Zahteve v tem poglavju se nanašajo na T.O. s funkcijami, ki jih obravnava ta dokument.

 

7.1 T.O. v mirovnem stanju

 

T.O. v mirovnem stanju ne sme ob izpadu napajanja izvesti nobene funkcije ali sekvence funkcij, ki jih zaradi izpada napajanja ne bi mogla končati.

 

Vrnitev napajanja ne sme povzročiti prehoda T.O. iz mirovnega stanja v katerokoli drugo stanje. Po vrnitvi napajanja lahko T.O. vzpostavi zvezo prek JTO na drugo T.O. in ji posreduje podatke o svojem stanju.

 

Zaporedno vezana T.O. ne sme med izpadom napajanja, ki je izven JTO, blokirati voda ali pa mora vod avtomatično prevezati na končno T.O.

 

Preverjamo s funkcionalnim pregledom in pregledom električnih parametrov.

 

7.2 T.O. ni v mirovnem stanju

 

Če je T.O. v kateremkoli stanju razen v mirovnem in ji izpade napajanje in ne more nadaljevati tekoče funkcije, mora preiti v mirovno stanje v največ 10 s po izpadu napajanja.

 

Vrnitev napajanja ne sme povzročiti prehoda T.O. iz mirovnega stanja v katerokoli drugo stanje. Ob vrnitvi napajanja, ki je izven JTO, lahko T.O. vzpostavi zvezo prek JTO z drugo T.O. in ji posreduje podatke o svojem stanju.

 

Preverjamo s funkcionalnim pregledom in pregledom električnih parametrov.

 

8. PRIKLJUČEVANJE

 

 

Glede na število enot T.O., ki so priključene na posamezen vod, obstajata dva načina priključevanja:

 

a) osnovni način, to je priključitev ene ali več T.O. na vod vzporedno brez posebnih funkcijskih in fizičnih povezav,

 

b) skupinski način, priključitev ene ali več T.O. na vod z dodatnimi funkcijskimi in fizičnimi povezavami.

 

V tem dokumentu je določen le osnovni način priključevanja.

 

8.1 Telefonska vtičnica

 

Posamezni vod JTO, na katerega se priključuje T.O., se praviloma zaključuje v standardni modularni telefonski vtičnici, ki je povzeta po FCC 47, CFR 68.500:”Code of Federal Regulations (USA); Title 47 Telecommunication; Chapter 1 Federal Communications Commisson, Part 68 Connection of Terminal Equipment to the Telephone Network; Subpart F Connectors; Section 68.500 Specification”. Za telefonsko vtičnico se uporabljata naslednji vtičnici:

 

a) 4/6,

 

b) 6/6.

 

Pri priključevanju zaporedne T.O. je izjemoma mogoč tudi drugačen način priključevanja.

 

8.2 Osnovna priključitev za telefonsko vtičnico

 

Shematski izgled vtičnic in označevanje kontaktov sta prikazana na sliki 8.2.

 

< glej drugi del te priloge - Slika 8.2 >

 

Slika 8.2

 

 

Slika prikazuje vtičnico s pogledom od spredaj - v smeri vtikanja vtiča. Priključki so razporejeni na dva načina. Pri vtičnicah, nameščenih na mestih, ki so funkcionalno opredeljena kot izhodi telefonske vtičnice, to je priključne točke JTO ali izhodne strani zaporedne T.O., je razporeditev priključkov praviloma naslednja:

 

a) kontakt 1 - ni definiran,

 

b) kontakt 2 - signalna ozemljitev,

 

c) kontakt 3 - a žila,

 

d) kontakt 4 - b žila,

 

e) kontakt 5 - ni definiran,

 

f) kontakt 6 - ni definiran.

 

Vtičnice, nameščene na mestih, ki so funkcionalno opredeljena kot vhodi, to je priključki končnih T.O. ali vhodi zaporednih T.O., imajo naslednjo razporeditev priključkov:

 

a)    kontakt 1 - ni definiran,

 

b)   kontakt 2 - ni definiran,

 

c)    kontakt 3 - b žila,

 

d)   kontakt 4 - a žila,

 

e)    kontakt 5 - signalna ozemljitev,

 

f)    kontakt 6 - ni definiran.

 

Preverjamo po tehnični dokumentaciji proizvajalca.

 

 

 

9. POSEBNE FUNKCIJE

 

 

9.1 Kalibrirana prekinitev

 

Kalibrirana prekinitev je časovno omejen impulz s prekinitvijo zančnega toka, ki ga T.O. odda JTO za aktiviranje določenih funkcij. Aktiviranje te funkcije na T.O. je lahko ročno ali avtomatično. Pri ročnem proženju naj bo dolžina impulza neodvisna od dolžine pritiska na ustrezno tipko.

 

Časovni potek kalibrirane prekinitve je prikazan na shemi 9.1 v dodatku.

 

Preverjamo po shemi A.9.1 v dodatku pri V_f = 48 V,
R_f = 700 Omega, R_S, = 100 Omega.

 

9.1.1 Faza prekinitve

 

Trajanje prekinitve je določeno kot čas med točko, v kateri zančni tok prvič pade pod vrednost I₁ = 18 mA, in točko, ko zančni tok zadnjič preseže vrednost I₂ = 18 mA. Trajanje prekinitve je omejeno na čas t_b = 120 ms, s toleranco Deltat_b = ±40 ms.

 

V času prekinitve mora biti, najmanj za čas t_m = 80 ms, upornost med priključkoma T.O. večja od R₁ = 60 kOmega.

 

9.2 Sprejem tarifnih impulzov

 

9.2.1 Signalizacija nad govornim pasom

 

Sprejem tarifnega impulza pomeni prepoznavo signala s frekvenco 16 kHz na priključkih T.O. Sprejemnik tarifiranja je lahko ločena enota T.O., ki opravlja le to funkcijo, ali pa je vgrajen v T.O., ki ima tudi druge funkcije.

 

9.2.1.1 Občutljivost in selektivnost sprejemnika

 

Sprejemnik tarifiranja mora razpoznati tarifni impulz na priključku T.O., če frekvenca in nivo signala ležita v polju I na shemi 9.2.1.1 v dodatku. Sprejemnik ne sme reagirati na signale, katerih frekvenca in nivo ležita v polju II iste sheme.

 

Signale generira generator z notranjo upornostjo Z_g = 200 Omega.

 

Preverjamo po shemi A.9.2.1.1.a za zaporedno vezano T.O. in po shemi A.9.2.1.1.b za končno T.O.. Obe shemi sta podani v dodatku.

 

Preverjamo s stikalom S v sklenjenem kot tudi odprtem položaju, v prisotnosti zančnega toka in brez zančnega toka, ali pa samo v sklenjenem položaju. V obeh primerih preverjamo T.O. s tarifnimi impulzi dolžine t₁ = 150 ms z vmesnimi pavzami dolžine vsaj t₂ = 100 ms, pri Z_g = 200 Omega, Z_L = 200 Omega, f_min = 15840 Hz, f_maks = 16160 Hz, e_min= 100 mV, e_maks = 2000 mV.

 

9.2.1.2 Časovni parametri

 

Sprejemnik mora sprejeti serijo n impulzov, ki po nivoju in frekvenci ležijo v področju I na shemi 9.2.1.1, dolžine med t₃ = 100 ms in t₄ = 180 ms in s pavzo najmanj
t₅ = 100 ms.

 

Sprejemnik ne sme sprejeti posamičnega impulza dolžine, manjše od t₆ = 50 ms.

 

Zahteve morajo biti izpolnjene tudi, ko po zanki ne teče tok.

 

Preverjamo po shemi A.9.2.1.1.a za zaporedno vezano T.O. in po shemi A.9.2.1.1.b za končno T.O. Obe shemi sta podani v dodatku.

 

Preverjamo s stikalom S v sklenjenem in odprtem položaju, v prisotnosti zančnega toka in brez zančnega toka, ali pa samo v sklenjenem položaju. V obeh primerih T.O. preskušamo z n = 10 tarifnimi impulzi dolžine t₈ = 130 ms z vmesnimi pavzami dolžine t₉ = 100 ms in frekvenco preskusnih tarifnih impulzov f = 16 kHz, pri nivoju generatorja e = 250 mV_ef na odprtih sponkah. Sprejemnik mora spoznati vse n impulze.

 

9.2.1.3 Slabljenje signala tarifiranja pri zaporedno vezani T.O.

 

Če je zaporedno vezana T.O. namenjena sprejemanju tarifnih impulzov, mora v delovnem stanju vnašati slabljenje, večje od a₁ = 40 dB, v frekvenčnem pasu od f₁ =
15840 Hz do f₂ = 16160 Hz in pri nivojih signala tarifiranja od e₁ = 30 mV_ef do e₂ = 2 V_ef, merjeno pri odprtih sponkah generatorja.

 

Preverjamo po shemi A.9.2.1.3 v dodatku pri f₁ =
16 kHz, e₁ = 2 V_ef, C_L > / = 20 mF, L > / = 5 H, R_L = 480 Omega, Z_L = Z_r, Z_g = 200 Omega. Slabljenje se določi po formuli A.9.2.1.3.

 

a₁ = 20 log (U₁ / U₂)

 

Formula A.9.2.1.3

 

 

9.4 Detekcija zančnega toka

 

V zaporedni T.O. so lahko uporabljeni detektorji zančnega toka dveh tipov, D1 in D2. Prikazana sta na shemah 9.4.a in 9.4.b v dodatku.

 

Detektor tipa D1 ugotavlja stanje voda, mirovno ali delovno, končne T.O., ki je priključena na izhodni strani zaporedne T.O.

 

Detektor tipa D2 ugotavlja stanje voda, mirovno ali delovno, na vhodni strani zaporedne T.O.

 

Namen detektorjev zančnega toka je, da zaznajo prehod končne T.O. iz mirovnega stanja v delovno stanje in obratno. Zahteve, ki bi pokrivale sprejem signalizacije končne T.O., niso določene.

 

9.4.1 Detektorji tipa D1

 

9.4.1.1 Zaporedno vezana T.O.

 

Detektor mora zaznati prehod iz mirovnega stanja v delovno stanje na izhodnih sponkah zaporedne T.O., če v zanki teče tok, večji od I₁ = 15 mA, dlje kot t₁ = 200 ms.

 

Detektor mora zaznati prehod iz delovnega stanja v mirovno stanje na izhodnih sponkah zaporedne T.O., če v zanki teče tok, manjši kot I₂ = 5 mA, dlje kot t₂ = 400 ms.

 

Preverja se po shemi A.9.4.1.1 v dodatku, pri V_f = 48 V, R_f = 1920 Omega.

 

Postopek preverjanja:

 

a) ob sklenjeni tipki T se z uporom R_L nastavi tok I₁,

 

b) po odprtju tipke T za 5 s se jo ponovno sklene za čas t₁, ko mora T.O. spoznati delovno stanje,

 

c) vzporedno s tipko T in uporom R_L se veže upor R_p,

 

d) pri odprti tipki T se z uporom R_p nastavi tok I₂,

 

e) po zaprtju tipke T za 5 s in pri toku I₁ se tipka T odpre za čas t₂, ko mora T.O. spoznati sproščanje voda.

 

10. PREHODNA DOLOČBA

 

V prehodnem obdobju do leta 2005 se poleg kompleksne impedance, podane v točki 4.1.2, lahko uporablja tudi Z_r = 600 Omega po izbiri proizvajalca T.O.

 

V prehodnem obdobju do leta 2000 je dovoljeno največ 5 zaporednih poskusov vzpostavljanja zveze po določilih točke 5.6.7 tega dokumenta.

 

 

 

OKRAJŠAVE

 

V nadaljevanju so našteti v dokumentu uporabljeni simboli in njihov pomen.

 

alfa       slabljenje refleksije

 

alfa_i       vnešeno slabljenje

 

alfa_q      slabljenje nesimetrije

 

alfa₁      slabljenje tarifnih impulzov

 

a           a-vodnik naročniškega voda JTO

 

a₁          a-vodnik na vhodnih priključkih T.O.

 

a₂          a-vodnik na izhodnih priključkih zaporedne T.O.

 

a_n          nivo signala

 

b           b-vodnik naročniškega voda JTO

 

b₁          b-vodnik na vhodnih priključkih T.O.

 

b₂          b-vodnik na izhodnih priključkih zaporedne T.O.

 

C           kondenzator, kapacitivnost

 

C_f          napajalni kondenzator

 

CP        priključna točka

 

dB        decibel

 

dBm     decibel relativno na 1 mOmega

 

dBmp   decibel relativno na 1 mOmega, merjen

 

             psofometrično

 

Delta    predpona, ki označuje območje

 

DTMF           dvotonsko večfrekvenčno izbiranje

 

e           emf (vir izmenične napetosti)

 

e           vodnik signalne ali zaščitne ozemljitve

 

ETS      evropski telekomunikacijski standard

 

             (izdaja ETSI)

 

ETSI     Inštitut za evropsko telekomunikacijsko

 

             standardizacijo

 

f            frekvenca

 

F           Farad

 

H          Henry

 

Hz         Hertz (število nihajev na sekundo)

 

ITU-T  Mednarodna telekomunikacijska zveza -

 

             standardizacija

 

I_f           napajalni tok

 

I_t            tok tok I_f med prehodnim pojavom

 

JTO      javno telefonsko omrežje

 

L           induktivnost

 

L_f          napajalna tuljava

 

ms        milisekunda

 

NET     evropski telekomunikacijski standard

 

             (izdaja CEPT)

 

p           nivo sprejetega signala

 

P_nm                          psofometrično merjena moč šuma

 

             v mirovnem stanju

 

P_nz                            psofometrično merjena moč šuma

 

             v delovnem stanju

 

P_s          nivo oddanega signala

 

R           upor, upornost

 

R_f          upornost napajalnega mostička

 

R_L          bremenska upornost

 

s           sekunda

 

S           stikalo

 

t            čas

 

T           tipka

 

T.O.      terminalska oprema

 

TP        merilna točka (preskušalna točka)

 

U          izmenična napetost

 

V           napetost, volt (enosmerne napetosti)

 

V_ef         volt (izmenične napetosti)

 

V_f          napajalna napetost

 

V_t          napetost V_f med prehodnim pojavom

 

V_p          napetost (temenska vrednost)

 

Z           impedanca

 

Z_L          bremenska impedanca

 

Z_r          referenčna impedanca