Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
ZAČASNI SPORAZUM
O TRGOVINI IN ZADEVAH V ZVEZI S TRGOVINO
MED REPUBLIKO SLOVENIJO NA ENI STRANI IN
EVROPSKO SKUPNOSTJO, EVROPSKO SKUPNOSTJO
ZA PREMOG IN JEKLO TER EVROPSKO
SKUPNOSTJO ZA JEDRSKO ENERGIJO NA DRUGI
STRANI
REPUBLIKA SLOVENIJA
v nadaljevanju Slovenija
na eni strani in
EVROPSKA SKUPNOST, EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO IN
EVROPSKA SKUPNOST ZA JEDRSKO ENERGIJO,
v nadaljnjem besedilu Skupnost,
na drugi strani
STA SE
GLEDE NA to, da je bil 10. junija 1996 v Luksemburgu podpisan
Evropski sporazum o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni
strani in Evropskimi skupnostmi ter njihovimi državami članicami,
ki delujejo v okviru Evropske unije, na drugi strani;
GLEDE NA TO, da je eden od ciljev Evropskega sporazuma zagotoviti
ustrezen okvir za politični dialog in urejanje trgovinskih in
gospodarskih odnosov med pogodbenicama in ki vsebuje določbe o
finančnem sodelovanju, pomoči in spodbujanju sodelovanja pri
preprečevanju nezakonitih dejavnosti in o kulturnih zadevah;
GLEDE NA TO, da je namen Evropskega sporazuma vzpostaviti tesne
in trajne odnose, ki temeljijo na vzajemnosti in ki naj bi
Sloveniji omogočili, da sodeluje v procesu evropske integracije;
GLEDE NA TO, da je treba zagotoviti razvoj trgovinskih stikov, s
krepitvijo in širitvijo prej vzpostavljenih odnosov, še zlasti s
Sporazumom o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Evropsko
gospodarsko skupnostjo, podpisanim 5. aprila 1993, ki je začel
veljati 1. septembra 1993;
GLEDE NA TO, da je v ta namen treba, kakor hitro mogoče, s
pomočjo Začasnega sporazuma izvajati določbe Evropskega sporazuma
o trgovini in zadevah v zvezi s trgovino;
GLEDE NA TO, da je treba zagotoviti, da lahko Svet za
sodelovanje, ustanovljen s Sporazumom o sodelovanju, do začetka
veljavnosti Evropskega sporazuma in ustanovitve Pridružitvenega
sveta, izvaja pooblastila, ki so bila z Evropskim sporazumom dana
Pridružitvenemu svetu in so potrebna za izvajanje Začasnega
sporazuma,
ODLOČILE, da sklenenjo ta Sporazum in so v ta namen imenovale za
svoje pooblaščence,
REPUBLIKA SLOVENIJA:
EVROPSKA SKUPNOST:
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO:
EVROPSKA SKUPNOST ZA JEDRSKO ENERGIJO:
KI SO SE, potem ko so izmenjali svoja pooblastila v pravilni
obliki,
DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
I. ODDELEK
SPLOŠNA NAČELA
1. člen
(Evropski sporazum o pridružitvi
(ESP 2. člen))
Spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic, kot so
razglašene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in
opredeljeni v Helsinški sklepni listini in v Pariški listini za
novo Evropo, kot tudi načela tržnega gospodarstva, izražena v
Listini Bonske konference KVSE o gospodarskem sodelovanju, so
podlaga za notranjo in zunanjo politiko pogodbenic in so bistvene
sestavine tega Sporazuma.
II. ODDELEK
PROST PRETOK BLAGA
2. člen
(ESP 8. člen)
1. Skupnost in Slovenija v prehodnem obdobju, ki traja največ
šest let od začetka veljavnosti tega Sporazuma, postopno
vzpostavita območje proste trgovine po določbah tega Sporazuma in
v skladu s Splošnim sporazumom o carinah in trgovini 1994, v
nadaljevanju GATT 1994 in Svetovno trgovinsko organizacijo, v
nadaljevanju STO.
2. V trgovini med pogodbenicama se za razvrščanje blaga uporablja
Kombinirana nomenklatura.
3. Osnovna carinska dajatev za vsak izdelek, ki se mora postopno
zniževati, kot je določeno v tem Sporazumu je dajatev, ki se je
dejansko uporabljala erga omnes na dan 9. junija 1996.
4. Če se po začetku veljavnosti tega Sporazuma uporablja erga
omnes kakršnokoli znižanje carine - zlasti znižanja na podlagi
carinskega sporazuma, sklenjenega v okviru urugvajskega kroga
pogajanj GATT - je s tako znižanimi dajatvami treba zamenjati v
tretjem odstavku navedeno osnovno carinsko dajatev od dneva, ko
se taka znižanja začno uporabljati.
5. Skupnost in Slovenija se medsebojno obveščata o svojih
osnovnih carinskih dajatvah.
I. POGLAVJE
INDUSTRIJSKI IZDELKI
3. člen
(ESP 9. člen)
1. Določbe tega poglavja se uporabljajo za izdelke s poreklom iz
Skupnosti ali iz Slovenije, ki so našteti v 25. do 97. poglavju
Kombinirane nomenklature, z izjemo tistih izdelkov, ki so našteti
v Prilogi I.
2. Določbe od 4. do 8. člena se ne uporabljajo za tekstilne
izdelke ali izdelke iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti
za premog in jeklo, kot je določeno v 10. in 11. členu.
3. Trgovinska menjava med pogodbenicami za izdelke iz Pogodbe o
ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo poteka v
skladu z določbami navedene pogodbe.
4. člen
(ESP 10. člen)
1. Carinske dajatve pri uvozu v Skupnost za izdelke s poreklom iz
Slovenije, ki niso našteti v Prilogi II, se odpravijo z začetkom
veljavnosti tega Sporazuma.
2. Carinske dajatve pri uvozu v Skupnost za izdelke slovenskega
porekla, ki so našteti v Prilogi II, se začasno opustijo v mejah
letnih carinskih plafonov Skupnosti, ki se progresivno zvišujejo
v skladu s pogoji, določenimi v omenjeni prilogi z namenom, da bi
dosegli popolno odpravo carinskih dajatev pri uvozu teh izdelkov
na dan 1. januarja 2000.
3. Količinske omejitve pri uvozu v Skupnost in ukrepi z
enakovrednim učinkom, se za izdelke s poreklom iz Slovenije
odpravijo na dan začetka veljavnosti tega Sporazuma.
5. člen
(ESP 11. člen)
1. Carinske dajatve pri uvozu v Slovenijo za blago s poreklom iz
Skupnosti, ki ni našteto v Prilogah III in IV, se odpravijo z
začetkom veljavnosti tega Sporazuma.
2. Carine za uvoz v Slovenijo za izdelke s poreklom iz Skupnosti,
ki so našteti v Prilogi III, se postopno znižujejo po naslednjem
časovnem razporedu:
- 1. januarja 1997 se vsaka carina zniža na 55% osnovne carinske
dajatve;
- 1. januarja 1998 se vsaka carina zniža na 30% osnovne carinske
dajatve;
- 1. januarja 1999 se vsaka carina zniža na 15% osnovne carinske
dajatve;
- 1. januarja 2000 se preostale carine odpravijo.
3. Carinske dajatve pri uvozu v Slovenijo za izdelke s poreklom
iz Skupnosti, ki so našteti v Prilogi IV, se postopno znižujejo
po naslednjem časovnem razporedu:
- 1. januarja 1997 se vsaka carina zniža na 70% osnovne carinske
dajatve;
- 1. januarja 1998 se vsaka carina zniža na 45% osnovne carinske
dajatve;
- 1. januarja 1999 se vsaka carina zniža na 35% osnovne carinske
dajatve;
- 1. januarja 2000 se vsaka carina zniža na 20% osnovne carinske
dajatve.
- 1. januarja 2001 se preostale carine odpravijo.
4. Vse količinske omejitve pri uvozu v Slovenijo za blago s
poreklom iz Skupnosti in ukrepi z enakovrednim učinkom se
odpravijo ob začetku veljavnosti tega Sporazuma.
6. člen
(ESP 12. člen)
Določbe, ki se nanašajo na odpravo carinskih dajatev pri uvozu,
se uporabljajo tudi za carinske dajatve fiskalne narave.
7. člen
(ESP 13. člen)
Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma Skupnost in Slovenija v
medsebojni trgovinski menjavi odpravita vse dajatve, ki imajo
enakovreden učinek kot carinske dajatve pri uvozu.
8. člen
(ESP 14. člen)
1. Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma Skupnost odpravi vse
carinske dajatve pri izvozu in dajatve z enakovrednim učinkom.
Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma Slovenija odpravi vse
carinske dajatve pri izvozu in dajatve z enakovrednim učinkom,
razen za izdelke, ki so našteti v Prilogi XII, za katere se
odpravijo po časovnem razporedu, določenim v omenjeni prilogi.
2. Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma Skupnost in Slovenija
odpravita vse količinske omejitve pri izvozu in ukrepe z
enakovrednim učinkom.
9. člen
(ESP 15. člen)
Slovenija izjavlja, da je pripravljena znižati svoje carinske
dajatve v trgovinski menjavi s Skupnostjo hitreje, kot je
predvideno v 5. členu, če bosta to dopuščala njen splošni
gospodarski položaj in položaj zadevnega sektorja gospodarstva.
Skupnost izjavlja, da je v podobnih okoliščinah pripravljena
nadalje povečati ali hitreje odpraviti carinske plafone, omenjene
v drugem odstavku 4. člena.
Svet za sodelovanje, naveden v 38. členu, v ta namen sprejme
priporočila.
10. člen
(ESP 16. člen)
Protokol 1 določa režim, ki se uporablja za v njem navedene
tekstilne izdelke.
11. člen
(ESP 17. člen)
Protokol 2 določa režim, ki se uporablja za izdelke iz Pogodbe o
ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo.
12. člen
(ESP 18. člen)
1. Določbe tega poglavja ne izključujejo, da Skupnost za izdelke
s poreklom iz Slovenije zadrži kmetijsko komponento v carinah, ki
se uporabljajo za izdelke, naštete v Prilogi V.
2. Določbe tega poglavja ne izključujejo, da Slovenija za izdelke
s poreklom iz Skupnosti uvede kmetijsko komponento v carine, ki
se uporabljajo za izdelke, naštete v Prilogi V.
II. POGLAVJE
KMETIJSTVO
13. člen
(ESP 19. člen)
1. Določbe tega poglavja se uporabljajo za kmetijske izdelke s
poreklom iz Skupnosti in iz Slovenije.
2. Izraz "kmetijski izdelki" pomeni izdelke, ki so našteti v 1.
do 24. poglavju Kombinirane nomenklature, ter izdelke, ki so
našteti v Prilogi I, izključuje pa ribiške izdelke, določene v
Uredbi (EGS) št. 3759/92.
14. člen
(SP 20)
1. Protokol 3 določa režim trgovinske menjave za predelane
kmetijske izdelke, ki so v njem našteti.
2. Za vino in žgane pijače bo sklenjen poseben sporazum.
15. člen (ESP 21. člen)
1. Skupnost z začetkom veljavnosti tega Sporazuma odpravi
količinske omejitve in ukrepe z enakovrednim učinkom pri uvozu
kmetijskih izdelkov s poreklom iz Slovenije.
2. Od začetka veljavnosti tega Sporazuma Skupnost pri uvozu
kmetijskih izdelkov s poreklom iz Slovenije na svoj trg priznava
koncesije, navedene v Prilogi VI.
3. Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma Slovenija odpravi
količinske omejitve in ukrepe z enakovrednim učinkom pri uvozu
kmetijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti.
4. Od začetka veljavnosti tega Sporazuma Slovenija priznava pri
uvozu izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Slovenijo koncesije,
navedene v Prilogi VII.
5. Ob upoštevanju obsega medsebojne trgovinske menjave kmetijskih
izdelkov, njene posebne občutljivosti, pravil skupne kmetijske
politike Skupnosti, pravil kmetijske politike Slovenije in
posledic večstranskih trgovinskih pogajanj v okviru sporazuma
GATT 1994 in STO, Skupnost in Slovenija v Svetu za sodelovanje od
izdelka do izdelka ter skladno in vzajemno pregledata možnosti za
medsebojno podeljevanje nadaljnjih koncesij.
16. člen
(ESP 22. člen)
Ne glede na druge določbe tega Sporazuma in zlasti njegovega 25.
člena, če glede na posebno občutljivost kmetijskih trgov, uvoz
izdelkov s poreklom iz ene od obeh pogodbenic, za katere veljajo
koncesije, podeljene po 15. členu, povzroči resne motnje na trgih
druge pogodbenice, pogodbenici takoj začneta s posvetovanji z
namenom, da najdeta ustrezno rešitev. Dokler take rešitve ne
najdeta, lahko prizadeta pogodbenica sprejme ukrepe, ki se ji
zdijo potrebni.
III. POGLAVJE
RIBIŠTVO
17. člen
(ESP 23. člen)
Določbe tega poglavja se uporabljajo za ribiške izdelke s
poreklom iz Skupnosti in iz Slovenije, na katere se nanaša Uredba
(EGS) št. 3759/92 o skupni organizaciji trga za ribiške izdelke
in druge izdelke vodne kulture.
18. člen
(ESP 24. člen)
1. Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma velja za ribiške izdelke
s poreklom iz Slovenije, naštete v Prilogi VIII a, znižanje
carin, kot je predvideno v omenjeni Prilogi. Določbe 15. in 16.
člena se mutatis mutandis uporabljajo za ribiške izdelke.
2. Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma velja za ribiške izdelke
s poreklom iz Skupnosti, naštete v Prilogi VIII b, znižanje
carin, kot je predvideno v omenjeni prilogi. Določbe 15. in 16.
člena se mutatis mutandis uporabljajo za ribiške izdelke.
IV. POGLAVJE
SKUPNE DOLOČBE
19. člen
(ESP 25. člen)
Določbe tega poglavja se uporabljajo za trgovinsko menjavo vseh
izdelkov med pogodbenicama, razen kadar je v tem Sporazumu ali v
Protokolih 1, 2 in 3 drugače določeno.
20. člen
(ESP 26. člen)
Mirovanje
1. V trgovinski menjavi med Skupnostjo in Slovenijo se od začetka
veljavnosti tega Sporazuma pri uvozu ali izvozu ne smejo uvajati
nove carine ali dajatve z enakovrednim učinkom, tiste, ki se že
uporabljajo, pa se ne smejo povečati.
2. V trgovinski menjavi med Skupnostjo in Slovenijo se od začetka
veljavnosti tega Sporazuma pri uvozu ali izvozu ne sme uvesti
nobena nova količinska omejitev ali ukrep z enakovrednim učinkom,
obstoječi pa se ne smejo zaostrovati.
3. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena nikakor ne smejo
omejevati izvajanja kmetijske politike Slovenije in Skupnosti ali
sprejemanja kakršnihkoli ukrepov v okviru te politike, če s tem
ni prizadet uvozni režim, določen v Prilogah VI in VII, kar pa ne
vpliva na koncesije, podeljene po 15. členu.
21. člen
(ESP 27. člen)
Prepoved fiskalne diskriminacije
1. Pogodbenice ne izvajajo nobenega ukrepa ali postopka notranje
fiskalne narave, ki bi posredno ali neposredno lahko povzročil
diskriminacijo med izdelki ene pogodbenice in enakimi izdelki s
poreklom z ozemlja druge pogodbenice.
2. Za izdelke, ki se izvažajo na ozemlje ene od obeh pogodbenic,
se ne smejo izplačevati višja povračila notranjih posrednih
davščin, kot znašajo posredne davščine za te izdelke.
22. člen
(ESP 28. člen)
Carinske unije, območja proste
trgovine, čezmejni dogovori
1. Ta Sporazum ne izključuje ohranjanja obstoječih ali
ustanavljanja carinskih unij, območij proste trgovine ali
dogovorov o obmejni trgovini, razen če taki sporazumi spreminjajo
trgovinske dogovore, predvidene po tem Sporazumu. Ta Sporazum
zlasti ne sme vplivati na izvajanje posebnih dogovorov, ki
urejajo pretok blaga in so določeni v sporazumih o obmejnem
sodelovanju, ki so bili predhodno sklenjeni med eno ali več
državami članicami in Socialistično federativno republiko
Jugoslavijo in jih je nasledila Republika Slovenija.
2. Pogodbenice se v okviru Sveta za sodelovanje med seboj
posvetujejo o sporazumih, s katerimi se ustanavljajo take
carinske unije ali območja proste trgovine, in kjer bo to
potrebno, o drugih pomembnejših vprašanjih v zvezi z njihovo
trgovinsko politiko do tretjih držav. Posvetovanja potekajo
zlasti, ko tretja država pristopi k Skupnosti, in sicer z
namenom, da se upoštevajo v tem Sporazumu navedeni skupni
interesi Skupnosti in Slovenije.
23. člen
(ESP 29. člen)
Izjemni carinski ukrepi
Slovenija lahko sprejme časovno omejene izjemne ukrepe, ki
odstopajo od določb 5. člena in prvega odstavka 20. člena, in
sicer v obliki povečanih carinskih dajatev.
Ti ukrepi se lahko nanašajo samo na mlade gospodarske panoge ali
na določene sektorje, ki so v postopku prestrukturiranja ali v
velikih težavah, zlasti kadar povzročajo večje socialne probleme.
Carinske dajatve, ki so v Sloveniji na podlagi omenjenih ukrepov
uvedene pri uvozu izdelkov s poreklom iz Skupnosti, ne smejo
presegati 25% ad valorem in morajo ohraniti preferencialno
komponento za izdelke s poreklom iz Skupnosti. Skupna vrednost
uvoza izdelkov, za katere veljajo ti ukrepi, ne sme presegati 15%
vrednosti vsega uvoza industrijskih izdelkov iz Skupnosti, kot so
določeni v I. poglavju, v zadnjem letu, za katero so na voljo
statistični podatki.
Ti ukrepi se uporabljajo največ pet let, razen če Svet za
sodelovanje odobri daljše časovno obdobje. Prenehajo se
uporabljati najkasneje ob izteku prehodnega obdobja.
Takih ukrepov pa za določen izdelek ni mogoče uvesti, če so
potekla tri leta od odprave vseh carin in količinskih omejitev
oziroma dajatev ali ukrepov z enakovrednim učinkom.
Slovenija obvesti Svet za sodelovanje o vseh izjemnih ukrepih, ki
jih namerava sprejeti, in na zahtevo Skupnosti se o takih ukrepih
in o sektorjih, na katere se nanašajo, pogodbenici posvetujeta v
Svetu za sodelovanje, še preden začno ti ukrepi veljati. Ob
sprejemanju takih ukrepov Slovenija predloži Svetu za sodelovanje
tudi časovni razpored odpravljanja carinskih dajatev, ki jih
uvaja po tem členu. Ta razpored mora predvideti postopno
opuščanje tako uvedenih carin, s katerim je treba začeti
najkasneje dve leti po uvedbi dajatev, in sicer po enakih letnih
stopnjah. Svet za sodelovanje lahko odloči o drugačnem razporedu.
24. člen
(ESP 30. člen)
Dumping
Če ena od pogodbenic ugotovi, da v trgovinski menjavi z drugo
pogodbenico prihaja do dumpinga v smislu VI. člena sporazuma GATT
1994, lahko proti takemu ravnanju ustrezno ukrepa v skladu s
Sporazumom o izvajanju VI. člena sporazuma GATT 1994, v skladu s
svojo ustrezno notranjo zakonodajo in po pogojih ter postopkih,
ki so določeni v 28. členu.
25. člen
(ESP 31. člen)
Splošna zaščitna klavzula
Kadar se določen izdelek uvaža v tako povečanih količinah ali pod
takimi pogoji, da povzroči ali grozi, da bo povzročil:
- resno škodo domačim proizvajalcem podobnih ali neposredno
konkurenčnih izdelkov na ozemlju ene od pogodbenic ali
- resne motnje v kateremkoli sektorju gospodarstva ali težave, ki
bi lahko povzročile resno poslabšanje gospodarskega položaja
območja,
lahko Skupnost ali Slovenija, torej prizadeta pogodbenica,
sprejme ustrezne ukrepe po pogojih ter v skladu s postopki, ki so
določeni v 28. členu.
26. člen
(ESP 32. člen)
Klavzula o pomanjkanju
Kadar ravnanje po 8. in 20. členu pripelje do
- ponovnega izvoza izdelka v tretjo državo, za katerega
pogodbenica, ki izvaža, ohranja uvedene izvozne količinske
omejitve, izvozne carine ali ukrepe ali dajatve z enakovrednim
učinkom, ali
- resnega pomanjkanja ali nevarnosti resnega pomanjkanja izdelka,
ki je bistvenega pomena za pogodbenico, ki izvaža,
in kadar tak položaj povzroči ali bi utegnil povzročiti večje
težave za pogodbenico, ki izvaža, lahko ta pogodbenica sprejme
ustrezne ukrepe pod pogoji in v skladu s postopki, določenimi v
28. členu. Ukrepi morajo biti nediskriminacijski in odpravljeni
takoj, ko ni več razlogov, ki jih opravičujejo.
27. člen
(ESP 33. člen)
Državni monopoli
Države članice in Slovenija postopno prilagajajo vse državne
monopole tržne narave, tako da zagotovijo, da do konca četrtega
leta po začetku veljavnosti tega Sporazuma med državljani držav
članic in Slovenije ne bo več nobene diskriminacije glede pogojev
za nabavo in trženje blaga. Svet za sodelovanje bo obveščen o
sprejetih ukrepih za dosego tega cilja.
28. člen
(ESP 34. člen)
Postopki
1. Če bi Skupnost ali Slovenija za uvoz izdelkov, ki bi lahko
povzročili težave v smislu 25. člena, uvedla upravni postopek z
namenom, da hitro zbere informacije o trendih trgovinskih tokov,
o tem obvesti drugo pogodbenico.
2. V primerih iz 24., 25. in 26. člena Skupnost oziroma v danem
primeru Slovenija še pred uvedbo ukrepov predvidenih v teh
členih, ali v primerih, na katere se nanaša točka d) tretjega
odstavka, čim prej, predložita Svetu za sodelovanje vse pomembne
informacije z namenom, da se poišče za pogodbenici sprejemljiva
rešitev.
Pri izbiri ukrepov je treba dati prednost tistim, ki najmanj
motijo izvajanje tega Sporazuma.
Svet za sodelovanje je treba takoj obvestiti o zaščitnih ukrepih.
V njegovem okviru občasno potekajo posvetovanja o teh ukrepih z
namenom, da se določi časovni razpored za njihovo odpravo, takoj
ko okoliščine to dopuščajo.
3. Za izvajanje drugega odstavka se uporabljajo naslednje
določbe:
a) V zvezi s 25. členom se težave, ki nastanejo zaradi razmer, na
katere se ta člen nanaša, predložijo v proučitev Svetu za
sodelovanje, ki lahko sprejme vse potrebne sklepe za njihovo
odpravo.
Če Svet za sodelovanje ali pogodbenica, ki izvaža, nista sprejela
sklepa za odpravo težav ali če ni prišlo do nobene druge
zadovoljive rešitve v tridesetih dneh od dneva, ko je bila zadeva
predložena Svetu za sodelovanje, lahko pogodbenica, ki uvaža,
sprejme ustrezne ukrepe za rešitev problema. Ti ukrepi ne smejo
presegati obsega, ki je potreben za odpravo nastalih težav.
b) V zvezi s 24. členom je treba Svet za sodelovanje obvestiti o
primerih dumpinga takoj, ko so organi pogodbenice, ki uvaža,
začeli s preiskavo. Če dumping ni bil odpravljen v smislu VI.
člena sporazuma GATT 1994, ali če ni prišlo do nobene druge
zadovoljive rešitve v tridesetih dneh od dneva, ko je bila zadeva
predložena Svetu za sodelovanje, lahko pogodbenica, ki uvaža,
sprejme ustrezne ukrepe.
c) V zvezi s 26. členom se težave, ki izhajajo iz razmer,
omenjenih v tem členu, predložijo Svetu za sodelovanje v
proučitev.
Svet za sodelovanje lahko sprejme vse potrebne sklepe za odpravo
teh težav. Če takega sklepa ni sprejel v tridesetih dneh od
dneva, ko mu je bila zadeva predložena, lahko pogodbenica, ki
izvaža, uporabi ustrezne ukrepe pri izvozu takega izdelka.
d) Kadar zaradi izjemnih okoliščin, ki terjajo takojšnje
ukrepanje, ni bilo možno zadeve predhodno javiti oziroma jo
proučiti, lahko v razmerah, ki so navedene v 24., 25. in 26.
členu, Skupnost oziroma v danem primeru Slovenija takoj uporabi
zaščitne ukrepe, ki so nujno potrebni za obvladovanje položaja,
ter o tem takoj obvesti Svet za sodelovanje.
29. člen
(ESP 35. člen)
Protokol 4 določa pravila o poreklu blaga, ki se uporabljajo za
carinske preferenciale, predvidene v tem Sporazumu.
30. člen
(ESP 36. člen)
Dovoljene omejitve
Ta Sporazum ne izključuje tistih prepovedi ali omejitev za uvoz,
izvoz ali blago v tranzitu, ki so upravičene na podlagi javne
morale, javnega reda ali javne varnosti; varstva zdravja in
življenja ljudi, živali ali rastlin; varstva neobnovljivih
naravnih virov; varstva narodnega bogastva umetniške, zgodovinske
ali arheološke vrednosti ali varstva intelektualne, industrijske
in poslovne lastnine ali predpisov v zvezi z zlatom in srebrom.
Vendar pa take prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo
samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovinske
menjave med pogodbenicama.
31. člen
(ESP 37. člen)
Uporaba tega Sporazuma ne vpliva na Uredbo Sveta (EGS) št.
1911/91 z dne 26. junija 1991 o uporabi določb prava Skupnosti na
Kanarskih otokih.
III. ODDELEK
PLAČILA, KONKURENCA IN DRUGE GOSPODARSKE DOLOČBE
32. člen
(ESP 62. člen)
Pogodbenice se zavezujejo, da bodo dovoljevale vsa plačila iz
bilance tekočih transakcij v prosto konvertibilni valuti, če so
transakcije, na podlagi katerih se plačila izvajajo, v zvezi s
pretokom blaga, storitev ali oseb med pogodbenicami, ki je bil
liberaliziran v skladu s tem Sporazumom.
33. člen
(ESP 65. člen)
1. Če bi utegnilo vplivati na trgovinsko menjavo med Skupnostjo
in Slovenijo je s pravilnim izvajanjem tega Sporazuma
nezdružljivo naslednje:
(i) vsi sporazumi med podjetji, sklepi združenj podjetij in
usklajena ravnanja, katerih namen ali učinek so preprečevanje,
omejevanje ali izkrivljanje konkurence,
(ii) zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na
ozemlju Skupnosti ali Slovenije kot celote ali na znatnem delu
tega ozemlja,
(iii) vsaka državna pomoč, ki izkrivlja ali grozi, da bo
izkrivila konkurenco z dajanjem prednosti določenim podjetjem ali
določenim izdelkom.
2. Vsi postopki in ravnanja, ki so v nasprotju s tem členom, se
ocenjujejo po merilih, ki izhajajo iz uporabe pravil iz 85., 86.
in 92. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.
3. Svet za sodelovanje v treh letih po začetku veljavnosti tega
Sporazuma sprejme potrebna pravila za izvajanje prvega in drugega
odstavka. Pogodbenice postopke, ki so nezdružljivi s prvim
odstavkom, do sprejema izvedbenih pravil obravnavajo vsaka na
svojem ozemlju v skladu s svojo veljavno zakonodajo, kar pa ne
vpliva na določbe šestega odstavka.
4.a) Za namene uporabe določb točke (iii) prvega odstavka se
pogodbenice strinjajo, da se v prvih štirih letih po začetku
veljavnosti tega Sporazuma vsaka državna pomoč, ki jo dodeljuje
Slovenija, ocenjuje ob upoštevanju dejstva, da se na Slovenijo
gleda kot na območje, ki je enako območjem Skupnosti, opisanim v
točki a) tretjega odstavka 92. člena Pogodbe o ustanovitvi
Evropske skupnosti. Svet za sodelovanje, ob upoštevanju
gospodarskega položaja Slovenije odloči, ali se mora to obdobje
podaljšati za nadaljnja štiriletna obdobja.
b) Vsaka pogodbenica zagotovi preglednost na področju državne
pomoči med drugim tudi s tem, da drugi pogodbenici letno poroča o
skupnem znesku in razdelitvi danih sredstev pomoči in da na
zahtevo predloži podatke o sistemu pomoči. Na zahtevo ene od
pogodbenic druga pogodbenica predloži informacije o določenih
posameznih primerih dodeljevanja državne pomoči.
5. V zvezi z izdelki, omenjenimi v II. in III. poglavju II.
oddelka,
- se točka (iii) prvega odstavka ne uporablja;
- se morajo vsi postopki, ki so v nasprotju s točko (i) prvega
odstavka, ocenjevati v skladu z merili, ki jih je določila
Skupnost na podlagi 42. in 43. člena Pogodbe o ustanovitvi
Evropske skupnosti, in še zlasti z merili, določenimi v Uredbi
Sveta št. 26/1962.
6. Če Skupnost ali Slovenija meni, da je določen postopek
nezdružljiv s pogoji prvega odstavka in:
- ni ustrezno obravnavan v izvedbenih pravilih, omenjenih v
tretjem odstavku, ali
- če takih pravil ni in tak postopek povzroči ali grozi, da bo
povzročil resno škodo interesom druge pogodbenice ali materialno
škodo njenemu domačemu gospodarstvu, vključno z njenim sektorjem
storitev,
lahko sprejme ustrezne ukrepe po posvetovanju v okviru Sveta za
sodelovanje ali po 30 delovnih dneh potem, ko mu je zadevo
predložila v obravnavo.
V postopkih, ki so nezdružljivi s točko (iii) prvega odstavka,
kadar se zanje uporablja Sporazum STO, se taki ustrezni ukrepi
lahko sprejmejo le v skladu s postopki in pod pogoji, ki so v
njem določeni, kakor tudi vsi drugi ustrezni instrumenti
dogovorjeni v okviru STO, ki se uporabljajo med pogodbenicami.
7. Ne glede na nasprotne določbe, sprejete v skladu s tretjim
odstavkom, pogodbenice izmenjujejo informacije in pri tem
upoštevajo omejitve, ki jih nalagajo zahteve za varovanje
strokovne in poslovne tajnosti.
8. Ta člen se ne uporablja za izdelke, na katere se nanaša
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, in
so predmet Protokola 2.
34. člen
(ESP 66. člen)
1. Pogodbenici si prizadevata, da se, kjerkoli je to mogoče, za
namene uravnavanja plačilne bilance izogneta uvedbi omejevalnih
ukrepov, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na uvoz. Pogodbenica,
ki take ukrepe sprejme, čim prej predloži drugi pogodbenici
časovni razpored za njihovo odpravo.
2. Kadar ima ena ali več držav članic ali Slovenija resne
plačilnobilančne težave ali kadar ji take težave neposredno
grozijo, lahko Skupnost ali Slovenija v skladu s pogoji Sporazuma
STO sprejme omejevalne ukrepe, vključno z ukrepi za uvoz, ki pa
morajo biti časovno omejeni in ne smejo presegati tega, kar je
nujno potrebno za izboljšanje položaja plačilne bilance. Skupnost
oziroma Slovenija mora o tem takoj obvestiti drugo pogodbenico.
3. Noben omejevalni ukrep se ne sme uporabljati za prenose v
zvezi z naložbami in še zlasti ne za repatriacijo vloženih ali
ponovno vloženih zneskov ali za katerokoli vrsto prihodkov, ki iz
tega izhajajo.
35. člen
(ESP 67. člen)
V zvezi z javnimi podjetji in podjetji, ki so jim bile podeljene
posebne ali izključne pravice, Svet za sodelovanje zagotovi, da
se od tretjega leta po začetku veljavnosti tega Sporazuma
spoštujejo načela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
zlasti njenega 90. člena.
36. člen
(ESP 68. člen)
1. Na podlagi določb tega člena in Priloge X pogodbenici
potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta zagotavljanju ustreznega in
učinkovitega varstva in uveljavljanja pravic intelektualne,
industrijske in poslovne lastnine.
2. Do konca tretjega leta po začetku veljavnosti tega Sporazuma,
v vsakem primeru pa od začetka veljavnosti Evropskega sporazuma,
Slovenija varuje pravice intelektualne, industrijske in poslovne
lastnine na ravni varstva, ki je podobna ravni, ki jo v Skupnosti
zagotavljajo njeni akti, zlasti tisti, navedeni v Prilogi X,
vključno z učinkovitimi sredstvi za uveljavljanje teh pravic.
37. člen
(ESP 94 3. člen)
Upravni organi pogodbenic si v zadevah s področja carin medsebojno
pomagajo v skladu z določili Protokola 5.
IV. ODDELEK
INSTITUCIONALNE, SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
Svet za sodelovanje, ustanovljen s Sporazumom o sodelovanju, ki
sta ga 5. aprila 1993 podpisali Evropska gospodarska skupnost in
Slovenija, opravlja naloge, ki so mu dodeljene s tem Sporazumom.
39. člen
(ESP 112. člen)
Za uresničevanje ciljev tega Sporazuma je Svet za sodelovanje
pooblaščen, da odloča v primerih, predvidenih s tem Sporazumom.
Tako sprejete odločitve so obvezne za pogodbenice, ki ukrenejo
vse potrebno za izvajanje sprejetih odločitev. Svet za
sodelovanje lahko tudi daje ustrezna priporočila.
Sklepe in priporočila oblikuje po dogovoru med pogodbenicama.
1. Svetu za sodelovanje pri opravljanju njegovih dolžnosti pomaga
Skupni odbor, ki ga na eni strani sestavljajo predstavniki
Skupnosti in na drugi strani predstavniki Vlade Slovenije,
običajno na ravni višjih državnih uradnikov.
Naloge Skupnega odbora vključujejo pripravo sestankov Sveta za
sodelovanje.
2. Svet za sodelovanje lahko prenese na Skupni odbor katerokoli
svoje pooblastilo. V tem primeru Skupni odbor sprejme odločitve v
skladu s pogoji, določenimi v prvem in drugem odstavku tega
člena.
3. Skupni odbor po potrebi sprejme svoj lastni poslovnik. Skupni
odbor se prvič sestane v treh mesecih po začetku veljavnosti
Sporazuma, po tem pa enkrat letno. Na zahtevo ene ali druge
pogodbenice se lahko po medsebojnem dogovoru skličejo izredni
sestanki. Pogodbenici izmenoma predsedujeta Skupnemu odboru. Če
je le mogoče, se dnevni red sestankov Skupnega odbora dogovori
vnaprej.
40. člen
(ESP 113. člen)
1. Vsaka od pogodbenic lahko Svetu za sodelovanje predloži vsak
spor v zvezi z uporabo ali razlago tega Sporazuma.
2. Svet za sodelovanje lahko reši spor s sklepom.
3. Vsaka pogodbenica mora sprejeti ukrepe, potrebne za izvajanje
sklepa, omenjenega v drugem odstavku.
4. Če ni možno rešiti spora v skladu z drugim odstavkom, lahko
vsaka pogodbenica obvesti drugo o imenovanju razsodnika; druga
pogodbenica mora potem imenovati drugega razsodnika v dveh
mesecih. Za uporabo tega postopka se Skupnost in države članice
štejejo kot ena stran v sporu.
Svet za sodelovanje imenuje tretjega razsodnika.
Razsodniki odločajo z večino glasov.
Vsaka stranka v sporu mora ukreniti vse potrebno za izvajanje
odločitve razsodnikov.
41. člen
(ESP 119. člen)
V okviru tega Sporazuma se vsaka pogodbenica zavezuje, da bo v
primerjavi z njenimi državljani zagotovila, fizičnim in pravnim
osebam druge pogodbenice nediskriminacijski dostop do pristojnih
sodišč in upravnih organov pogodbenic, da tam branijo svoje
osebne in premoženjske pravice, vključno s pravicami v zvezi z
intelektualno, industrijsko in poslovno lastnino.
42. člen
(ESP 120. člen)
Nobeno določilo tega Sporazuma ne preprečuje pogodbenici, da
sprejme katerekoli ukrepe:
a) za katere meni, da so potrebni za preprečevanje razkrivanja
podatkov v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi,
b) ki se nanašajo na proizvodnjo ali trgovino z orožjem,
strelivom ali vojaškim materialom ali na raziskave, razvoj ali
proizvodnjo, ki so nujno potrebni za obrambne namene, pod
pogojem, da taki ukrepi ne škodujejo pogojem konkurence za
izdelke, ki se ne uporabljajo izrecno v vojaške namene,
c) ki se ji zdijo bistvenega pomena za lastno varnost v primeru
resnih notranjih nemirov, ki vplivajo na ohranjanje zakonitosti
in reda, v času vojne ali resne mednarodne napetosti, ki pomeni
nevarnost vojne, ali z namenom, da izpolni obveznosti, ki jih je
sprejela za ohranjanje miru in mednarodne varnosti.
43. člen
(ESP 121. člen)
1. Na področjih, ki so vsebovana v tem Sporazumu in brez škode za
kakršnekoli posebne določbe, ki jih ta vsebuje:
- ukrepi, ki jih uporablja Slovenija glede Skupnosti, ne smejo
povzročiti diskriminacije med državami članicami, njihovimi
državljani ali njihovimi družbami ali podjetji;
- ukrepi, ki jih uporablja Skupnost glede Slovenije, ne smejo
povzročiti diskriminacije med slovenskimi državljani ali
njihovimi družbami ali podjetji.
2. Določbe prvega odstavka ne vplivajo na pravice pogodbenic, da
uporabijo ustrezne določbe svoje davčne zakonodaje za
davkoplačevalce, ki glede na svoje bivališče niso v enakih
položajih.
44. člen
(ESP 122. člen)
Izdelki s poreklom iz Slovenije pri uvozu v Skupnost niso deležni
ugodnejše obravnave, kot ga države članice uporabljajo med seboj.
45. člen
(ESP 123. člen)
1. Pogodbenici sprejemata vse splošne ali posebne ukrepe,
potrebne za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega Sporazuma.
Poskrbijo, da se dosežejo cilji, določeni s tem Sporazumom.
2. Če ena od pogodbenic meni, da druga ni izpolnila kake
obveznosti iz tega Sporazuma, lahko ustrezno ukrepa. Preden pa to
stori, Svetu za sodelovanje, razen v posebno nujnih primerih,
predloži vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito
proučitev položaja z namenom, da se najde rešitev, ki je
sprejemljiva za pogodbenici.
Pri izbiri ukrepov je treba dati prednost tistim, ki najmanj
motijo delovanje Sporazuma. O teh ukrepih je treba takoj
obvestiti Svet za sodelovanje in se v njem o njih posvetovati, če
druga pogodbenica to zahteva.
46. člen
(ESP 126. člen)
Protokoli 1, 2, 3, 4, 5, in 6 ter Priloge I do VIII b), X in XII
so sestavni del tega Sporazuma.
47. člen
(ESP 127. člen)
Ta Sporazum se uporablja do začetka veljavnosti Evropskega
sporazuma, podpisanega v Luksemburgu 10. junija 1996.
Vsaka pogodbenica lahko ta Sporazum odpove z obvestilom drugi
pogodbenici. Sporazum preneha veljati šest mesecev po datumu
takega obvestila.
48. člen
(ESP 129. člen)
Sporazum se na eni strani uporablja za ozemlja, kjer se
uporabljajo pogodbe, s katerimi so bile ustanovljene Evropska
skupnost, Evropska skupnost za premog in jeklo in Evropska
skupnost za jedrsko energijo ter v skladu s pogoji, določenimi v
teh pogodbah, na drugi strani pa za ozemlje Slovenije.
49. člen
(ESP 130. člen)
Sporazum je sestavljen v dveh izvodih v slovenskem in angleškem,
danskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, nemškem,
nizozemskem, portugalskem, španskem, švedskem jeziku, pri čemer
je vsako od teh besedil enako verodostojno.
50. člen
(ESP 128. člen)
Generalni sekretar Sveta Evropske unije je depozitar tega
Sporazuma.
51. člen
(ESP 131. člen)
Ta Sporazum pogodbenici odobrita v skladu s svojimi lastnimi
postopki.
Ta Sporazum začne veljati prvega dne drugega meseca od datuma, ko
pogodbenici uradno obvestita generalnega sekretarja Sveta
Evropske unije, da so omenjeni postopki končani. Z začetkom
njegove veljavnosti, se prenehajo uporabljati določbe 14. do 34.
člena Sporazuma o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Evropsko
gospodarsko skupnostjo, podpisanega v Luksemburgu 5. aprila 1993.
52. člen
(ESP 132. člen)
1. Če začne ta Sporazum veljati 1. januarja 1997 ali po tem
datumu, za namene III. oddelka in Protokolov 1 do 6 k temu
Sporazumu izraz "začetek veljavnosti tega Sporazuma" pomeni:
datum začetka veljavnosti Začasnega sporazuma glede obveznosti,
ki začnejo veljati na ta datum in
1. januar leta, ko začne veljati, za obveznosti, ki začnejo
veljati po datumu začetka veljavnosti s sklicevanjem na datum
začetka veljavnosti.
2. Če začne veljati po 1. januarju kateregakoli leta, se
uporabljajo določbe Protokola 6.
SEZNAM PRILOG
I člen 3(1) in OPREDELITEV INDUSTRIJSKIH IN
člen 13(2) KMETIJSKIH IZDELKOV
II člen 4(2) CARINSKE KONCESIJE SKUPNOSTI
III člen 5(2) CARINSKE KONCESIJE SLOVENIJE
IV člen 5(3) CARINSKE KONCESIJE SLOVENIJE
V člen 12(1) BLAGO, NA KATEREGA SE NANAŠA 12. ČLEN
VI člen 15(2) KONCESIJE SKUPNOSTI ZA KMETIJSTVO
VII člen 15(4) KONCESIJE SKUPNOSTI ZA KMETIJSTVO
VIIIa člen 18 KONCESIJE SKUPNOSTI ZA RIBIŠTVO
VIIIb člen 18 KONCESIJE SLOVENIJE ZA RIBIŠTVO
X člen 36 VARSTVO PRAVIC INTELEKTUALNE, INDUSTRIJSKE
IN POSLOVNE LASTNINE, NA KATERE SE NANAŠA
36. ČLEN
XII člen 8(1) CARINSKE DAJATVE PRI IZVOZU IN DAJATVE Z
ENAKOVREDNIM UČINKOM, NA KATERE SE NANAŠA
8. ČLEN
PRILOGA I
Seznam izdelkov, omenjenih v 3. in 13. členu Sporazuma
-----------------------------------------------------------------
Tarifna Poimenovanje
št. KN
-----------------------------------------------------------------
ex 3502 Albumini, albuminati in drugi albuminski
derivati:
ex 3502 10 Jajčni albumin:
3502 10 91 Posušen (na primer v listih, luskah,
kosmičih, prahu)
3502 10 99
ex 3502 90 Mlečni albumin (laktalbumin):
3502 90 51 Posušen (na primer v listih, luskah,
kosmičih, prahu)
3502 90 59 Drugo
4501 Naravna pluta, surova in enostavno obdelana; odpadki
plute; zdrobljena, drobljena ali zmleta pluta
5201 00 Bombaž, nemikan ali nečesan
5301 Lan, surov ali predelan, toda nepreden; laneno
predivo in odpadki (vključno z odpadki preje in
razvlaknjenimi tekstilnimi surovinami)
5302 Prava konoplja (Cannabis sativa L.) surova ali
predelana, toda nepredena; predivo in odpadki prave
konoplje (vključno z odpadki preje in razvlaknjenimi
tekstilnimi surovinami)
-----------------------------------------------------------------
PRILOGA V
Blago, omenjeno v 12. členu
-----------------------------------------------------------------
Tarifna št. Poimenovanje
KN
-----------------------------------------------------------------
2905 43 00 Manitol
2905 44 D-glucitol (sorbitol)
ex 3505 10 Dekstrini in drugi modificirani škrobi, razen
esterificiranih ali eterificiranih škrobov iz
tarifne številke 3505 10 50
3505 20 Lepila na podlagi škroba ali dekstrinov ali
drugih modificiranih škrobov
3809 10 Sredstva za apreturo in dodelavo na podlagi
škrobnih snovi
3823 60 Sorbitol, razen sorbitola iz tarifne številke
2905 44
-----------------------------------------------------------------
PRILOGA VII
Seznam izdelkov navedenih v četrtem odstavku 15. člena
Za uvoz naslednjih izdelkov v Slovenijo s poreklom iz
Skupnosti 50 % znižanje veljavne carine
-----------------------------------------------------------------
Tarifna oznaka Poimenovanje Količina (v tonah)
-----------------------------------------------------------------
0202 Meso, goveje, zamrznjeno 2000
0203 Meso, prašičje, sveže, ohlajeno
ali zamrznjeno 4000
-----------------------------------------------------------------
0207 22 Meso in užitni odpadki perutnine
iz tar. št. 0105, 300
sveže, ohlajeno ali zamrznjeno;
perutnina, nerazkosana, zamrznjena:
purani
0207 23 Meso in užitni odpadki perutnine
iz tar. št. 0105, 1000
sveže, ohlajeno ali zamrznjeno;
perutnina, nerazkosana, zamrznjena:
race, gosi in pegatke
-----------------------------------------------------------------
0403 10 Pinjenec, kislo mleko, kisla
smetana, jogurt, kefir in drugo
fermentirano ali kislo mleko in
smetana 600
-----------------------------------------------------------------
0406 40 Sir in skuta: sir z modrimi
plesnimi 200
0406 90 Sir in skuta: drugi sir: ex ovčji
sir beli vlaknasti sir in parmezan 300
-----------------------------------------------------------------
0504 ex Živalska čreva 400
-----------------------------------------------------------------
0601 Čebule, gomolji, gomoljaste
korenine, kormi itd. 300
0602 91 Druge žive rastline, potaknjenci
in cepiči; gobji micelij 3000
0702 00 Paradižnik, svež ali ohlajen 2000
0703 10 Čebula, šalotka, česen, por in
druge čebule; sveža ali ohlajena:
čebula in šalotka 300
0703 20 Čebula, šalotka, česen, por in
druge čebulnice; sveža ali
ohlajena: česen 200
-----------------------------------------------------------------
0802 1 Drugo lupinasto sadje, sveže ali
suho: mandeljni 100
0805 10 Agrumi, sveži ali suhi: pomaranče 5000
0805 20 Agrumi, sveži ali suhi: mandarine:
klementine, wilking mandarine in
podobno 3000
0805 30 Agrumi, sveži ali suhi: limone
in limete 2000
-----------------------------------------------------------------
0807 10 Melone in papaja, sveže: melone 1000
0809 10 Marelice 500
0810 90 Drugo sadje, sveže (kivi) 500
-----------------------------------------------------------------
1201 00 Soja v zrnu, vključno zdrobljena 200
1209 Seme, plodovi in trosi za setev 300
2002 90 Paradižnik pripravljen 100
2304 00 Oljna pogača 5000
-----------------------------------------------------------------
PRILOGA VIII a
Seznam izdelkov navedenih v 18. členu
Izdelki s poreklom iz Slovenije, za katere Skupnost odobri
carinske kontingente
-----------------------------------------------------------------
Tarifna oznaka Poimenovanje Carinski kontingent
-----------------------------------------------------------------
0301 91 00 Ribe, žive: 70 ton po 0%
- Druge ribe, žive:
- - postrvi (Salmo trutta,
Salmo gairdneri,
Salmo clarki, Salmo aguabonita,
Salmo gilae)(1)
-----------------------------------------------------------------
Pripravljene ali konzervirane
ribe: 500 ton po 4 %
- Ribe, cele ali v kosih, vendar
nezmlete:
1604 15 - - skuše:
- Druge pripravljene ali
konzervirane ribe:
- Drugo:
ex 1604 20 50 - - - skuše vrste Scomber scombrus
in Scomber japonicus
-----------------------------------------------------------------
--------------------
(1) Sprememba znanstvenih imen:
-----------------------------------------------------------------
Zastarelo znanstveno ime Nadomeščeno z
-----------------------------------------------------------------
Salmo gairdneri Oncorhynchus mykiss
Salmo clarki Oncorhynchus clarki
Salmo aguabonita Oncorhynchus aguabonita
Salmo gilae Oncorhynchus gilae
-----------------------------------------------------------------
PRILOGA VIII b
Seznam izdelkov navedenih v 18. členu
Izdelki s poreklom iz Skupnosti, za katere Slovenija odobri
carinske kontingente
-----------------------------------------------------------------
Tarifna št. Poimenovanje Carinski kontingenti
-----------------------------------------------------------------
0303 Ribe, zamrznjene, razen ribjih
filetov in drugega 100 ton po 0 %
ribjega mesa iz tar. št. 0304:
- Druge salmonide, razen jeter
in iker:
0303 29 00 - - druge
-----------------------------------------------------------------
Pripravljene ali konzervirane ribe: 100 ton po 8 %
- Ribe, cele ali v kosih, toda nezmlete:
1604 14 - - Tuni, progasti tuni in
palamide (Sarda spp.)
-----------------------------------------------------------------
Pripravljene ali konzervirane ribe: 150 ton po 5 %
- Ribe, cele ali v kosih, toda nezmlete:
1604 15 - - skuše
-----------------------------------------------------------------
Pripravljene ali konzervirane
ribe: 100 ton po 12,5 %
- Ribe, cele ali v kosih, toda
nezmlete:
ex 1604 9 - - Druge (razen salmonide)
-----------------------------------------------------------------
Pripravljene ali konzervirane
ribe: 120 ton po 12,5 %
- Druge pripravljene ali
konzervirane ribe:
- - Druge:
1604 20 50 - - - Sardine, palamide, skuše vrste
Scomber
Scombrus in Scomber japonicus, ribe
vrste Orcynopsis unicolor
1604 20 70 - - - Tuni, progasti tuni ali druge
ribe iz rodu Euthynnus
1604 20 90 - - - Druge ribe
-----------------------------------------------------------------
PRILOGA X
Akti Skupnosti o pravicah intelektualne, industrijske in
poslovne lastnine, na katere se nanaša 36. člen
1. Akti skupnosti, na katere se nanaša 36. člen:
- Prva direktiva Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 za
približevanje zakonodaje držav članic glede blagovnih znamk
- Direktiva Sveta 87/54/EGS z dne 16. decembra 1986 o pravnem
varstvu topografij polprevodniških izdelkov
- Direktiva Sveta 91/250/EGS z dne 14. maja 1991 o pravnem
varstvu računalniških programov
- Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi
dodatnega potrdila o zaščiti za zdravila
- Uredba Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o varstvu
geografskih oznak in oznak porekla za kmetijske izdelke in živila
- Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi
nekaterih predpisov glede avtorskih pravic in pravic, ki se
nanašajo na avtorske pravice, ki se uporabljajo za satelitske
oddaje in kabelske prenose
- Direktiva Sveta 93/98/EGS z dne 29. oktobra 1993, ki usklajuje
časovno obdobje varstva avtorskih pravic in nekaterih pravic, ki
se nanašajo na avtorske pravice
- Direktiva Sveta 92/100/EGS z dne 19. novembra 1992 o pravici
najemanja in pravici posojanja ter o določenih sorodnih pravicah
na področju intelektualne lastnine
- Uredba Sveta (ES št. 1610/96) Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 23. julija 1996 o uvedbi dodatnega potrdila o zaščiti za
izdelke za varstvo rastlin
- Direktiva (96/9/EC) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11.
marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov.
2. Če bi se pojavili problemi na področju intelektualne,
industrijske in poslovne lastnine, kot jih obravnavajo navedeni
akti Skupnosti, in ki bi vplivali na pogoje trgovanja, bo na
zahtevo Slovenije ali Skupnosti nujno prišlo do posvetovanj pod
okriljem Sveta za sodelovanje, da se najdejo obojestransko
zadovoljive rešitve.
PRILOGA XII
Carinske dajatve pri izvozu in dajatve z enakovrednim
učinkom, na katere se nanaša prvi odstavek 8. člena
Slovenija postopno zniža izvozne dajatve, enakovredne carinskim
dajatvam, po naslednjem časovnem razporedu:
1. 1. 1997 : 4 % 1. 1. 1998 : 0 %
za naslednje izdelke:
-----------------------------------------------------------------
Tarifna Poimenovanje izdelkov
št. KN
-----------------------------------------------------------------
44.01 Les za ogrevanje v okroglicah, cepanicah, vejah,
butarah ali podobnih oblikah; iverje in podobni
drobci; žagovina, lesni odpadki in ostanki,
aglomerirani in neaglomerirani v okroglice, brikete,
pelete ali podobe oblike
4401.10 00 - Les za ogrevanje v okroglicah, cepanicah, vejah,
butarah ali podobnih oblikah
- iverje, sekanci in podobno:
4401.21 00 - - iglavcev
4401.22 00 - - neiglavcev
4401.30 - Žagovina, odpadki in ostanki, aglomerirani ali
neaglomerirani v okroglice, brikete, pelete ali
podobne oblike
4401.30 90 - - - drugo
44.03 Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljave,
ali štirikotno tesan
4403.20 00 - Drugo, iglavcev
- drug
4403.91 00 - - hrastov (Quercus spp.)
4403.92 00 - - bukov (Fagus spp.):
4403.99 - - drug:
4403.99 10 - - - topolov
4403.99 20 - - - kostanjev
4403.99 80 - - - drugo
44.07 Les, vzdolžno žagan in iverjen, rezan ali luščen,
skobljan ali ne, topo ali zobato dolžinsko spojen,
debeline nad 6 mm:
- drugo:
4407.91 - - hrastov (Quercus spp.):
4407.91 10 - - - topo ali zobato dolžinsko spojen, skobljan ali
ne, brušen ali ne
- - - drugo:
- - - skobljan:
4407.91 31 - - - - - bloki, deščice, frizi in ploščice za
parket ali ladijski pod, nesestavljeni
4407.91 39 - - - - - drugo
4407.91 50 - - - - brušen
4407.91 90 - - - - drugo
4407.92 - - bukov (Fagus spp.):
4407.92 10 - - - topo ali zobato dolžinsko spojen, skobljan ali
ne, brušen ali ne
- - - drugo
4407.92 30 - - - - skobljan
4407.92 50 - - - - brušen
4407.92 90 - - - - drugo
4407.99 - - drugo:
- - - drugo:
- - - - skobljan:
4407.99 39 - - - - - drugo
-----------------------------------------------------------------
SEZNAM PROTOKOLOV
PROTOKOL 1 O TEKSTILNIH IZDELKIH
IN OBLAČILIH
PROTOKOL 2 O IZDELKIH, KI JIH VKLJUČUJE
POGODBA O USTANOVITVI
EVROPSKE SKUPNOSTI ZA PREMOG
IN JEKLO (ESPJ)
PROTOKOL 3 O TRGOVINI MED SLOVENIJO
IN SKUPNOSTJO S PREDELANIMI
KMETIJSKIMI IZDELKI
PROTOKOL 4 O DEFINICIJI POJMA "IZDELKI
S POREKLOM" IN NAČINIH
UPRAVNEGA SODELOVANJA
PROTOKOL 5 O MEDSEBOJNI POMOČI
MED UPRAVNIMI ORGANI
V CARINSKIH ZADEVAH
PROTOKOL 6 O KONCESIJAH Z LETNIMI
OMEJITVAMI
PROTOKOL 1
O TEKSTILNIH IZDELKIH IN OBLAČILIH
1. člen
Ta protokol se uporablja za tekstilne izdelke in oblačila (v
nadaljevanju "tekstilni izdelki"), navedene v XI. Oddelku (50. do
63. poglavje) Kombinirane nomenklature Skupnosti.
2. člen
1. Carinske dajatve pri uvozu, ki se uporabljajo v Skupnosti za
tekstilne izdelke, ki spadajo v XI. oddelek (50. do 63. poglavje)
Kombinirane nomenklature, s poreklom iz Slovenije, kot je
določeno v 4. Protokolu tega Sporazuma, razen za izdelke,
navedene v Prilogi I k temu Protokolu (sedanja Priloga V
Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Slovenijo o
trgovini s tekstilnimi izdelki, parafiranega 23. julija 1993) se
odpravijo z začetkom veljavnosti tega Sporazuma.
2. Carinske dajatve pri uvozu v Skupnost za izdelke slovenskega
porekla, ki so našteti v Prilogi I k temu Protokolu, se opustijo
v mejah letnih carinskih plafonov Skupnosti, ki se progresivno
zvišujejo z namenom, da bi dosegli popolno odpravo carinskih
dajatev pri uvozu teh izdelkov do konca drugega leta po začetku
veljavnosti tega Sporazuma.
3. Carinske dajatve, ki se uporabljajo za neposredni uvoz
tekstilnih izdelkov v Slovenijo s poreklom iz Skupnosti, kot je
določeno v Protokolu 4 tega Sporazuma in ki spadajo v XI. oddelek
(50. do 63. poglavje) Kombinirane nomenklature, se z začetkom
veljavnosti tega Sporazuma odpravijo, razen za izdelke, navedene
v Prilogi II(a) in II(b) k temu Protokolu, za katere se carinske
stopnje progresivno zmanjšujejo, kot je v njem določeno.
4. Carinske dajatve, ki se uporabljajo za nadomestne izdelke,
uvožene v Skupnost s poreklom iz Slovenije v skladu s Protokolom
4 tega Sporazuma in ki izhajajo iz poslov v Sloveniji v skladu z
Uredbo Sveta (ES) št. 3036/94, se odpravijo z začetkom
veljavnosti tega Sporazuma. Vendar pa za te izdelke ni treba, da
veljajo dogovori ali posebni ukrepi, navedeni v 3. točki 1. člena
ali letne omejitve, navedene v 2(b) točki 2. člena te Uredbe.
5. Po tem Protokolu se za trgovino s tekstilnimi izdelki med
pogodbenicami uporabljajo določbe Sporazuma in še posebej
njegovega 6. in 7. člena.
3. člen
Dogovor o količinah in druga z njim povezana vprašanja glede
izvoza tekstilnih izdelkov s poreklom iz Slovenije v Skupnost in
s poreklom iz Skupnosti v Republiko Slovenijo se določi v
Dodatnem protokolu k Sporazumu o trgovini s tekstilnimi izdelki
med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Slovenijo.
Dokler dogovora o Dodatnem protokolu ni, se še naprej uporabljajo
določbe omenjenega Sporazuma o trgovini s tekstilnimi izdelki,
parafiranega 23. julija 1993, kot je bil spremenjen in dopolnjen
s Sporazumom 15. decembra 1994 tako, da upošteva razširitev
Evropskih skupnosti.
4. člen
Od začetka veljavnosti tega Sporazuma ne bodo naložene nobene
nove količinske omejitve ali ukrepi z enakovrednim učinkom, razen
kot je predvideno z omenjenim Sporazumom in njegovimi Protokoli.
PRILOGA I
Neposredni uvoz
CARINSKI PLAFONI SKUPNOSTI
-----------------------------------------------------------------
Kategorija Enota 1996 1997
-----------------------------------------------------------------
5 000 kosov 4216 5059
6 000 kosov 4470 5364
7 000 kosov 3098 3718
8 000 kosov 4309 5171
9 tone 2737 3285
-----------------------------------------------------------------
PRILOGA II(a)
Carinske dajatve omenjene v tretjem odstavku 2. člena
Carinske dajatve pri uvozu tekstilnih izdelkov v Republiko
Slovenijo, navedenih v tej prilogi in s poreklom iz Skupnosti, se
postopoma zmanjšujejo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:
- 1. januarja 1997 se vsaka carina zmanjša na 55% osnovne
carinske dajatve
- 1. januarja 1998 se vsaka carina zmanjša na 30% osnovne
carinske dajatve
- 1. januarja 1999 se vsaka carina zmanjša na 15% osnovne
carinske dajatve
- 1. januarja 2000 se odpravijo preostale carine.
PROTOKOL 2
O IZDELKIH, KI JIH VKLJUČUJE POGODBA O
EVROPSKI SKUPNOSTI ZA PREMOG IN JEKLO
(ESPJ)
1. člen
Ta Protokol se uporablja za izdelke, navedene v Prilogi I Pogodbe
o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo in določene v
Splošni carinski tarifi.(1)
I. POGLAVJE
IZDELKI IZ JEKLA EVROPSKE SKUPNOSTI
ZA PREMOG IN JEKLO
2. člen
1. Z začetkom veljavnosti Sporazuma se izdelki iz jekla ESPJ, s
poreklom iz Slovenije uvažajo v Skupnost brez carine.
2. Z začetkom veljavnosti Sporazuma se izdelki iz jekla ESPJ, s
poreklom iz Skupnosti uvažajo v Slovenijo brez carine, razen
izdelkov, navedenih v Prilogi I k temu Protokolu. Carinske
dajatve pri uvozu takih izdelkov se postopoma zmanjšujejo po
naslednjem časovnem razporedu:
- 1. januarja 1997 se vsaka carina zmanjša na 55% osnovne
carinske dajatve
- 1. januarja 1998 se vsaka carina zmanjša na 30% osnovne
carinske dajatve
- 1. januarja 1999 se vsaka carina zmanjša na 15% osnovne
carinske dajatve
- 1. januarja 2000 se odpravijo preostale carine.
3. člen
1. Količinske omejitve za uvoz izdelkov iz jekla ESPJ v Skupnost
s poreklom iz Slovenije ter ukrepi z enakovrednim učinkom se
odpravijo z začetkom veljavnosti Sporazuma.
2. Količinske omejitve za uvoz izdelkov iz jekla ESPJ v Slovenijo
s poreklom iz Skupnosti ter ukrepi, ki imajo enakovreden učinek,
se odpravijo z začetkom veljavnosti Sporazuma.
II. POGLAVJE
PREMOGOVI IZDELKI EVROPSKE SKUPNOSTI
ZA PREMOG IN JEKLO
4. člen
Z začetkom veljavnosti Sporazuma se premogovi izdelki Evropske
skupnosti za premog in jeklo s poreklom iz Slovenije uvažajo v
Skupnost brez carine.
5. člen
Z začetkom veljavnosti Sporazuma se premogovi izdelki Evropske
skupnosti za premog in jeklo s poreklom iz Skupnosti uvažajo v
Slovenijo brez carine.
6. člen
1. Količinske omejitve za uvoz premogovih izdelkov Evropske
skupnosti za premog in jeklo s poreklom iz Slovenije v Skupnost
ter ukrepi z enakovrednim učinkom se odpravijo z začetkom
veljavnosti Sporazuma.
2. Količinske omejitve za uvoz premogovih izdelkov Evropske
skupnosti za premog in jeklo v Slovenijo s poreklom iz Skupnosti
ter ukrepi z enakovrednim učinkom se odpravijo z začetkom
veljavnosti Sporazuma.
III. POGLAVJE
SKUPNE DOLOČBE
7. člen
1. Če bi utegnilo vplivati na trgovino med Skupnostjo in
Slovenijo, je s pravilnim izvajanjem tega Sporazuma nezdružljivo
naslednje:
i) vsi sporazumi med podjetji o sodelovanju ali združevanju,
odločitve združenj podjetij in usklajena ravnanja podjetij,
katerih namen ali učinek je preprečevanje, omejevanje ali
izkrivljanje konkurence;
ii) zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na
ozemlju Skupnosti ali Slovenije kot celote ali na znatnem delu
tega ozemlja;
iii) vsaka državna pomoč, razen v primerih, ko so dopustne izjeme
pod pogoji, ki jih določa Pogodba o ustanovitvi Evropske
skupnosti za premog in jeklo.
2. Vsako ravnanje v nasprotju z določbami tega člena se oceni na
podlagi meril, ki izhajajo iz uporabe pravil iz 65. in 66. člena
Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo in
85. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter predpisov
o državni pomoči, vključno s sekundarno zakonodajo.
3. V treh letih po začetku veljavnosti Sporazuma Pridružitveni
svet sprejme potrebna pravila za izvajanje prvega in drugega
odstavka.
4. Pogodbenice z odstopanjem od določb iz točke (iii) prvega
odstavka priznavajo, da lahko Slovenija izjemoma prvih pet let po
začetku veljavnosti Sporazuma v zvezi z izdelki iz jekla ESPJ
dodeljuje državno pomoč za prestrukturiranje, pod pogojem da:
- pomoč podjetjem prejemnikom pomaga doseči sposobnost preživetja
pod običajnimi tržnimi pogoji do konca obdobja prestrukturiranja;
- sta količina in stopnja dodeljene pomoči omejeni na tisto, kar
je nujno potrebno za obnovitev sposobnosti preživetja, ter da se
postopoma zmanjšujeta;
- je program prestrukturiranja povezan s splošno racionalizacijo
in načrtom za zmanjšanje zmogljivosti za Slovenijo.
5. Vsaka pogodbenica mora zagotoviti preglednost državne pomoči s
polno in nenehno izmenjavo informacij z drugo pogodbenico o
znesku, stopnji in namenu pomoči ter tako, da v te informacije
vključi podrobni načrt prestrukturiranja.
6. Če Skupnost ali Slovenija menita, da je določeno ravnanje
nezdružljivo s pogoji prvega odstavka, kot so dopolnjeni v
četrtem odstavku, ter:
- da ni primerno obravnavano v pravilih za izvajanje, omenjenih v
tretjem odstavku, ali
- da takih pravil ni, in ravnanje povzroča ali grozi, da bo
povzročilo škodo interesom druge pogodbenice ali materialno škodo
njeni domači industriji,
lahko oškodovana pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe, če
posvetovanja, ki trajajo največ 30 delovnih dni, ne prinesejo
rešitve. Taka posvetovanja morajo potekati v tridesetih dneh od
dneva, ko so bila uradno zahtevana.
V primeru ravnanj, ki so nezdružljiva s pogoji točke (iii) prvega
odstavka, se lahko taki ustrezni ukrepi izvajajo le na način in
pod pogoji, določenimi v Splošnem sporazumu o carinah in trgovini
(GATT) ali v skladu s katerimkoli drugim ustreznim instrumentom,
ki se uporablja med pogodbenicami in je bil sklenjen pod okriljem
GATT.
8. člen
Določbe 6., 7., 8. in 9. člena Sporazuma se uporabljajo med
pogodbenicami za trgovino z izdelki Evropske skupnosti za premog
in jeklo.
9. člen
Pogodbenice soglašajo, da je eno od posebnih teles, ki jih
ustanovi Pridružitveni svet, kontaktna skupina, odgovorna za
razpravo o izvajanju tega Protokola.
--------------------
(1) OJ L 345, 31.12.1994, str.1
PROTOKOL 3
O TRGOVINI MED SLOVENIJO IN SKUPNOSTJO
S PREDELANIMI KMETIJSKIMI IZDELKI
1. člen
1. Skupnost in Slovenija v trgovini s predelanimi kmetijskimi
izdelki uporabljata carine, navedene v Prilogi I oziroma Prilogi
II v skladu s pogoji, omenjenimi v njih.
2. Svet za sodelovanje odloči o:
- razširitvi seznama predelanih kmetijskih izdelkov po tem
Protokolu,
- spremembah carin, omenjenih v Prilogah,
- povečanju ali odpravi carinskih kvot.
3. Svet za sodelovanje lahko zamenja carine, določene s tem
Protokolom, z režimom, vzpostavljenim na podlagi ustreznih tržnih
cen kmetijskih izdelkov v Skupnosti oziroma v Sloveniji, ki se
dejansko uporabljajo pri proizvodnji predelanih kmetijskih
izdelkov ob upoštevanju tega Protokola. Ob upoštevanju teh
zneskov določi seznam blaga in seznam osnovnih izdelkov; v ta
namen določi splošna pravila uporabe.
2. člen
Carine, ki se uporabljajo v skladu s 1. členom, se z odločitvijo
Sveta za sodelovanje lahko zmanjšajo:
- kadar se v trgovini med Skupnostjo in Slovenijo carine, ki se
uporabljajo za osnovne kmetijske izdelke, zmanjšajo, ali
- v odgovor na zmanjšanja, ki izhajajo iz medsebojnih koncesij,
ki se nanašajo na predelane kmetijske izdelke.
Znižanja, predvidena v prvem odstavku, se izračunajo za kmetijsko
komponento v carinah, ki ustreza kmetijskim izdelkom, dejansko
uporabljenim pri proizvodnji predelanih kmetijskih izdelkov, in
odštejejo od carin, ki se uporabljajo za te osnovne kmetijske
izdelke.
3. člen
Skupnost in Slovenija se obveščata o upravnih ukrepih sprejetih
za izdelke, ki jih zajema ta Protokol.
Ti ukrepi naj zagotovijo enako obravnavo za vse zainteresirane
pogodbenice in naj bodo čim bolj enostavni in prožni.
PRILOGA I
Carine, ki se uporabljajo za blago s poreklom iz Slovenije
pri uvozu v Skupnost
-----------------------------------------------------------------
Tarifna Poimenovanje Carinska
št. KN stopnja
-----------------------------------------------------------------
1 2 3
-----------------------------------------------------------------
0403 Pinjenec, kislo mleko in smetana,
jogurt, kefir in drugo fermentirano
ali kislo mleko in smetana, koncentrirano
ali ne, z dodatkom sladkorja ali
drugih sladil, aromatizirano ali z
dodanim sadjem, oreščki ali kakavom
0403 10 - Jogurt:
0403 10 51 do - - Aromatiziran ali z dodanim sadjem
ali kakavom KK (1)
********************
(1) Kmetijska komponenta, katere carinska vrednost je bila
določena v Urugvajskem krogu
********************
0403 10 99
0403 90 - Drugo:
0403 90 71 do - - Aromatiziran ali z dodanim
sadjem ali kakavom KK
0403 90 99
0710 Vrtnine (nekuhane ali kuhane v pari
ali vreli vodi), zamrznjene:
0710 40 - Sladka koruza KK
0711 Vrtnine začasno konzervirane (npr.
z žveplovim dioksidom, v slanici,
žveplani vodi ali drugih raztopinah
za konzerviranje), vendar kot takšne
neprimerne za takojšnjo prehrano
0711 90 30 - Sladka koruza KK
1517 Margarina; jedilne mešanice ali
preparati iz masti in olj živalskega ali
rastlinskega izvora ali frakcij
različnih masti ali olj iz tega poglavja,
razen jedilnih masti ali olj in
njihovih frakcij iz tar. št. 1516:
1517 10 - Margarina, razen tekoče margarine:
1517 10 10 - - ki vsebuje več kot 10 ut.%
do vključno 15 ut.% mlečnih
maščob KK
1517 90 - Drugo:
1517 90 10 - - več kot 10 ut.%, do vključno
15 ut.% mlečnih maščob KK
1519 Industrijske monokarboksilne
maščobne kisline, kisla olja iz rafinacije;
industrijske maščobne kisline:
- Industrijske monokarboksilne
maščobne kisline
1519 11 - - Stearinska kislina 2
1519 12 - - Oleinska kislina 5
1519 20 - Industrijska olja iz rafinacije 6
1704 Sladkorni izdelki (vključno z belo
čokolado), brez kakava
1704 10 - Žvečilni gumi, prevlečen s
sladkorjem ali ne
1704 10 11 do - - manj kot 60 ut.% saharoze KK, maks 23
1704 10 19 (vključno z invertnim sladkorjem
izraženim s saharozo)
1704 10 91 do - - 60 ut.% ali več saharoze KK, maks 18
1704 10 99 (vključno z invertnim sladkorjem
izraženim s saharozo)
1704 90 - Drugo
1704 90 10 - - ekstrakt sladke koreninice
(likviricije), 9
ki vsebuje 10 ut.% saharoze ali
več, vendar ne vsebuje drugih
dodatkov
1704 90 30 - - Bela čokolada KK, max 27+AD S/Z
1704 90 51 do - Drugo KK, max 27+AD S/Z
1704 90 99
1803 Kakavova masa, razmaščena
ali nerazmaščena 0
1804 00 00 Kakavovo maslo, maščobe in olje 0
1805 00 00 Kakav v prahu, brez dodanega
sladkorja ali drugih sladil 0
1806 Čokolada in druga živila, ki
vsebujejo kakav
1806 10 - Kakav v prahu z dodanim
sladkorjem ali drugimi sladili KK
1806 20 - Drugi izdelki v blokih, mase
nad 2 kg, ali v tekočem stanju, v obliki
paste, prahu, zrnih ali v drugih
oblikah v razsutem stanju, v posodah ali
pakiranjih nad 2 kg:
1806 20 10 - - 31 ut.% ali več kakavovega
masla KK, maks 27 + AD S/Z
ali 31 ut.% ali več kakavovega
masla in mlečne maščobe v
kombinaciji
1806 20 30 - - 25 ut.% ali več, vendar
manj kot KK, maks 27 + AD S/Z
31 ut.% kakavovega masla in
mlečne maščobe v kombinaciji
- - Drugo:
1806 20 50 - - - 18 ut.% ali več kakavovega
masla KK, maks 27 + AD S/Z
1806 20 70 - - - Čokoladno mleko v prahu KK
1806 20 80 - - - Čokoladni prelivi KK
1806 20 95 - - - Drugo KK, maks 27 + AD S/Z
1806 31 - - Polnjeni KK, maks 27 + AD S/Z
1806 32 - - Nepolnjeni KK, maks 27 + AD S/Z
1806 90 - Drugo:
1806 90 11 do - - Čokolada in čokoladni
izdelki KK, maks 27 + AD S/Z
1806 90 39
1806 90 50 - - Sladkorni izdelki in
nadomestki, narejeni KK, maks 27 + AD S/Z
iz izdelkov iz sladkornih
nadomestkov, ki vsebujejo kakav
1806 90 60 - - Namazi, ki vsebujejo kakav:
- - - v izvirnem pakiranju z
neto vsebino 1 kg ali manj KK, maks 27 + AD S/Z
- - - Drugo KK, maks 27 + AD S/Z
1806 90 70 - - Preparati za pripravo
pijač, ki vsebujejo kakav KK, maks 27 + AD S/Z
1806 90 90 - - Drugo KK, maks 27 + AD S/Z
1901 Sladni ekstrakt; živila iz
moke, zdroba, škroba in
sladnega ekstrakta brez
dodatka kakava ali z dodatkom
kakava v prahu v količini manj
kot 50 ut.%, ki niso navedena
in ne zajeta na drugem mestu;
živila iz materiala iz tar. št.
0401 do 0404 brez dodatka kakavovega
prahu ali z dodatkom kakavovega
prahu v količini manj kot 10
ut.%, ki niso navedena in ne
zajeta na drugem mestu
1901 10 - Izdelki za otroško hrano v
pakiranjih za prodajo na drobno KK
1901 20 - Mešanice in testo za izdelovanje
pekovskih izdelkov iz tar.
št. 1905 KK
1901 90 - Drugo
1901 90 11 - - - Z vsebnostjo suhega ekstrakta
90 ut.% ali več KK
1901 90 19 - - - Drugo KK
1901 90 90 - - Drugo KK
1902 Testenine kuhane ali nekuhane
ali polnjene (z mesom ali drugimi
sestavinami) ali drugače
pripravljene, kot so špageti,
makaroni, rezanci, lazanje,
njoki, ravioli, kaneloni; kuskus,
pripravljen ali nepripravljen:
- testenine, nekuhane, nepolnjene
in ne drugače pripravljene:
1902 11 - - z jajci KK
1902 19 - - druge KK
1902 20 - Testenine, polnjene, kuhane
ali nekuhane ali drugače pripravljene:
1902 20 91 do - - drugo KK
1902 20 99
1902 30 - druge testenine KK
1902 40 - kuskus KK
1903 Tapioka in njeni nadomestki,
pripravljeni iz škroba kot
kosmiči, zrnca, KK
perle in v podobnih oblikah
1904 Pripravljena živila, dobljena
z nabrekanjem ali praženjem žit
ali žitnih KK
izdelkov (npr. koruzni kosmiči);
žita, razen koruze, v zrnu,
poprej kuhana
ali drugače pripravljena
1905 Kruh, peciva, sladice, biskviti
in drugi pekovski izdelki
z dodatkom kakava ali brez
njega; hostije, prazne kapsule za
farmacevtske izdelke, oblati,
rižev papir in podobni izdelki
1905 10 - hrustljavi kruh KK, maks 24 + AD S/Z
1905 20 - kruh in podobni izdelki,
začinjeni z ingverjem KK
ex 1905 30 - sladki biskviti, vaflji in oblati:
1905 30 11 KK, maks 35 + AD S/Z
do 59 in 99
- - drugo
- vaflji in oblati
1905 30 91 - - - - soljeni, polnjeni ali
nepolnjeni KK, maks 30 + AD F/M
1905 40 - prepečenec, toast in podobni
toast izdelki KK
1905 90 - drugo:
1905 90 10 - - matzos KK, maks 20 + AD F/M
1905 90 20 - - hostije, prazne kapsule za
farmacevtske izdelke, oblati,
rižev papir KK
in podobni izdelki
- - drugo
1905 90 30 - - - kruh, ki ne vsebuje dodanega
medu, jajc, sira ali sadja in ki
v suhem KK
stanju ne vsebuje več kot 5 ut.%
sladkorjev niti več kot 5 ut.% maščob
1905 90 40 - - - vaflji in oblati z
vsebnostjo vode več kot
10 ut.% KK, maks 30 + AD F/M
1905 90 45 - - - biskviti, pridobljeni s
potiskanjem ali KK, maks 30 + AD F/M
in 55 vlečenjem, začinjeni ali
soljeni
- - - drugo:
1905 90 60 - - - - z dodanimi sladili KK, maks 35 + AD S/Z
1905 90 90 - - - - drugo KK, maks 30 + AD F/M
2001 Vrtnine, sadje, oreščki in
drugi užitni deli rastlin,
pripravljeni ali konzervirani
v kisu ali ocetni kislini:
2001 90 - drugo:
2001 90 30 - sladka koruza (Zea mays var.
saccharata) KK
2001 90 40 - sladek krompir in podobni
užitni deli rastlin, ki vsebujejo
najmanj KK
5 ut.% škroba
2004 Druge vrtnine, pripravljene ali
konzervirane drugače kot v kisu
ali ocetni kislini; zamrznjene
2004 10 - krompir
2004 10 91 - - v obliki moke, zdroba ali
kosmičev KK
2004 90 - drugo:
2004 90 10 - - sladka koruza (Zea mays var.
saccharata) KK
2005 Druge vrtnine, pripravljene ali
konzervirane drugače kot v kisu in
ocetni kislini, nezamrznjene:
2005 20 - krompir:
2005 20 10 - - v obliki moke, zdroba ali
kosmičev KK
2005 80 - sladka koruza (Zea mays var.
saccharata) KK
2008 Sadje, oreščki in drugi užitni
deli rastlin, drugače pripravljeni
ali konzervirani, z dodatkom
sladkorja ali drugih sladil ali
alkohola ali brez njih, ki niso
navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
2008 91 - palmova jedra 9
2008 99 85 - koruza, razen sladke koruze
(Zea mays var. saccharata) KK
2008 99 91 - sladek krompir in podobni KK
užitni deli rastlin, ki vsebujejo
5 ut.% ali več škroba
2101 Ekstrakti, esence in koncentrati
kave, čaja, mate čaja in pripravki
na njihovi osnovi ali na osnovi
kave, čaja ali mate čaja; pražena
cikorija in drugi praženi kavni
nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in
koncentrati:
2101 10 - ekstrakti, esence in koncentrati
kave ter pripravki na osnovi teh
ekstraktov, esenc ali koncentratov
ali na osnovi kave:
- - pripravki na osnovi kave:
2101 10 99 - - - drugo KK
2101 20 - ekstrakti, esence in koncentrati
čaja ali mate čaja in pripravki
na osnovi teh ekstraktov, esenc
ali koncentratov ali na osnovi čaja
ali mate čaja:
2101 20 10 - - ki ne vsebuje mlečnih
maščob, mlečnih proteinov, saharoze,
izoglukoze, glukoze ali škroba ali
da vsebuje manj kot 1,5% mlečne
maščobe, 2,5% mlečnih proteinov,
5% saharoze ali izoglukoze, 5%
glukoze ali škroba:
- - - pripravki na osnovi čaja ali mateja
- - - drugo 0
4,4
2101 20 90 - - drugo KK
2101 30 - pražena cikorija in drugi praženi
kavni nadomestki ter njihovi ekstrakti,
esence in koncentrati:
- - pražena cikorija in drugi
praženi kavni nadomestki:
2101 30 11 - - - pražena cikorija 7,7
2101 30 19 - - - drugo KK
- ekstrakti, esence in
koncentrati pražene cikorije in
drugi praženi kavni nadomestki:
2101 30 91 - iz pražene cikorije 8,6
2101 30 99 - - drugo KK
2102 Kvas (aktiven ali neaktiven);
drugi podobni enocelični
mikroorganizmi, mrtvi (razen cepiv
iz tar. št. 3002); pripravljeni
pecilni praški:
2102 10 - aktivni kvas:
2102 10 10 - - kultura kvasa 7,4
2102 10 31 do - - pekovski kvas KK
2102 10 39
2102 10 90 - - drugo 8,8
2102 20 - neaktivni kvas; drugi
enocelični mikroorganizmi, mrtvi: 3
2102 20 11 - - neaktivni kvas v tabletah,
kockah ali podobnih oblikah ali
v izvirnem pakiranju z neto
vsebino do vključno 1 kg
2102 30 00 - pripravljeni pecilni prašek 3
2103 Omake in pripravki za omake in
pripravljene omake, mešanice
začimbnih dodatkov in mešane začimbe;
gorčična moka in zdrob in
pripravljena gorčica:
2103 10 - sojina omaka 4,4
2103 20 - paradižnikov ketchup in druge
paradižnikove omake:
- omake na osnovi paradižnikovega
pireja 6
- - drugo 7
2103 30 - gorčična moka in zdrob in
pripravljena gorčica:
2103 30 90 - - pripravljena gorčica 6,5
2103 90 - drugo 6
2103 90 90 - - drugo 5
2104 Juhe in ragu juhe in pripravki
zanje; homogenizirana sestavljena
živila:
2104 10 Juhe in ragu juhe ter pripravki
zanje 7
2104 20 Homogenizirana sestavljena živila 8,6
2105 Sladoled in druge ledene sladice
s kakavom ali brez kakava KK, maks 27 + AD S/Z
2106 Živila, ki niso navedena in
ne zajeta na drugem mestu
2106 10 - beljakovinski koncentrati in teksturirane
beljakovinaste snovi
2106 10 10 - - ki ne vsebujejo mlečnih maščob, mlečnih
proteinov, saharoze, 8,2 izoglukoze,
glukoze ali škroba ali ki vsebujejo
manj kot 1,5 ut.% mlečne maščobe,
2,5 ut.% mlečnih proteinov, 5 ut.% saharoze
ali izoglukoze, 5 ut.% glukoze ali škroba
2106 10 90 - - drugo KK
2106 90 - drugo:
2106 90 10 - - sirovi fondueji KK, maks 25 ECU/100 kg
- - drugo
2106 90 91 - - ki ne vsebujejo mlečnih
maščob, mlečnih proteinov, saharoze,
izoglukoze, glukoze ali škroba ali
ki vsebujejo manj kot 1,5 ut.% mlečne
maščobe, 2,5 ut.% mlečnih proteinov,
5 ut.% saharoze ali izoglukoze,
5 ut.% glukoze ali škroba
ex 2106 90 91 - - - - proteinski hidroliti;
kvasni autoliti 4,4
ex 2106 90 91 - - - - drugo 4,4
2106 90 99 - - - drugo KK
2202 Vode, vključno mineralne vode
in sodavice, z dodanim sladkorjem
ali drugimi sladili ali sredstvi
za aromatiziranje ter druge brezalkoholne
pijače, razen sadnih in zelenjavnih
sokov, ki se uvrščajo v tar. št. 2009
2202 10 - vode, vključno mineralne vode
in sodavice, z dodanim sladkorjem
ali 5
drugimi sladili ali sredstvi za
aromatiziranje
2202 90 - drugo:
2202 90 10 - - ki ne vsebujejo izdelkov iz
tar. št. 0401 do 0404 ali maščob,
pridobljenih iz izdelkov iz tar.
št. 0401 do 0404
ex 2202 90 10 - - - ki vsebujejo sladkor (saharozo
ali invertni sladkor) 5
2202 90 91 do - - drugo KK
2202 90 99
2203 Pivo iz slada 7
2205 Vermut in druga vina iz svežega
grozdja, aromatizirana z rastlinami
ali 5
sredstvi za aromatiziranje
2208 Nedenaturiran etanol, z vsebnostjo
manj kot 80 vol.%; žganja, likerji in
druge alkoholne pijače; sestavljeni
alkoholni izdelki za proizvodnjo pijač:
2208 10 - sestavljeni alkoholni izdelki
za proizvodnjo pijač:
2208 10 90 - - drugo 19 MIN ECU 1,1 vol/hl
2208 20 - alkoholne pijače, dobljene z
destilacijo vina iz grozdja,
grozdnega drozga ali grozdnih tropin:
2208 20 11 - - v posodah, ki držijo 2 litra
ali manj ECU 1,1% vol/hl + ECU 7/hl
in 19
2208 20 91 - - v posodah, ki držijo več kot
2 litra ECU 1,1% vol/hl
in 99
2208 30 - whisky:
- - whisky bourbon, v posodah, ki držijo
2208 30 11 - - - 2 litra ali manj (2) ECU 0,1
vol/hl + ECU 1/hl
2208 30 19 - - - več kot 2 litra ECU 0,1/% vol/hl
- - drugo v posodah, ki držijo:
2208 30 91 - - - 2 litra ali manj ECU 0,3/%
vol/hl + ECU 2,1/hl
2208 30 99 - - - več kot 2 litra
2208 40 - rum in tafia (žganje iz sladkornega
trsa):
2208 40 10 - - v posodah, ki držijo 2 litra ali
manj ECU 0,7/% vol/hl + ECU 3,5/hl
2208 40 90 - - v posodah, ki držijo več kot
2 litra ECU 0,7/% vol/hl
2208 50 - gin in brinjevec:
- - gin v posodah, ki držijo:
2208 50 11 - - - 2 litra ali manj ECU 0,7/%
vol/hl + ECU 3,5/hl
2208 50 19 - - - več kot 2 litra ECU 0,7/% vol/hl
- - brinjevec v posodah, ki držijo:
2208 50 91 - - - 2 litra ali manj ECU 1,1/%
vol/hl + ECU 7/hl
2208 50 99 - - - več kot 2 litra ECU 1,1/% vol/hl
+ ECU 7/hl
2208 90 - drugo
- - arak v posodah, ki držijo:
2208 90 11 - - - 2 litra ali manj ECU 0,7/%
vol/hl+ECU 3,5/hl
2208 90 19 - - - več kot 2 litra ECU 0,7/%
vol/hl
- - vodka z vsebnostjo alkohola
45,4 vol.% ali manj ter žgane
pijače iz sliv, hrušk ali češenj
(razen likerjev) v posodah, ki držijo:
- - - 2 litra ali manj:
2208 90 31 - - - - vodka ECU 0,9/% vol/hl+3,5/hl
2208 90 33 - - - - žgane pijače iz sliv, hrušk
ali češenj ECU 0,9/% vol/hl+ECU
3,5/hl (razen likerjev)
2208 90 39 - - - več kot 2 litra ECU 0,9/%vol/hl
- - druga žganja, likerji in druge
alkoholne pijače v posodah, ki držijo:
- - - 2 litra ali manj:
- - - - žganja (razen likerjev)
2208 90 51 - - - - - destilirane iz sadja ECU
1,1/% vol/hl+ECU 7/hl
2208 90 53 - - - - - drugo ECU 1,1/% vol/hl+ECU 7/hl
- - druge žgane alkoholne pijače
v posodah, ki držijo:
- - - 2 litra ali manj:
ex2208 90 55 - - - - likerji:
- ki vsebujejo jajca ali jajčne
rumenjake in/ali sladkor (saharoza ali
invertni sladkor) ECU 1,1/% vol/hl+ECU 7/hl
ex2208 90 59 - - - - druge alkoholne pijače
- ki vsebujejo jajca ali jajčne
rumenjake ECU 1,1/% vol/hl+ECU 7/hl
in/ali sladkor (saharoza ali invertni
sladkor)
2208 90 71 - - - - - destiliran iz sadja ECU
1,1/% vol/hl
2208 90 73 - - - - - drugo ECU 1,1/% vol/hl
(2) Geslo v tem podnaslovu je podvrženo pogojem, ki so definirani
v ustreznih določbah Skupnosti.
ex 2208 90 79 - - - - likerji in druge alkoholne
pijače ECU 1,1/% vol/hl
- - nedenaturirani etanol z vsebnostjo
alkohola do 80 vol.% v posodah,
ki držijo:
2208 90 91 - - - 2 litra ali manj
ex 2208 90 91 - - - - drugo ECU 1,1/% vol/hl+ECU 7/hl
ex2208 90 99 - - - drugo:
ex2208 90 99 - - - - drugo ECU 1,1/% vol/hl
-----------------------------------------------------------------
PRILOGA II
Carine, ki se uporabljajo za blago s poreklom iz Skupnosti
pri uvozu v Slovenijo
-----------------------------------------------------------------
Tarifna Poimenovanje Carinske
št.KN stopnje
-----------------------------------------------------------------
0403 Pinjenec, kislo mleko in smetana,
jogurt, kefir in drugo fermentirano
ali kislo mleko in
smetana, koncentrirano ali ne,
z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili,
aromatizirano
ali z dodanim sadjem, oreščki ali kakavom
0403 10 - jogurt
0403 10 51 do - - aromatiziran ali z dodatkom sadja
ali kakava davek
0403 10 99
0403 90 - drugo
0403 90 71 do - - aromatiziran ali z dodatkom sadja
ali kakava davek
0403 90 99
0710 Vrtnine (nekuhane ali kuhane v pari
ali vreli vodi), zamrznjene:
0710 40 - sladka koruza MFN-25%
0711 Vrtnine, začasno konzervirane (npr.
z žveplovim dioksidom, v slanici,
žveplani vodi ali
drugih razstopinah za konzerviranje),
vendar kot takšne neprimerne za
takojšnjo prehrano:
0711 90 30 - sladka koruza MFN-25%
1517 Margarina; jedilne mešanice ali
preparati iz masti in olj živalskega ali
rastlinskega izvora
ali frakcij različnih masti ali olj
iz tega poglavja, razen jedilnih masti
ali olj in njihovih
frakcij iz tar. št. 1516:
1517 10 - margarina, razen tekoče margarine:
1517 10 10 - - ki vsebuje več kot 10 ut.% vendar
ne več kot 15 ut.% mlečnih maščob MFN-25%
1517 90 - drugo:
1517 90 10 - - več kot 10 ut.% do vključno 15
ut.% mlečnih maščob MFN-25%
1704 Sladkorni izdelki (vključno z belo
čokolado), brez kakava MFN-25%
1806 Čokolada in druga živila, ki vsebujejo
kakav MFN-25%
1901 Sladni ekstrakt; živila iz moke,
zdroba, škroba in sladnega ekstrakta
brez MFN-25%
dodatka kakava ali z dodatkom kakava
v prahu v količini manj kot 50 ut.%,
ki niso
navedena in ne zajeta na drugem mestu;
živila iz materiala iz tar. št. 0401
do 0404
brez dodatka kakavovega prahu ali
z dodatkom kakavovega prahu v količini
manj kot 10 ut.%, ki niso navedena
in ne zajeta na drugem mestu
1902 Testenine, kuhane ali nekuhane ali
polnjene (z mesom ali drugimi sestavinami)
ali drugače pripravljene, kot so
špageti, makaroni, rezanci, lazanje,
cmoki, ravioli, kaneloni;
kuskus, pripravljen ali nepripravljen:
- testenine, nekuhane, nepolnjene
ali drugače pripravljene:
1902 11 - - z jajci MFN-25%
1902 19 - - drugo MFN-25%
1902 20 - testenine, polnjene, kuhane ali
nekuhane ali drugače pripravljene:
1902 20 91 do - - drugo MFN-25%
1902 20 99
1902 30 - druge testenine MFN-25%
1902 40 - kuskus MFN-25%
1903 Tapioka in njeni nadomestki,
pripravljeni iz MFN-25%
škroba, v obliki kosmičev, zrn,
perl, ali v podobnih oblikah
1904 Pripravljena živila, dobljena z
nabrekanjem praženjem žit ali žitnih MFN-25%
izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita,
razen koruze, v zrnu, predkuhana ali drugače
pripravljena
1905 Kruh, peciva, sladice, biskviti in
drugi pekovski izdelki z dodanim
kakavom MFN-25% ali brez njega;
hostije, prazne kapsule za farmacevtske
izdelke, oblati, rižev papir in podobni izdelki
2001 Vrtnine, sadje, oreščki in drugi
užitni deli rastlin, pripravljeni ali
konzervirani v kisu ali ocetni kislini:
2001 90 - drugo:
2001 90 30 - sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
MFN-25%
2001 90 40 - yam, sladek krompir in podobni užitni
deli rastlin, ki vsebujejo MFN-25%
5 % ut. ali več škroba
2004 Druge vrtnine, pripravljene ali
konzervirane drugače kot v kisu ali
ocetni kislini; zamrznjene:
2004 10 - krompir
2004 10 91 - - - v obliki moke, zdroba ali
kosmičev MFN-25%
2004 90 - drugo:
2004 90 10 - sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
MFN-25%
2005 Druge vrtnine, pripravljene ali
konzervirane drugače kot v kisu in
ocetni kislini, nezamrznjene:
2005 20 - krompir
2005 20 10 - - v obliki moke, zdroba ali
kosmičev MFN-25%
2005 80 - sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
MFN-25%
2008 Sadje, oreščki in drugi užitni
deli rastlin, drugače pripravljeni
ali konzervirani,
z dodanim sladkorjem ali drugimi
sladili ali alkohola ali brez njih,
ki niso navedeni
in ne zajeti na drugem mestu:
2008 99 85 - koruza, razen sladka koruza (Zea mays var.
saccharata) MFN-25%
2008 99 91 - yam, sladek krompir in podobni
užitni MFN-25%
deli rastlin, ki
vsebujejo 5 % ut. ali več škroba
2101 Ekstrakti, esence in koncentrati kave,
čaja ali mate čaja in pripravki na
njihovi osnovi ali na osnovi kave,
čaja ali mate čaja; pražena cikorija
in drugi praženi kavni nadomestki
in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:
2101 10 - ekstrakti, esence in koncentrati kave
ter pripravki na osnovi teh ekstraktov,
MFN-25%
esenc ali koncentratov ali na
osnovi kave:
2101 20 - ekstrakti, esence in koncentrati
čaja ali mate čaja in pripravki na
osnovi teh MFN-25%
ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi čaja ali mate
čaja:
2101 30 - pražena cikorija in drugi
praženi kavni MFN-63,3%
nadomestki ter njihovi ekstrakti,
esence in koncentrati:
2102 Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični
mikroorganizmi, mrtvi
(razen cepiv iz tar. št. 3002);
pripravljeni pecilni praški:
2102 10 - aktiven kvas MFN-25%
2102 20 - neaktiven kvas; drugi enocelični
mikroorganizmi, mrtvi 0%
2102 30 00 pripravljeni pecilni praški MFN-68,4%
2103 Omake in pripravki za omake in
pripravljene omake, mešanice začimbnih
dodatkov in mešane začimbe; gorčična
moka in zdrob in pripravljena gorčica:
2103 10 - sojina omaka MFN-63,3%
2103 20 - paradižnikov ketchup in druge
paradižnikove omake MFN-56,3%
2103 30 - gorčična moka in zdrob in
pripravljena gorčica MFN-53,6%
2103 90 - drugo MFN-50%
2104 Juhe in ragu juhe in pripravki zanje;
homogenizirana sestavljena živila:
2104 10 Juhe in ragu juhe in pripravki
za te juhe MFN-61,1%
2104 20 Homogenizirana sestavljena živila MFN-60,9%
2105 Sladoled in druge ledene sladice
s kakavom ali brez kakava MFN-25%
2106 Živila, ki niso navedena ali
vključena na drugem mestu MFN-25%
2202 Vode, vključno mineralne vode
in sodavice, z dodanim sladkorjem
ali drugimi sladili ali sredstvi
za aromatiziranje ter druge
brezalkoholne pijače, razen sadnih
zelenjavnih sokov, ki se uvrščajo
v tar. št. 2009:
2202 10 - vode, vključno mineralne vode in
sodavice, s MFN-66,7%
sladkorjem ali drugimi sladili
ali sredstvi za aromatiziranje
2202 90 - drugo MFN-40%
2203 Pivo iz slada MFN-40%
2205 Vermuth in druga vina iz svežega
grozdja, MFN-25,9%
aromatizirana z rastlinami ali
sredstvi za aromatiziranje
2208 Nedenaturiran etanol, z vsebnostjo
manj kot 80 vol.%; žganja, likerji
in druge alkoholne pijače; sestavljeni
alkoholni izdelki za proizvodnjo pijač:
2208 10 - sestavljeni alkoholni izdelki
za proizvodnjo pijač MFN-30%
2208 20 - žgane alkoholne pijače, dobljene
z destilacijo vina ali grozdnih
tropin MFN-37,5%
2208 30 - whisky MFN-30%
2208 40 - rum in tafia MFN-37,5%
2208 50 - gin in brinjevec MFN-37,5%
2208 90 - drugo MFN-37,5%
-----------------------------------------------------------------
PROTOKOL 4
o definiciji pojma "izdelki s poreklom" in načinih
upravnega sodelovanja
VSEBINA
I.ODDELEK SPLOŠNE DOLOČBE
- 1. člen Definicije
II.ODDELEK DEFINICIJA POJMA "IZDELKI S POREKLOM"
- 2. člen Splošne zahteve
- 3. člen Dvostranska kumulacija porekla
- 4. člen Diagonalna kumulacija porekla
- 5. člen V celoti pridobljeni izdelki
- 6. člen Zadosti obdelani ali predelani izdelki
- 7. člen Nezadostni postopki obdelave ali predelave
- 8. člen Enota kvalifikacije
- 9. člen Dodatki, nadomestni deli in orodje
- 10. člen Garniture
- 11. člen Nevtralni elementi
III.ODDELEK ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA
- 12. člen Načelo teritorialnosti
- 13. člen Neposredni prevoz
- 14. člen Razstave
IV.ODDELEK POVRAČILO CARINE ALI OPROSTITEV PLAČILA CARINE
- 15. člen Prepoved povračila carine ali oprostitve plačila
carine
V. ODDELEK DOKAZILO O POREKLU
- 16. člen Splošne zahteve
- 17. člen Postopek za izdajo potrdil o prometu blaga EUR.1
- 18. člen Naknadno izdana potrdila o prometu blaga EUR.1
- 19. člen Izdaja dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1
- 20. člen Izdaja potrdil o prometu blaga EUR.1 na podlagi
predhodno izdanega ali izdelanega dokazila o poreklu
- 21. člen Pogoji za izjavo na računu
- 22. člen Pooblaščeni izvoznik
- 23. člen Veljavnost dokazila o poreklu
- 24. člen Predložitev dokazila o poreklu
- 25. člen Uvoz po delih
- 26. člen Izjeme pri dokazilu o poreklu
- 27. člen Spremljajoči dokumenti
- 28. člen Hramba dokazil o poreklu in spremljajočih dokumentov
- 29. člen Razlike in formalne napake
- 30. člen Zneski, izraženi v ekujih
VI. ODDELEK DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU
- 31. člen Medsebojno sodelovanje
- 32. člen Preverjanje dokazil o poreklu
- 33. člen Reševanje sporov
- 34. člen Kazni
- 35. člen Proste cone
VII.ODDELEK CEUTA IN MELLILA
- 36. člen Uporaba Protokola
- 37. člen Posebni pogoji
VIII.ODDELEK KONČNE DOLOČBE
- 38. člen Spremembe in dopolnitve Protokola
I. ODDELEK
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Definicije
Za namene tega Protokola:
a) "izdelava" pomeni katerokoli vrsto obdelave ali predelave
vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;
b) "material" pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali
del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;
c) "izdelek" pomeni izdelek, ki se izdeluje, čeprav je namenjen
kasnejši uporabi pri drugem postopku izdelave;
d) "blago" pomeni materiale in izdelke;
e) " carinska vrednost" pomeni vrednost, določeno v skladu s
Sporazumom iz leta 1994 o izvajanju VII člena Splošnega sporazuma
o carinah in trgovini (Sporazum WTO o carinski vrednosti);
f) "cena franko tovarna" pomeni ceno, ki se plača za izdelek
franko tovarna proizvajalcu v Skupnosti ali v Sloveniji, v
podjetju katerega se opravi zadnja obdelava ali predelava pod
pogojem, da cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov,
zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo
pri izvozu pridobljenega izdelka;
g) "vrednost materialov" pomeni carinsko vrednost pri uvozu
uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne
da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v
Skupnosti ali v Sloveniji;
h) "vrednost materialov s poreklom" pomeni vrednost takih
materialov, kot so opredeljeni v pododstavku g) in se uporablja
mutatis mutandis;
i) "dodana vrednost" je cena izdelka franko tovarna, zmanjšana za
carinsko vrednost vsakega vključenega izdelka, ki nima porekla
države, v kateri so bili ti izdelki pridobljeni;
j) "poglavja" in "tarifne številke" pomenijo poglavja in tarifne
številke (štirištevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki
predstavlja "Harmonizirani sistem poimenovanja in šifrskih oznak
blaga", ki se v tem Protokolu navaja kot "Harmonizirani sistem"
ali "HS";
k) "uvrščen" se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v
določeno tarifno številko;
l) "pošiljka" pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu
prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem transportnem
dokumentu, s katerim dobavlja izvoznik te izdelke prejemniku, ali
če ni takega dokumenta, izdelke, ki so zajeti na enem računu;
m) "ozemlje" vključuje teritorialne vode.
II. ODDELEK
DEFINICIJA POJMA "IZDELKI S POREKLOM"
2. člen
Splošne zahteve
1. Za namene izvajanja tega Sporazuma se naslednji izdelki
štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti:
a) izdelki, v celoti pridobljeni v Skupnosti v smislu 5. člena
tega Protokola;
b) izdelki, pridobljeni v Skupnosti, ki vsebujejo materiale, ki
niso bili v celoti pridobljeni na njenem ozemlju, pod pogojem, da
so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v Skupnosti
v smislu 6. člena tega Protokola;
c) blago s poreklom iz Evropskega gospodarskega prostora (EEA) v
smislu Protokola 4 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.
2. Za namene izvajanja tega Sporazuma se naslednji izdelki
štejejo za izdelke s poreklom iz Slovenije:
a) izdelki, v celoti pridobljeni v Sloveniji v smislu 5. člena
tega Protokola;
b) izdelki, pridobljeni v Sloveniji, ki vsebujejo materiale, ki
niso bili v celoti pridobljeni na njenem ozemlju, pod pogojem, da
so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v Sloveniji
v smislu 6. člena tega Protokola.
3. člen
Dvostranska kumulacija porekla
1. Materiali s poreklom iz Skupnosti se štejejo za materiale s
poreklom iz Slovenije, če so vsebovani v izdelku, ki je bil tam
pridobljen. Ne bo treba, da so taki materiali zadosti obdelani
ali predelani, pod pogojem, da so bili obdelani ali predelani
bolj, kot to določa prvi odstavek 7. člena tega Protokola.
2. Materiali s poreklom iz Slovenije se štejejo za materiale s
poreklom iz Skupnosti, če so vsebovani v izdelku, ki je bil tam
pridobljen. Ne bo treba, da so taki materiali zadosti obdelani
ali predelani, pod pogojem, da so bili obdelani ali predelani
bolj, kot to določa prvi odstavek 7. člena tega Protokola.
4. člen
Diagonalna kumulacija porekla
1. Ob upoštevanju določb drugega in tretjega odstavka se
materiali s poreklom iz Poljske, Madžarske, Češke republike,
Slovaške republike, Bolgarije, Romunije, Latvije, Litve,
Estonije, Islandije, Norveške ali Švice v smislu Sporazumov med
Skupnostjo in Slovenijo in temi državami pri vključitvi v
izdelek, ki je bil tam pridobljen, lahko štejejo za materiale s
poreklom iz Skupnosti ali iz Slovenije. Ni treba, da bi bili taki
materiali zadosti obdelani ali predelani.
2. Izdelki, ki so pridobili status blaga s poreklom na podlagi
prvega odstavka se lahko še naprej štejejo kot izdelki s poreklom
iz Skupnosti ali iz Slovenije samo, če tam dodana vrednost
presega vrednost uporabljenih materialov s poreklom iz katerekoli
države, omenjene v prvem odstavku. Če to ni tako, se ti izdelki
lahko štejejo za izdelke s poreklom iz države, omenjene v prvem
odstavku, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih
materialov s poreklom. Pri določitvi porekla se ne upoštevajo
materiali s poreklom iz drugih držav, omenjenih v prvem odstavku,
ki so bili zadosti obdelani ali predelani v Skupnosti ali v
Sloveniji.
3. V tem členu predvidena kumulacija se lahko uporablja samo,
kadar so uporabljeni materiali pridobili status izdelkov s
poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v
tem Protokolu. Skupnost in Slovenija se bosta preko Evropske
komisije obveščali o podrobnostih o sporazumih in ustreznih
pravilih o poreklu blaga, ki sta jih sklenili z drugimi državami,
omenjenimi v prvem odstavku.
4. Evropska komisija objavi v Uradnem listu Evropske skupnosti
(serija C) datum, s katerim so države, omenjene v prvem odstavku,
izpolnile obveznosti, določene v tretjem odstavku.
5. člen
V celoti pridobljeni izdelki
1. Šteje se, da so v celoti pridobljeni v Skupnosti ali v
Sloveniji:
a) mineralni izdelki, tam pridobljeni iz zemlje ali morskega dna;
b) tam pridelani rastlinski izdelki;
c) tam povržene in vzrejene žive živali;
d) izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;
e) izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;
f) izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja,
pridobljeni z njihovimi ladjami zunaj teritorialnih voda
Skupnosti ali Slovenije;
g) izdelki, izdelani na njihovih predelovalnih ladjah izključno
iz izdelkov, omenjenih v pododstavku f);
h) tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za reciklažo
surovin, vključno z rabljenimi gumami, primernimi le za
protektiranje ali uporabo kot odpadek;
i) odpadki in ostanki pri proizvodnih postopkih, ki tam potekajo;
j) izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali slojev pod njim zunaj
njihovih teritorialnih voda pod pogojem, da imata izključno
pravico do obdelave morskega dna ali sloja pod njim;
k) blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, omenjenih v
pododstavkih a) do j).
2. Izraza "njihova plovila" in "njihove predelovalne ladje" v
pododstavkih 1 f) in g) se uporabljata samo za plovila in
predelovalne ladje:
a) ki so registrirana ali se vodijo v državi članici Evropske
skupnosti ali v Sloveniji;
b) ki plujejo pod zastavo države članice Evropske skupnosti ali
Slovenije;
c) ki so najmanj 50 odstotkov v lasti državljanov držav članic
Evropske skupnosti ali Slovenije ali družbe s sedežem v eni od
teh držav in v kateri so direktor ali direktorji, predsednik
upravnega odbora ali nadzornega odbora ter večina članov takih
odborov državljani držav članic Evropske skupnosti ali Slovenije
in, še dodatno, če v primeru osebnih ali kapitalskih družb vsaj
polovica kapitala pripada tem državam ali javnim organom ali
državljanom omenjenih držav;
d) katerih kapitan in častniki so državljani držav članic
Evropske skupnosti ali Slovenije; in
e) katerih najmanj 75 odstotkov članov posadke so državljani
držav članic Evropske skupnosti ali Slovenije.
6. člen
Zadosti obdelani ali predelani izdelki
1. Za namene 2. člena sešteje, da so izdelki, ki niso v celoti
pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni
pogoji, navedeni v seznamu Priloge II.
Zgoraj navedeni pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja
ta Sporazum, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti
opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi
teh izdelkov in se nanašajo samo na take materiale. To pomeni, če
se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev iz
seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se pogoji, ki se
uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo
zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki so se morda
uporabili pri njegovi izdelavi.
2. Ne glede na prvi odstavek se materiali brez porekla, ki se v
skladu z v seznamu danimi pogoji za ta izdelek ne bi smeli
uporabiti pri izdelavi tega izdelka, vseeno lahko uporabijo pod
pogojem:
a) da njihova skupna vrednost ne presega 10 odstotkov cene
izdelka franko tovarna,
b) da katerikoli od odstotkov, ki je naveden v seznamu kot
zgornja vrednost materialov brez porekla, ni presežen na podlagi
uporabe tega odstavka.
Ta odstavek se ne uporablja za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do
63. poglavje Harmoniziranega sistema.
3. Prvi in drugi odstavek se ne uporabljata v primerih, ki jih
določa 7. člen.
7. člen
Nezadostni postopki obdelave ali predelave
1. Ne glede na določbe 2. odstavka se šteje, da so naslednji
postopki obdelave ali predelave nezadostni, da bi izdelek
pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je
zadoščeno zahtevam iz 6. člena:
a) postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in
skladiščenjem (prezračevanje, razprostiranje, sušenje, hlajenje,
soljenje, dajanje v žveplov dioksid ali druge vodne raztopine,
odstranjevanje poškodovanih delov in podobni postopki);
b) preprosti postopki, kot so odstranjevanje prahu, sejanje ali
prebiranje, razvrščanje, usklajevanje (vključno s sestavljanjem
garnitur izdelkov), pranje, barvanje, rezanje;
c) i) spremembe v embalaži ter razstavljanje in sestavljanje
pošiljk;
ii) preprosto pakiranje v steklenice, čutare, vrečke, zaboje,
škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče itd. in vsi drugi
preprosti postopki pakiranja;
d) pritrjevanje oznak, nalepk in drugih podobnih znakov za
razlikovanje na izdelke ali njihovo embalažo;
e) preprosto mešanje izdelkov ne glede na to, ali so različnih
vrst ali ne, če ena ali več sestavin mešanice ne ustreza pogojem,
določenim v tem Protokolu, da bi jih lahko šteli za izdelke s
poreklom iz Skupnosti ali iz Slovenije;
f) enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek;
g) kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v pododstavkih a)
do f);
h) zakol živali.
2. Pri ugotavljanju, ali se predelave ali obdelave, opravljene na
posameznem izdelku štejejo za nezadostne v smislu prvega
odstavka, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem
izdelku bodisi v Skupnosti ali v Sloveniji.
8. člen
Enota kvalifikacije
1. Enota kvalifikacije za uporabo določb tega Protokola je
določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa
uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature Harmoniziranega sistema.
Iz tega sledi:
a) kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je
sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih Harmoniziranega sistema
v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije,
b) kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih
izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko Harmoniziranega
sistema, je treba pri uporabi določb tega Protokola vsak izdelek
obravnavati posebej.
2. Če je v skladu s splošnim pravilom št. 5 Harmoniziranega
sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti
vključena tudi pri določanju porekla.
9. člen
Dodatki, nadomestni deli in orodje
Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom
opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in
so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se
štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.
10. člen
Garniture
Garniture se v skladu s splošnim pravilom št. 3 Harmoniziranega
sistema štejejo za garniture s poreklom, kadar imajo poreklo vsi
njihovi sestavni deli. Kljub temu pa takrat, kadar je garnitura
sestavljena iz sestavnih delov, ki imajo poreklo in takih brez,
velja, da ima garnitura kot celota poreklo pod pogojem, da
vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 odstotkov cene
garniture franko tovarna.
11. člen
Nevtralni elementi
Da bi določili, ali je izdelek s poreklom, ni treba ugotavljati
porekla za naslednje, kar bi lahko bilo uporabljeno pri njegovi
izdelavi:
a) energija in gorivo;
b) naprave in oprema;
c) stroji in orodje;
d) blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno
sestavo izdelka.
III. ODDELEK
ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA
12. člen
Načelo teritorialnosti
1. Pogoji, določeni v II. oddelku, ki se nanašajo na pridobitev
statusa blaga s poreklom, morajo biti v Skupnosti ali v Sloveniji
izpolnjeni neprekinjeno, razen kot je določeno v pododstavku c)
prvega odstavka 2. člena in v 4. členu.
2. Če se blago s poreklom, izvoženo iz Skupnosti ali iz Slovenije
v drugo državo, vrne, se z izjemo določb 4. člena mora šteti za
blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko
zadovoljivo dokaže:
a) da je vrnjeno blago isto blago, kot je bilo izvoženo, in
b) da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom,
niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so
potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.
13. člen
Neposredni prevoz
1. Preferencialno obravnavanje, predvideno s tem Sporazumom, se
uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve tega Protokola
in se prevažajo neposredno med Skupnostjo in Slovenijo ali čez
ozemlja drugih držav, omenjenih v 4. členu. Vendar se izdelki, ki
sestavljajo eno samo nedeljeno pošiljko, lahko prevažajo čez
druga ozemlja, če do tega pride, s pretovarjanjem ali začasnim
skladiščenjem na teh ozemljih pod pogojem, da je blago v državi
tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov
in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen
raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršnikoli postopki za
ohranitev blaga v dobrem stanju.
Izdelki s poreklom se lahko pošiljajo po cevovodih čez ozemlja,
ki niso ozemlja Skupnosti ali Slovenije.
2. Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem
odstavku, je treba predložiti carinskim organom države uvoznice:
a) en sam prevozni dokument, ki pokriva prevoz iz države
izvoznice čez državo tranzita; ali
b) potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita, ki:
(i) vsebuje natančen opis izdelkov,
(ii) navaja datume raztovarjanja in ponovnega natovarjanja
izdelkov in če ustreza, imena ladij ali drugih uporabljenih
prevoznih sredstev, in
(iii) potrjuje pogoje, pod katerimi so bili izdelki zadržani v
državi tranzita, ali
c) če teh ni, katerekoli dokumente, ki to dokazujejo.
14. člen
Razstave
1. Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo v drugo
državo razen tistih, ki so omenjene v 4. členu in so po razstavi
prodani z namenom uvoza v Skupnost ali v Slovenijo, veljajo pri
uvozu ugodnosti po določbah tega Sporazuma pod pogojem, da se
carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
a) je izvoznik te izdelke poslal iz Skupnosti ali iz Slovenije v
državo, v kateri je razstava in jih tam razstavil;
b) je ta izvoznik izdelke prodal ali drugače odstopil osebi v
Skupnosti ali v Sloveniji;
c) so bili izdelki med razstavo ali takoj zatem poslani v enakem
stanju, kot so bili poslani na razstavo; in
d) izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili
uporabljeni v noben drug namen kot za predstavitev na razstavi.
2. Dokazilo o poreklu mora biti izdano ali izpolnjeno v skladu z
določbami V. oddelka in predloženo carinskim organom države
uvoznice na običajen način. V njem morata biti navedena naziv in
naslov razstave. Po potrebi se lahko zahteva dodatno dokumentarno
dokazilo o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.
3. Prvi odstavek se uporablja za vse trgovinske, industrijske,
kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve
ali prikaze, ki niso organizirani v zasebne namene v trgovinah
ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov, in v času
katerih izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.
IV. ODDELEK
POVRAČILO CARINE ALI OPROSTITEV PLAČILA CARINE
15. člen
Prepoved povračila carine ali oprostitve plačila carine
1. (a) Za materiale brez porekla, ki se uporabijo pri izdelavi
izdelkov s poreklom iz Skupnosti, Slovenije ali iz ene od drugih
držav, omenjenih v 4. členu, za katere se izda ali izdela
dokazilo o poreklu v skladu z določbami V. oddelka, se v
Skupnosti ali v Sloveniji ne morejo uveljavljati kakršnakoli
povračila carine ali oprostitve plačila carine.
(b) Za izdelke, ki se uvrščajo v 3. poglavje in tarifni številki
1604 in 1605 Harmoniziranega sistema in imajo poreklo Skupnosti v
smislu tega Protokola, kot je določeno v pododstavku c) prvega
odstavka 2. člena, za katere se izda ali izdela dokazilo o
poreklu v skladu z določbami V. oddelka, se v Skupnosti ne morejo
uveljavljati kakršnakoli povračila carine ali oprostitve plačila
carine.
2. Prepoved iz prvega odstavka se nanaša na kakršnokoli
povračilo, odpustitev ali neplačilo, delno ali v celoti,
carinskih dajatev ali dajatev, ki imajo enakovredni učinek, ki se
lahko uporablja v Skupnosti ali v Sloveniji, izrecno ali z
učinkom za materiale, uporabljene pri izdelavi, in za izdelke, za
katere velja pododstavek b) prvega odstavka zgoraj, takrat ko se
izdelki, pridobljeni iz omenjenih materialov, izvozijo in ne, če
tam ostanejo za domačo porabo.
3. Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o poreklu, bo
na zahtevo carinskih organov pripravljen kadarkoli predložiti
katerekoli ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da za materiale
brez porekla, uporabljene pri izdelavi zadevnih izdelkov, ni bilo
prejeto povračilo carine in da so bile vse carinske dajatve ali
dajatve z enakovrednim učinkom, ki se uporabljajo za take
materiale, dejansko plačane.
4. Določbe prvega do tretjega odstavka se prav tako uporabljajo
za embalažo v smislu drugega odstavka 8. člena, za dodatke,
nadomestne dele in orodje v smislu 9. člena in za izdelke v
garniturah v smislu 10. člena, če so taki predmeti brez porekla.
5. Določbe prvega do četrtega odstavka se uporabljajo samo za
materiale, za katere velja ta Sporazum. Nadalje ne preprečujejo
uporabe sistema cenovnih nadomestil, ki se uporabljajo pri izvozu
kmetijskih izdelkov v skladu z določbami Sporazuma.
6. Ne glede na prvi odstavek lahko Slovenija uporablja sistem
povračila carine ali oprostitve plačila carinskih dajatev ali
dajatev z enakovrednim učinkom, ki se uporabljajo za materiale,
uporabljene pri proizvodnji izdelkov s poreklom, ob upoštevanju
naslednjih določb:
a) za izdelke, ki sodijo v 25.do 49. poglavje ter 64.do
97.poglavje Harmoniziranega sistema se lahko zadrži 5-odstotna
carinska dajatev ali tista nižja stopnja, ki velja v Sloveniji;
b) za izdelke, ki sodijo v 50.do 63.poglavje Harmoniziranega
sistema se lahko zadrži 10-odstotna carinska dajatev ali tista
nižja stopnja, ki velja v Sloveniji.
Določbe tega odstavka se uporabljajo do 31.decembra 1998 in se
lahko ob soglasju ponovno pregledajo.
V. ODDELEK
DOKAZILO O POREKLU
16. člen
Splošne zahteve
1. Za izdelke s poreklom iz Skupnosti pri uvozu v Slovenijo ter
za izdelke s poreklom iz Slovenije pri uvozu v Skupnost veljajo
ugodnosti tega Sporazuma ob predložitvi bodisi:
a) potrdila o prometu blaga EUR.1, katerega vzorec je v Prilogi
III; ali
b) v primerih, določenih v prvem odstavku 21. člena, izjave
izvoznika, katere besedilo je v Prilogi IV, na računu, obvestilu
o odpremi ali drugem trgovinskem dokumentu, ki dovolj natančno
opisuje zadevne izdelke, da jih je mogoče identificirati (v
nadaljevanju "izjava na računu").
2. Ne glede na prvi odstavek za izdelke s poreklom v smislu tega
Protokola v primerih, kot jih določa 26. člen, veljajo ugodnosti
tega Sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti kateregakoli od
zgoraj navedenih dokumentov.
17. člen
Postopek izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1
1. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi države
izvoznice na podlagi pisne zahteve izvoznika ali njegovega
pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.
2. V ta namen izpolni izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik
potrdilo o prometu blaga EUR.1 in zahtevo za potrdilo o prometu,
katerih vzorca sta v Prilogi III. Obrazci se izpolnijo v enem od
jezikov, v katerih je sestavljen ta Sporazum in v skladu z
določbami domačega prava države izvoznice. Če so pisani z roko,
morajo biti izpolnjeni s črnilom in s tiskanimi črkami. Izdelki
morajo biti opisani v za to predvideni rubriki brez praznih
vmesnih vrstic. Če rubrika ni v celoti zapolnjena, je treba pod
zadnjo vrstico opisa potegniti vodoravno črto in prečrtati prazen
prostor pod njo.
3. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu blaga
EUR.1, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov
države izvoznice, kjer se izdaja potrdilo o prometu blaga EUR.1,
kadarkoli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status
izdelkov s poreklom kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega
Protokola.
4. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi države
članice Evropske skupnosti ali Slovenije, če se izdelki lahko
štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, Slovenije ali iz ene
od drugih držav, omenjenih v 4. členu ter izpolnjujejo druge
zahteve tega Protokola.
5. Carinski organi, ki izdajo potrdila EUR.1, ukrenejo vse
potrebno za preverjanje porekla blaga in izpolnjevanje drugih
zahtev tega Protokola. V ta namen imajo pravico zahtevati
katerokoli dokazilo in opraviti kakršenkoli pregled izvoznikovih
poslovnih knjig ali kakršenkoli drug pregled, ki se jim zdi
potreben. Carinski organi, ki izdajo potrdila EUR.1, tudi
zagotovijo, da so obrazci, navedeni v drugem odstavku, pravilno
izpolnjeni. Zlasti morajo preveriti, ali je prostor, namenjen
opisu izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti
goljufije.
6. Datum izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1 mora biti naveden
v rubriki 11 potrdila.
7. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi in ga
dajo izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski izvoz opravljen
ali zagotovljen.
18. člen
Naknadno izdana potrdila o prometu blaga EUR.1
1. Ne glede na sedmi odstavek 17. člena se potrdilo o prometu
blaga EUR.1 izjemoma lahko izda tudi po opravljenem izvozu
izdelkov, na katere se nanaša:
(a) če ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih
opustitev ali posebnih okoliščin; ali
(b) če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo
potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdano, vendar ob uvozu iz
tehničnih razlogov ni bilo sprejeto.
2. Za izvajanje prvega odstavka mora izvoznik v zahtevi navesti
kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se nanaša potrdilo o
prometu blaga EUR.1, in navesti razloge za svojo zahtevo.
3. Carinski organi lahko izdajo potrdilo o prometu blaga EUR.1
naknadno samo po opravljenem preverjanju, če se podatki v
izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem spisu.
4. Potrdila o prometu blaga EUR.1, ki so izdana naknadno, morajo
vsebovati eno od naslednjih navedb:
5. Zaznamek iz četrtega odstavka mora biti vpisan v rubriko
"Opombe" potrdila o prometu blaga EUR.1.
19. člen
Izdaja dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1
1. V primeru tatvine, izgube ali uničenja potrdila o prometu
blaga EUR.1 lahko izvoznik carinske organe, ki so ga izdali,
zaprosi za izdajo dvojnika na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih
imajo.
2. Na ta način izdani dvojnik mora biti označen z eno od
naslednjih besed:
3. Zaznamek iz drugega odstavka mora biti vpisan v rubriko
"Opombe" dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1.
4. Dvojnik, na katerem mora biti datum izdaje prvotnega potrdila
o prometu blaga EUR.1, začne veljati s tem datumom.
20. člen
Izdaja potrdila o prometu blaga EUR.1 na podlagi predhodno
izdanega ali izdelanega dokazila o poreklu
Če so izdelki s poreklom dani pod nadzor carinskih organov v
Skupnosti ali v Sloveniji je mogoče zamenjati prvotno dokazilo o
poreklu z enim ali več potrdili o poreklu blaga EUR.1 z namenom
pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam znotraj Skupnosti
ali Slovenije. Nadomestno potrdilo(a) o prometu blaga EUR.1
izdajo carinski organi, pod nadzorom katerih so bili dani
izdelki.
21. člen
Pogoji za izjavo na računu
1. Izjavo na računu, omenjeno v pododstavku (b) prvega odstavka
16. člena, lahko da:
(a) pooblaščeni izvoznik v smislu 22. člena ali
(b) katerikoli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja eden
ali več paketov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna
vrednost ne presega 6000 ekujev.
2. Izjavo na računu je možno dati, če se izdelki, na katere se
nanaša, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti,
Slovenije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v 4. členu in
izpolnjujejo druge zahteve tega Protokola.
3. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora biti kadarkoli
pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice
predloži vse primerne dokumente, ki dokazujejo status porekla
blaga kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega Protokola.
4. Izjavo, katere besedilo je v Prilogi IV, mora izvoznik
natipkati ali odtisniti na račun, obvestilo o odpremi ali drug
trgovinski dokument v eni od jezikovnih različic, ki so navedene
v tej Prilogi, v skladu z določbami domačega prava države
izvoznice. Če je pisana z roko, mora biti napisana s črnilom in s
tiskanimi črkami.
5. Izjave na računu morajo imeti originalni lastnoročni podpis
izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu 22.
člena ne zahteva, da podpisuje take izjave pod pogojem, da
carinskim organom države izvoznice da svoje pisno jamstvo, da
sprejema polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri
ga je možno identificirati, kot da jo je lastnoročno podpisal.
6. Izjavo na računu lahko da izvoznik ob izvozu izdelkov, na
katere se nanaša, ali naknadno pod pogojem, da je predložena
carinskim organom v državi izvoznici najkasneje v dveh letih po
uvozu izdelkov, na katere se nanaša.
22. člen
Pooblaščeni izvoznik
1. Carinski organi države izvoznice lahko pooblastijo
kateregakoli izvoznika, ki pogosto odpremlja pošiljke izdelkov po
tem Sporazumu, da daje izjave na računu ne glede na vrednost
izdelkov, na katere se nanaša. Izvoznik, ki prosi za tako
pooblastilo, mora zadovoljivo ponuditi carinskim organom vsa
jamstva, potrebna za preverjanje statusa porekla teh izdelkov kot
tudi za izpolnitev drugih zahtev tega Protokola.
2. Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika
glede na kakršnekoli pogoje, za katere menijo, da so primerni.
3. Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko
carinskega pooblastila, ki mora biti na izjavi na računu.
4. Carinski organi spremljajo, kako pooblaščeni izvozniki
uporabljajo pooblastila.
5. Carinski organi lahko kadarkoli umaknejo pooblastilo. To
morajo storiti, kadar pooblaščeni izvoznik ne daje več jamstev,
navedenih v prvem odstavku, ne izpolnjuje pogojev, navedenih v
drugem odstavku, ali drugače nepravilno uporablja pooblastilo.
23. člen
Veljavnost dokazila o poreklu
1. Dokazilo o poreklu velja štiri mesece od datuma izdaje v
državi izvoznici in v tem roku mora biti predloženo carinskim
organom države uvoznice.
2. Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice
predložena po izteku roka za predložitev, določenega v prvem
odstavku, se lahko sprejmejo zaradi uporabe preferencialne
obravnave,če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo možno
predložiti do postavljenega končnega datuma.
3. V drugih primerih zakasnele predložitve lahko carinski organi
države uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu, če so jim bili
izdelki predloženi pred tem končnim datumom.
24. člen
Predložitev dokazila o poreklu
Dokazila o poreklu se predložijo carinskim organom države
uvoznice v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej državi.
Omenjeni organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu ter
lahko zahtevajo tudi, da uvozno deklaracijo spremlja izjava, s
katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo potrebne pogoje
za izvajanje tega Sporazuma.
25. člen
Uvoz po delih
Kadar se na zahtevo uvoznika in po pogojih, ki jih predpišejo
carinski organi države uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni
izdelki v smislu pododstavka (a) drugega odstavka splošnega
pravila Harmoniziranega sistema, ki sodijo v XVI. in XVII.
oddelek ali v tarifni številki 7308 in 9406 Harmoniziranega
sistema uvažajo po delih, se za take izdelke pri prvem delnem
uvozu carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.
26. člen
Izjeme pri dokazilu o poreklu
1. Izdelki, ki jih kot majhne pakete posamezniki pošiljajo drugim
posameznikom ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo
za izdelke s poreklom, ne da bi bilo treba predložiti dokazilo o
poreklu, pod pogojem, da se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske
namene in je bila dana izjava, da ustrezajo zahtevam tega
Protokola, in ni dvoma o resničnosti take izjave. Če se izdelki
pošiljajo po pošti, se izjava lahko napiše na carinsko
deklaracijo C2/CP3 ali na list papirja, ki se priloži tistemu
dokumentu.
2. Občasni uvozi, pri katerih gre le za izdelke za osebno uporabo
prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne štejejo za
uvoze v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov
razvidno, da niso namenjeni za trgovanje.
3. Nadalje, skupna vrednost teh izdelkov ne sme presegati 500
ekujev, če gre za majhne pakete, ali 1200 ekujev, če gre za
izdelke, ki so del osebne prtljage potnikov.
27. člen
Spremljajoči dokumenti
Dokumenti, omenjeni v tretjem odstavku 17. člena in tretjem
odstavku 21. člena, ki se uporabljajo z namenom dokazovanja, da
se izdelki, zajeti s potrdilom o prometu blaga EUR.1 ali izjavo
na računu, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti,
Slovenije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v 4. členu, in
izpolnjujejo druge zahteve tega Protokola, so med drugim lahko
naslednji:
(a) neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik
ali dobavitelj z namenom pridobitve zadevnega blaga , kot je
vsebovano na primer v njegovih poslovnih knjigah ali internem
knjigovodstvu;
(b) dokumenti, ki dokazujejo status porekla uporabljenih
materialov, izdani ali izdelani v Skupnosti ali v Sloveniji, kjer
se uporabljajo v skladu z domačim pravom;
(c) dokumenti, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave
materialov v Skupnosti ali v Sloveniji, izdani ali izdelani v
Skupnosti ali v Sloveniji, kjer se uporabljajo v skladu z domačim
pravom;
(d) potrdila o prometu blaga EUR.1 ali izjave na računih, ki
dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdana ali
izdelana v Skupnosti ali v Sloveniji v skladu s tem Protokolom
ali v eni od drugih držav, omenjenih v 4. členu, v skladu s
pravili o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem Protokolu.
28. člen
Hramba dokazil o poreklu in spremljajočih dokumentov
1. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu blaga
EUR.1, mora vsaj tri leta hraniti dokumente, omenjene v tretjem
odstavku 17. člena.
2. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora vsaj tri leta hraniti
kopijo te izjave kot tudi dokumente, omenjene v tretjem odstavku
21. člena.
3. Carinski organi države izvoznice, ki izdajajo potrdilo o
prometu blaga EUR.1, morajo vsaj tri leta hraniti zahteve,
omenjene v drugem odstavku 17. člena.
4. Carinski organi države uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti
potrdila o prometu blaga EUR.1 in izjave na računih, ki so jim
bili predloženi.
29. člen
Razlike in formalne napake
1. Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na dokazilu o
poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi
carinskemu organu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za
izdelke, to ne pomeni ipso facto ničnosti omenjenega dokazila, če
se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.
2. Očitne formalne napake, kot so npr. tipkarske, na dokazilu o
poreklu ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne
ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.
30. člen
Zneski, izraženi v ekujih
1. Zneske v valuti države izvoznice, ki ustrezajo zneskom,
izraženim v ekujih, določi država izvoznica in jih sporoči
državam uvoznicam preko Evropske komisije.
2. Kadar so zneski višji od ustreznih zneskov, ki jih je določila
država uvoznica, jih mora slednja sprejeti, če so izdelki
zaračunani v valuti države izvoznice. Kadar so izdelki zaračunani
v valuti druge države članice Evropske skupnosti ali druge
države, omenjene v 4. členu, mora država uvoznica priznati
zneske, ki jih je ta država notificirala.
3. Zneski, ki jih je treba uporabljati v valuti katerekoli
države, so protivrednosti zneskov v valuti te države zneskov,
izraženih v ekujih po tečaju na prvi delovni dan v oktobru 1996.
4. Pridružitveni odbor na zahtevo Skupnosti ali Slovenije
pregleda v ekujih izražene zneske in njihovo protivrednost v
domačih valutah držav članic Evropske skupnosti in Slovenije.
Pridružitveni odbor ob tem pregledu zagotovi, da se zneski, ki
jih je treba uporabljati, ne bodo znižali v nobeni domači valuti
in bo nadalje upošteval zaželeno ohranjanje realnih učinkov
zadevnih vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za
spremembo zneskov izraženih v ekujih.
VI. ODDELEK
DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU
31. člen
Medsebojno sodelovanje
1. Carinski organi držav članic Evropske skupnosti in Slovenije
si preko Evropske komisije medsebojno izmenjajo vzorčne odtise
žigov, ki jih uporabljajo njihovi carinski organi pri izdajanju
potrdil o prometu blaga EUR.1, in naslove carinskih organov,
odgovornih za preverjanja teh potrdil in izjav na računih.
2. Da bi zagotovili pravilno uporabo tega Protokola, si Skupnost
in Slovenija preko pristojnih carinskih uprav medsebojno pomagata
pri preverjanju verodostojnosti potrdil o prometu blaga EUR.1 ali
izjav na računih ter točnosti informacij, ki so tam navedene.
32. člen
Preverjanje dokazil o poreklu
1. Dokazila o poreklu se naknadno preverjajo naključno ali kadar
carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti
teh dokumentov, statusu porekla zadevnih izdelkov ali izpolnitvi
drugih zahtev tega Protokola.
2. Zaradi izvajanja določb prvega odstavka morajo carinski organi
države uvoznice vrniti potrdilo o prometu blaga EUR.1 in račun,
če je bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh dokumentov
carinskim organom države izvoznice in, če tako ustreza, navesti
razloge za poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se pošlje
vsak pridobljen dokument ali informacija, ki kaže, da so podatki
na dokazilu o poreklu napačni.
3. Preverjanje opravljajo carinski organi države izvoznice. V ta
namen imajo pravico zahtevati katerokoli dokazilo in opraviti
kakršenkoli pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali katerikoli
drug pregled, za katerega menijo, da je potreben.
4. Če se carinski organi države uvoznice odločijo, da bodo
začasno prenehali podeljevati preferencialno obravnavo zadevnim
izdelkom, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo uvozniku
ponuditi sprostitev blaga, pogojeno z varnostnimi ukrepi, ki se
jim zdijo potrebni.
5. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o
izidih preverjanja obveščeni takoj, ko je mogoče. Izidi morajo
jasno pokazati, ali so dokumenti pristni in če se izdelki, na
katere se nanašajo, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz
Skupnosti, Slovenije ali iz ene od drugih držav, ki so omenjene v
4. členu ter izpolnjujejo druge zahteve tega Protokola.
6. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih
od datuma zahteve za preverjanje, ali če odgovor ne vsebuje
zadostne informacije za določitev verodostojnosti zadevnih
dokumentov ali pravega porekla izdelkov, carinski organi, ki so
zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo
upravičenost za preferencialno obravnavo.
33. člen
Reševanje sporov
1. Če pride do sporov glede postopkov preverjanja v smislu 32.
člena, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki
zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, odgovornimi za
izvedbo tega preverjanja, ali če se pojavi vprašanje glede
razlage tega Protokola, jih je treba predložiti Pridružitvenemu
odboru.
2. V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi
države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.
34. člen
Kazni
Kaznovan bo vsakdo, ki sestavi ali povzroči, da se sestavi
dokument, ki vsebuje nepravilne podatke, da bi pridobil
preferencialno obravnavo za izdelke.
35. člen
Proste cone
1. Skupnost in Slovenija ukreneta vse potrebno, da zagotovita, da
se izdelki, ki jih kot predmet trgovanja zajema dokazilo o
poreklu in med prevozom uporabljajo prosto cono na njunem
ozemlju, ne zamenjajo z drugimi izdelki ter da na njih ne bodo
opravljeni drugi postopki razen običajnih, ki so potrebni za
preprečevanje njihovega poslabšanja.
2. Če se z uporabo izjeme od določb prvega odstavka izdelki s
poreklom iz Skupnosti ali Slovenije uvozijo v prosto cono s
priloženim dokazilom o poreklu in se na njih opravijo predelave
ali obdelave, bodo zadevne oblasti na izvoznikovo zahtevo izdale
novo potrdilo o prometu blaga EUR.1, če je opravljena obdelava
ali predelava v skladu z določbami tega Protokola.
VII. ODDELEK
CEUTA IN MELILLA
36. člen
Uporaba protokola
1. Izraz "Skupnost", ki je uporabljen v 2. členu, ne zajema Ceute
in Melille.
2. Za izdelke s poreklom iz Slovenije pri uvozu v Ceuto ali
Melillo velja v vseh pogledih enak carinski režim, kot je tisti,
ki se uporablja za izdelke s poreklom iz carinskega območja
Skupnosti po Protokolu 2 Akta o pristopu Kraljevine Španije in
Republike Portugalske k Evropskim skupnostim. Za uvoz izdelkov,
ki so zajeti s tem Sporazumom in so s poreklom iz Ceute in
Melille, Slovenija odobri enak carinski režim, kot velja za
izdelke, ki se uvozijo in so s poreklom iz Skupnosti.
3. Za namene uporabe drugega odstavka v zvezi z izdelki s
poreklom iz Ceute in Melille se ta Protokol uporablja mutatis
mutandis ob upoštevanju posebnih pogojev, določenih v 37. členu.
37. člen
Posebni pogoji
1. Pod pogojem, da se prevažajo neposredno v skladu z določbami
13. člena, se štejejo za:
1) izdelke s poreklom iz Ceute in Melille:
a) izdelki, v celoti pridobljeni v Ceuti in Melilli;
b) izdelki, pridobljeni v Ceuti in Melilli, pri izdelavi katerih
so bili uporabljeni izdelki, ki niso vključeni v točko a), pod
pogojem, da:
(i) so bili ti izdelki zadosti obdelani ali predelani v smislu 6.
člena tega Protokola; ali da
(ii) gre za izdelke s poreklom iz Slovenije ali iz Skupnosti v
smislu tega Protokola, če so bili obdelani ali predelani bolj,
kot so nezadostni postopki obdelave ali predelave, omenjeni v
prvem odstavku 7. člena.
2) izdelke s poreklom iz Slovenije:
a) izdelki, v celoti pridobljeni v Sloveniji;
b) izdelki, pridobljeni v Sloveniji, pri izdelavi katerih so bili
uporabljeni izdelki, ki niso vključeni v točko a), pod pogojem,
da:
(i) so bili ti izdelki zadosti obdelani ali predelani v smislu 6.
člena tega Protokola; ali da
(ii) gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Mellile ali iz
Skupnosti v smislu tega Protokola, če so bili obdelani ali
predelani bolj, kot so nezadostni postopki obdelave ali
predelave, omenjeni v prvem odstavku 7. člena.
2. Ceuta in Melilla se štejeta za enotno ozemlje.
3. Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik vpišeta "Slovenija"
in "Ceuta in Melilla" v rubriko 2 potrdila o prometu blaga EUR.1
ali na izjavah na računu. Poleg tega je, če gre za izdelke s
poreklom iz Ceute in Melille, to treba označiti v rubriki 4
potrdila o prometu blaga EUR.1 ali na izjavah na računu.
4. Španski carinski organi so odgovorni za uporabo tega Protokola
v Ceuti in Melilli.
VIII. ODDELEK
KONČNE DOLOČBE
38. člen
Spremembe in dopolnitve Protokola
Pridružitveni svet lahko odloči, da spremeni ali dopolni določbe
tega Protokola.
PRILOGA I Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II Opomba 1: Seznam določa pogoje, ki se zahtevajo za vse izdelke, da bi se lahko šteli za zadosti obdelane ali predelane v smislu 6. člena tega Protokola. Opomba 2: 2.1 Prva dva stolpca v seznamu opisujeta pridobljeni izdelek. Prvi stolpec seznama je tarifna številka ali številka poglavja, ki se uporablja v Harmoniziranem sistemu, drugi stolpec pa vsebuje opis blaga, ki se v tem sistemu uporablja za to tarifno številko ali poglavje. Za vsak vpis v prvih dveh stolpcih je določeno pravilo v 3. ali 4. stolpcu. Kjer je v nekaterih primerih pred vpisom v prvem stolpcu "ex", se pravila v 3. ali 4. stolpcu uporabljajo samo za del tarifne številke, opisane v 2. stolpcu. 2.2 Če je v 1.stolpcu združenih več tarifnih številk ali pa je navedena številka poglavja in je zato opis izdelkov v 2. stolpcu splošen, se zraven navedena pravila v 3. ali 4. stolpcu uporabljajo za vse izdelke, ki se po Harmoniziranem sistemu uvrščajo v tarifne številke tega poglavja ali v katerekoli tarifne številke, združene v 1. stolpcu. 2.3 Če seznam vsebuje različna pravila, ki se uporabljajo za različne izdelke v okviru ene tarifne številke, je v vsakem novem odstavku opis tega dela tarifne številke, za katerega se uporabljajo zraven navedena pravila v 3. ali 4. stolpcu. 2.4 Če je za vpis v prvih dveh stolpcih pravilo določeno tako v 3. in 4. stolpcu, ima izvoznik možnost izbire, da uporabi bodisi pravilo, določeno v 3. stolpcu ali tisto iz 4. stolpca. Če v 4. stolpcu ni pravila, je treba uporabiti pravilo, določeno v 3. stolpcu. Opomba 3: 3.1 Določbe 6. člena Protokola v zvezi z izdelki, ki so pridobili status blaga s poreklom in so uporabljeni pri izdelavi drugih izdelkov, se uporabljajo ne glede na to, ali je bil ta status pridobljen znotraj tovarne, v kateri se izdelki uporabljajo, ali v drugi tovarni v Skupnosti ali v Sloveniji. Na primer: Motor iz tarifne številke 8407, za katerega pravilo določa, da vrednost materialov brez porekla, ki se lahko vgradijo, ne sme presegati 40% cene franko tovarna, je izdelan iz "drugih legiranih jekel, grobo oblikovanih s kovanjem" iz tarifne številke ex 7224. Če je bilo to kovanje opravljeno v Skupnosti iz ingota brez porekla, potem je že pridobil poreklo na podlagi pravila za tarifno številko ex 7224 na seznamu. Zato se pri izračunu vrednosti motorja šteje, da ima poreklo, ne glede na to, ali je bil izdelan v isti tovarni ali v drugi tovarni v Skupnosti. Zato se vrednost ingota brez porekla ne upošteva, ko se sešteva vrednost uporabljenih materialov brez porekla. 3.2 Pravilo v seznamu pomeni najmanjši del obdelave ali predelave in več predelave ali obdelave prav tako dodeli status porekla, nasprotno pa manj predelave ali obdelave ne more dodeliti statusa porekla. Torej če pravilo določa, da je možno na določeni stopnji izdelave uporabiti material brez porekla, je uporaba tega materiala na zgodnejši stopnji obdelave dovoljena, uporaba takega materiala na kasnejši stopnji pa ni. 3.3 Ne glede na opombo 3.2, če pravilo določa, da se lahko uporabijo "materiali iz katerekoli tarifne številke", se lahko uporabijo materiali iz iste tarifne številke kot izdelek, ki pa morajo upoštevati kakršnekoli posebne omejitve, ki jih pravilo tudi lahko vsebuje. Seveda pa izraz " izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke, vštevši druge materiale iz tarifne številke..." pomeni, da se lahko uporabijo samo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko kot izdelek z drugačnim opisom, kot je opis izdelka v 2. stolpcu seznama. 3.4 Kadar pravilo na seznamu določa, da se izdelek lahko izdela iz več kot enega materiala, to pomeni, da se lahko uporabi katerikoli material ali več materialov. Ne zahteva pa, da je treba uporabiti vse. Na primer: Pravilo za tkanine iz HS 5208 do 5212 določa, da se lahko uporabijo naravna vlakna, prav tako pa se lahko med drugimi materiali uporabijo tudi kemični materiali. To pa ne pomeni, da je treba uporabiti oboje, uporabi se lahko eno ali drugo ali pa oboje. 3.5 Kadar pravilo v seznamu določa, da mora biti izdelek izdelan iz določenega materiala, ta pogoj očitno ne preprečuje uporabe drugih materialov, ki zaradi svoje narave ne morejo zadostiti pravilu (glej tudi opombo 6.2 v zvezi s tekstilom). Na primer: Pravilo za pripravljeno hrano iz tarifne številke 1904, ki posebej izključuje uporabo žitaric in njihovih izdelkov, ne preprečuje uporabe mineralnih soli, kemikalij in drugih dodatkov, ki niso izdelki iz žitaric. Vendar to ne velja za izdelke, ki so, čeprav ne morejo biti izdelani iz posameznega materiala, določenega v seznamu, lahko izdelani iz materialov enake narave na zgodnejši stopnji izdelave. Na primer: Če gre za oblačila iz dela 62. poglavja, izdelanega iz netkanih materialov, če je za to vrsto izdelkov dovoljena samo uporaba preje brez porekla, ni možno začeti pri netkanem blagu - čeprav netkano blago običajno ne more biti izdelano iz preje. V takih primerih je začetni material običajno na stopnji pred prejo - to je na stopnji vlaken. 3.6 Če pravilo v seznamu navaja za največjo vrednost materialov brez porekla, ki se lahko uporabijo, dva odstotka , potem se ta odstotka ne smeta seštevati. Z drugimi besedami, največja vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla nikoli ne sme preseči najvišje od navedenih odstotnih postavk. Poleg tega posamezne odstotne postavke, ki se nanašajo na določene materiale, ne smejo biti presežene. Opomba 4: 4.1 Izraz "naravna vlakna" se v seznamu uporablja za vlakna, ki niso umetna ali sintetična. Omejen je na stopnje pred predenjem, vključno z odpadki, in, razen če ni drugače določeno, zajema vlakna, ki so bila mikana, česana ali drugače obdelana, vendar ne predena. 4.2 Izraz "naravna vlakna" vključuje konjsko žimo iz tarifne številke 0503, svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003, kakor tudi volnena vlakna, fino ali grobo živalsko dlako iz tarifnih številk 5101 do 5105, bombažna vlakna iz tarifnih številk 5201 do 5203 in druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk 5301 do 5305. 4.3 Izrazi "tekstilna kaša", "kemični materiali" in "materiali za izdelavo papirja" so v seznamu uporabljeni za opis materialov, ki se ne uvrščajo v 50. do 63. poglavje in se lahko uporabijo za izdelavo umetnih, sintetičnih ali papirnih vlaken ali prej. 4.4 Izraz "umetna ali sintetična rezana vlakna" se v seznamu uporablja za sintetične ali umetne filamente, rezana vlakna ali odpadke iz tarifnih številk 5501 do 5507. Opomba 5: 5.1 Če se za izdelek v seznamu navaja ta opomba, se za katerekoli osnovne tekstilne materiale, uporabljene pri njihovi izdelavi in ki, če se upoštevajo skupaj, ne presegajo 10% skupne teže vseh uporabljenih osnovnih tekstilnih materialov, ne uporabljajo pogoji, določeni v 3. stolpcu seznama (glej tudi opombi 5.3 in 5.4 spodaj). 5.2 Vendar pa se odstopanje iz opombe 5.1 lahko uporabi le za mešane izdelke, ki so narejeni iz dveh ali več osnovnih tekstilnih materialov. Osnovni tekstilni materiali so: - svila - volna - groba živalska dlaka - fina živalska dlaka - konjska žima - bombaž - materiali za izdelavo papirja in papir - lan - konoplja - juta in druga tekstilna vlakna iz ličja - sisal in druga tekstilna vlakna iz rodu agav - kokosova vlakna, abaka, ramija in druga rastlinska tekstilna vlakna - sintetični filamenti - umetni filamenti - sintetična rezana vlakna iz polipropilena - sintetična rezana vlakna iz poliestra - sintetična rezana vlakna iz poliamida - sintetična rezana vlakna iz poliakrilonitrila - sintetična rezana vlakna iz poliimida - sintetična rezana vlakna iz politetrafluoretilena - sintetična rezana vlakna iz polifenilensulfida - sintetična rezana vlakna iz polivinilklorida, - druga sintetična rezana vlakna - umetna rezana vlakna iz viskoze - druga umetna rezana vlakna - preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti polietra, povezana ali ne - preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti poliestra, povezana ali ne - izdelki iz tarifne številke 5605 (metalizirana preja), ki vključujejo trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali obarvanim lepilom med dvema plastičnima slojema - drugi izdelki iz tarifne številke 5605. Na primer: Preja iz tarifne številke 5205, izdelana iz bombažnih vlaken iz tarifne številke 5203 in sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne številke 5506, je mešana preja. Zato se lahko sintetična rezana vlakna brez porekla, ki ne zadovoljujejo pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše) uporabijo do 10% teže preje. Na primer: Volnena tkanina iz tarifne številke 5112, izdelana iz volnene preje iz tarifne številke 5107 in sintetične preje iz sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne številke 5509, je mešana tkanina. Zato se lahko sintetična preja, ki ne zadovoljuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše) ali volnena preja, ki ne zadovoljuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje), ali kombinacija obeh prej uporabi pod pogojem, da njihova skupna teža ne presega 10% teže tkanine. Na primer: Taftana tekstilna tkanina iz tarifne številke 5802, izdelana iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz bombažne tkanine iz tarifne številke 5210, je mešan izdelek le, če je bombažna tkanina sama mešana tkanina, izdelana iz prej, uvrščenih v dve različni tarifni številki ali če so uporabljene bombažne preje same mešanice. Na primer: Če bi bila ta taftana tekstilna tkanina izdelana iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz sintetične tkanine iz tarifne številke 5407, bi očitno bila uporabljena preja iz dveh različnih osnovnih tekstilnih materialov in je v skladu s tem taftana tekstilna tkanina mešan izdelek. Na primer: Taftana preproga, narejena tako iz umetne preje kot iz bombažne preje, na podlagi iz jute, je mešan izdelek, ker so uporabljeni trije osnovni tekstilni materiali. Tako se vsak material brez porekla, ki je na kasnejši stopnji izdelave, kot dovoljuje pravilo, lahko uporabi pod pogojem, da njihova skupna teža ne presega 10% teže tekstilnih materialov v preprogi. Tako bi lahko uvozili podlago iz jute, umetno prejo in/ali bombažna vlakna na tej stopnji izdelave, pod pogojem, da se upošteva pogoj glede teže. 5.3 Za izdelke, ki vsebujejo "prejo iz poliuretana, laminirano s fleksibilnimi segmenti polietra, povezano ali ne", je to odstopanje pri preji 20%. 5.4 Za izdelke, ki vsebujejo "trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene z lepilom med dvema plastičnima slojema", je to odstopanje pri traku 30%. Opomba 6: 6.1 Tekstilni izdelki, ki so v seznamu označeni z opombo pod črto, ki se nanaša na to opombo, in tekstilni materiali, z izjemo podlog in medvlog, ki ne ustrezajo pravilu za izdelan izdelek, določenem v seznamu v 3. stolpcu, se lahko uporabijo pod pogojem, da se uvrščajo v tarifno številko, ki je drugačna od tarifne številke izdelka ter da njihova vrednost ne presega 8% cene izdelka franko tovarna. 6.2 Brez vpliva na opombo 6.3 se materiali, ki se ne uvrščajo v 50. do 63. poglavje, lahko prosto uporabljajo pri izdelavi tekstilnih izdelkov, ne glede na to, ali vsebujejo tekstil ali ne. Na primer: Če pravilo iz seznama določa, da mora biti za določen tekstilni izdelek, kot so na primer hlače, uporabljena preja, to ne preprečuje uporabe kovinskih predmetov, kot so gumbi, ker gumbi niso uvrščeni v 50. do 63. poglavje. Iz istega razloga to ne preprečuje uporabe zadrg, četudi zadrge običajno vsebujejo tekstil. 6.3 Če se uporablja odstotno pravilo je treba pri izračunu vrednosti vključenih materialov brez porekla upoštevati tudi vrednost materialov, ki niso uvrščeni v 50. do 63. poglavje. Opomba 7: 7.1 Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex 3403 so "specifični procesi" naslednji: a) vakuumska destilacija; b) ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja1; c) razbijanje (kreking); d) preoblikovanje (reforming); e) ekstrakcija s pomočjo izbranih topil; f) proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi, razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom; g) polimerizacija; h) alkilizacija; i) izomerizacija. 7.2 Za namene tarifnih številk 2710, 2711 in 2712 so "specifični procesi" naslednji: a) vakuumska destilacija; b) ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja1; c) razbijanje (kreking); d) preoblikovanje (reforming); e) ekstrakcija s pomočjo izbranih topil; f) proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi, razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom; g) polimerizacija; h) alkilizacija; ij) izomerizacija; k) samo za težka olja, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, razžveplanje z vodikom, ki povzroči redukcijo vsaj 85% vsebine žvepla pri obdelanih izdelkih (metoda ASTM D 1266-59 T); l) samo za izdelke, ki se uvrščajo v tarifno številko 2710, deparafinizacija s postopkom, ki ni filtriranje; m) samo za težka olja, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, obdelava z vodikom pri pritisku nad 20 barov in temperaturi nad 2500C, z uporabo katalizatorja, razen obdelave za razžveplanje, kadar vodik predstavlja aktivni element v kemični reakciji. Vendar se nadaljnja obdelava olj za mazanje iz tarifne številke ex 2710 (npr. končna obdelava z vodikom ali razbarvanje), še posebno takrat, kadar se želi izboljšati barva ali obstojnost, ne obravnava kot specifični proces; n) samo za goriva, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, atmosferska destilacija pod pogojem, da manj kot 30 vol. % izdelkov, vključno z izgubami, destilira pri 300oC po metodi ASTM D 86; o) samo za težka olja razen plinskih olj in kurilnih olj, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, obdelava s pomočjo visokofrekvenčnih razelektritev skozi krtačke. 7.3 Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex 3403, porekla ne podelijo enostavne operacije, kot so: čiščenje, dekantiranje, razsoljevanje, vodna separacija, filtriranje, barvanje, označevanje, ohranjanje vsebine žvepla kot rezultat mešanja izdelkov z različno vsebino žvepla, katerakoli kombinacija teh operacij ali podobne operacije. -------------------- 1 Glej dodatno pojasnjevalno opombo 4 (b) k 27.poglavju kombinirane nomenklature
PROTOKOL 5
O MEDSEBOJNI POMOČI V CARINSKIH ZADEVAH
MED UPRAVNIMI ORGANI
1. člen
Definicije
Za namene tega Protokola:
a) "carinska zakonodaja" pomeni določbe, ki se uporabljajo v
Evropski skupnosti in Sloveniji in urejajo uvoz, izvoz in tranzit
blaga ter kakršenkoli postopek carinjenja blaga, vključno z
ukrepi prepovedi, omejevanja in nadzora;
b) "carinske dajatve" pomenijo vse dajatve, davke, pristojbine
ali druge takse, ki se odmerjajo in pobirajo na ozemljih
pogodbenic ob uporabi carinske zakonodaje, vendar ne vključujejo
pristojbin in taks, ki so v znesku omejene na približen strošek
opravljenih storitev;
c) "organ prosilec" pomeni pristojni upravni organ, ki ga je
pogodbenica v ta namen imenovala, in prosi za pomoč v carinskih
zadevah;
d) "zaprošeni organ" pomeni pristojni upravni organ, ki ga je
pogodbenica v ta namen imenovala, in prejme prošnjo za pomoč v
carinskih zadevah;
e) "osebni podatki" pomenijo vse informacije, ki se nanašajo na
določenega ali določljivega posameznika.
2. člen
Obseg
1. Pogodbenici si v okviru svojih pristojnosti med seboj pomagata
na način in pod pogoji, določenimi s tem Protokolom, pri tem ko
zagotavljata, da se carinska zakonodaja pravilno uporablja, še
posebej s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskavo postopkov, s
katerimi se ta zakonodaja krši.
2. Pomoč v carinskih zadevah, predvidena s tem Protokolom, velja
za katerikoli upravni organ pogodbenic, ki je pristojen za
uporabo tega Protokola. Ne posega v pravila, ki urejajo
medsebojno pomoč v kazenskih zadevah. Tudi ne zajema informacij,
dobljenih s pooblastili, ki se izvajajo na zahtevo sodnih
organov, razen če se ti organi s tem strinjajo.
3. člen
Pomoč na zahtevo
1. Na prošnjo organa prosilca mu zaprošeni organ priskrbi vse
pomembne informacije, ki bi mu lahko omogočile, da zagotovi
pravilno uporabo carinske zakonodaje, vključno z informacijami o
opaženih ali načrtovanih postopkih, s katerimi se krši ali bi se
lahko kršila ta zakonodaja.
2. Na prošnjo organa prosilca ga mora zaprošeni organ obvestiti,
ali je bilo blago, izvoženo z ozemlja ene od pogodbenic, pravilno
uvoženo na ozemlje druge pogodbenice, ter navesti, če je to
primerno, carinski postopek, uporabljen za blago.
3. Na prošnjo organa prosilca ga mora zaprošeni organ obvestiti,
ali je bilo blago, uvoženo na ozemlje ene od pogodbenic, pravilno
izvoženo z ozemlja druge pogodbenice, ter navesti, če je to
primerno, carinski postopek, uporabljen za blago.
4. Na prošnjo organa prosilca mora zaprošeni organ sprejeti vse
potrebne ukrepe za zagotovitev posebnega nadzora nad:
a) fizičnimi ali pravnimi osebami, za katere se utemeljeno
domneva, da kršijo ali so kršile carinsko zakonodajo;
b) kraji, kjer se blago skladišči na način, zaradi katerega se
domneva, da je namenjeno postopkom, ki so v nasprotju s carinsko
zakonodajo;
c) pretokom blaga, za katero je bilo javljeno, da lahko povzroči
kršitve carinske zakonodaje;
d) prevoznimi sredstvi, za katere se upravičeno domneva, da so
bila, so ali bi lahko bila uporabljena pri postopkih, s katerimi
se krši carinska zakonodaja.
4. člen
Spontana pomoč
Pogodbenici druga drugi v skladu s svojimi zakoni, predpisi in
drugimi pravnimi instrumenti zagotavljata pomoč, če menita, da je
to potrebno za pravilno uporabo carinske zakonodaje, še posebej,
kadar dobita informacije glede:
- postopkov, ki so, ali pa se jima zdi, da so kršitev te
zakonodaje, in bi lahko zanimali drugo pogodbenico;
- novih načinov ali metod, uporabljenih za uresničevanje takih
postopkov;
- blaga, za katero je znano, da je v zvezi z njim prišlo do
kršenja carinske zakonodaje.
5. člen
Pošiljanje/Obveščanje
Na zahtevo organa prosilca mora zaprošeni organ v skladu z
zakonodajo sprejeti vse potrebne ukrepe z namenom da naslovniku,
ki prebiva ali ima sedež na njegovem ozemlju:
- dostavi vse dokumente
- in ga obvešča o vseh odločitvah,
ki spadajo v ta Protokol. V takem primeru se uporablja 3. točka
6. člena.
6. člen
Oblika in vsebina prošenj za pomoč
1. Prošnje v skladu s tem Protokolom morajo biti v pisni obliki.
Prošnjo morajo spremljati dokumenti, potrebni za uresničevanje
teh prošenj. Kadar nujnost primera to zahteva, se lahko sprejmejo
ustne prošnje, ki pa morajo biti takoj pisno potrjene.
2. Prošnje v skladu s prvim odstavkom morajo vsebovati naslednje
podatke:
a) navedbo organa, ki prosi za pomoč;
b) zaprošeni ukrep;
c) predmet prošnje in razlog zanjo;
d) zadevne zakone, predpise in druge pravne elemente;
e) kolikor mogoče natančne in obsežne navedbe o fizičnih ali
pravnih osebah, ki se preiskujejo;
f) povzetek vseh pomembnih dejstev ter že opravljenih poizvedb,
razen v primerih, predvidenih v 5. členu.
3. Prošnje je treba predložiti v uradnem jeziku zaprošenega
organa ali v jeziku, ki je za ta organ sprejemljiv.
4. Če prošnja ne ustreza formalnim zahtevam, se lahko zahteva
njen popravek ali dopolnitev; vendar pa se lahko odredijo
varnostni ukrepi.
7. člen
Obravnavanje prošenj
1. Da bi ugodil prošnji za pomoč, mora zaprošeni organ, ali,
kadar ta ne more sam ukrepati, upravni oddelek, na katerega je ta
organ naslovil prošnjo, v okviru svoje pristojnosti in
razpoložljivih virov ravnati, kot bi deloval zase ali na zahtevo
drugih organov iste pogodbenice, ter sporočiti informacije, ki
jih že ima, izpeljati ustrezne poizvedbe ali urediti, da se te
izpeljejo.
2. Prošnje za pomoč bodo obravnavane v skladu z zakoni, predpisi
in drugimi pravnimi instrumenti zaprošene pogodbenice.
3. Pooblaščeni uradniki pogodbenice lahko sporazumno z drugo
prizadeto pogodbenico ter v okviru pogojev, ki jih ta določi, od
uradov zaprošenega organa ali drugega organa, za katerega je
zaprošeni organ odgovoren, dobijo informacije glede kršitev
carinske zakonodaje, ki jih organ prosilec potrebuje za namene
tega Protokola.
4. Uradniki pogodbenice so lahko sporazumno z drugo zadevno
pogodbenico ter v okviru pogojev, ki jih ta določi, prisotni ob
poizvedbah, ki se izvajajo na ozemlju te pogodbenice.
8. člen
Oblika za sporočanje informacij
1. Zaprošeni organ sporoči izide poizvedb organu prosilcu v
obliki dokumentov, potrjenih kopij dokumentov, poročil in
podobnega.
2. Dokumente, predvidene v prvem odstavku, lahko zamenjajo
računalniški podatki v kakršnikoli obliki, ki se uporabljajo za
enak namen.
9. člen
Izjeme pri obveznosti dajanja pomoči
1. Pogodbenice lahko zavrnejo dajanje pomoči, kot je predvideno v
tem Protokolu, če bi to:
a) po vsej verjetnosti vplivalo na suverenost Slovenije ali
države članice Skupnosti, ki je bila zaprošena za pomoč po tem
Protokolu; ali
b) po vsej verjetnosti vplivalo na javno politiko, varnost ali
druge bistvene interese; ali
c) vključevalo denarne ali davčne predpise, razen predpisov o
carinskih dajatvah; ali
d) kršilo industrijsko, poslovno ali poklicno tajnost.
2. Če organ prosilca zahteva pomoč, ki je sam ne bi mogel
priskrbeti, če bi ga zanjo zaprosili, mora na to v svoji prošnji
opozoriti. Zaprošeni organ se mora potem odločiti, kako bo
odgovoril na tako prošnjo.
3. Če je pomoč odbita ali zavrnjena, je treba to odločitev in
razloge zanjo brez odlašanja sporočiti organu prosilcu.
10. člen
Obveznost spoštovanja zaupnosti
1. Vsaka informacija, sporočena v kakršnikoli obliki v skladu s
tem Protokolom, je zaupna. Zanjo velja obveznost varovanja uradne
tajnosti in mora biti varovana tako, kot podobna informacija v
skladu z ustreznimi zakoni pogodbenice, ki jo je prejela, in po
ustreznih določbah, ki se uporabljajo za organe Skupnosti.
2. Osebni podatki se lahko dajo le, če je raven osebnega varstva,
ki ga zagotavljajo zakonodaje pogodbenic, enakovredna.
Pogodbenice morajo zagotoviti vsaj raven varstva, ki temelji na
načelih, določenih v Prilogi tega Protokola.
11. člen
Uporaba informacij
1. Dobljene informacije se uporabijo le za namene tega Protokola
in se lahko v pogodbenici uporabijo za druge namene le s
predhodnim pisnim privoljenjem upravnega organa, ki je
informacije dal, ob upoštevanju omejitev, ki jih določi ta organ.
2. Prvi odstavek ne preprečuje uporabe informacij v katerihkoli
sodnih ali upravnih postopkih, ki se pozneje sprožijo zaradi
neizpolnjevanja carinske zakonodaje. O taki uporabi je treba
nemudoma obvestiti pristojni organ, ki je to informacijo dal.
3. Pogodbenice lahko v svojih dokaznih spisih, poročilih in
pričevanjih ter v postopkih in tožbah pred sodišči kot dokaze
uporabljajo informacije in dokumente, ki so jih dobile v skladu z
določbami tega Protokola.
12. člen
Izvedenci in priče
Uradnik zaprošenega organa se lahko pooblasti, da v okviru
podeljenega pooblastila nastopa kot izvedenec ali priča v sodnih
ali upravnih postopkih glede zadev, ki jih zajema ta Protokol, in
so v sodni pristojnosti druge pogodbenice, ter predloži predmete,
dokumente ali njihove overjene kopije, potrebne v postopkih. V
prošnji za nastopanje mora biti posebej navedeno, v katerih
zadevah ter na podlagi katerega pravnega naslova ali
kvalifikacije je treba uradnika zaslišati.
13. člen
Stroški pomoči
Pogodbenice se odpovejo vsem medsebojnim zahtevkom za povračilo
stroškov, nastalih v skladu s tem Protokolom, razen za stroške za
izvedence in priče ter tolmače in prevajalce, ki niso državni
uslužbenci.
14. člen
Izvajanje
1. Izvajanje tega Protokola se zaupa osrednji Carinski upravi
Slovenije na eni strani in pristojnim službam Komisije Evropskih
skupnosti, če je to primerno, pa tudi carinskim organom držav
članic Evropske skupnosti na drugi strani. Odločajo o vseh
praktičnih ukrepih in dogovorih, potrebnih za njegovo uporabo ob
upoštevanju pravil na področju varstva podatkov.
2. Pogodbenici se morata med seboj posvetovati in obveščati o
podrobnih pravilih izvajanja, ki se sprejmejo v skladu z
določbami tega Protokola.
15. člen
Komplementarnost
1. Ta Protokol dopolnjuje, ne pa ovira, uporabo katerihkoli
sporazumov o medsebojni pomoči, ki so bili sklenjeni ali pa se
lahko sklenejo med eno ali več državami članicami Evropske
skupnosti in Slovenijo. Tudi ne sme preprečevati obsežnejše
medsebojne pomoči, ki se daje po teh sporazumih.
2. Brez vpliva na 11. člen ti sporazumi ne posegajo v določbe
Skupnosti, ki med pristojnimi službami Komisije in carinskimi
organi držav članic urejajo sporočanje informacij o carinskih
zadevah, ki bi lahko bile v interesu Skupnosti.
PRILOGA
TEMELJNA NAČELA VARSTVA PODATKOV
1. Osebni podatki, ki se avtomatično obdelujejo, morajo biti:
a) pridobljeni in obdelani pošteno in zakonito;
b) hranjeni za določene in zakonite namene ter se ne smejo
uporabljati na način, ki je nezdružljiv s temi nameni;
c) primerni, koristni in ne preobsežni glede na namene, za katere
se hranijo;
d) natančni in če je treba, ažurirani;
e) ohranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo subjektov v
podatkih le tako dolgo, kot je to potrebno za namen, za katerega
se ti podatki hranijo.
2. Osebni podatki, ki razkrivajo rasno poreklo, politično
prepričanje ali versko ali druga prepričanja, kot tudi osebni
podatki o zdravju ali spolnem življenju, ne smejo biti
avtomatično obdelani, razen če domača zakonodaja ne zagotavlja
ustreznega varstva. Enako velja za osebne podatke v zvezi s
kazenskimi obsodbami.
3. Treba je sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo osebnih
podatkov, hranjenih v avtomatičnih podatkovnih datotekah, pred
nepooblaščenim uničenjem ali slučajno izgubo kot tudi pred
nepooblaščenim dostopom, spremembo ali širjenjem.
4. Vsaki osebi je treba omogočiti:
a) da ugotovi obstoj avtomatične datoteke osebnih podatkov, njene
glavne namene, kot tudi identiteto in običajno bivališče ali
glavni sedež nadzornika datoteke;
b) da v razumnih presledkih ter brez pretirane zamude ali
stroškov dobi potrditev, ali so osebni podatki, ki se nanašajo
nanjo, hranjeni v avtomatični datoteki podatkov ter da ji take
podatke sporoče v razumljivi obliki;
c) da, odvisno od primera, doseže, da popravijo ali izbrišejo
take podatke, če so bili obdelani v nasprotju z določbami domače
zakonodaje, ki uveljavlja temeljna načela, določena v prvem in
drugem načelu;
d) da dobi ustrezno povračilo, če zahteva za sporočilo ali,
odvisno od primera, sporočilo samo, popravek ali izbris, omenjeni
v alineah b) in c) tega načela, niso izpolnjeni.
5.1. Glede določb iz 1., 2. in 4. načela niso dovoljene nobene
izjeme, razen v mejah, določenih v tem načelu.
5.2. Odstopanje od določb iz 1., 2. in 4. načela je dovoljeno, če
je tako odstopanje predvideno v zakonu pogodbenice in pomeni
potreben ukrep demokratične družbe v interesu:
a) zaščite državne varnosti, javne varnosti, denarnih interesov
države ali zatiranja kaznivih dejanj;
b) zaščite subjekta podatkov ali pravic in svoboščin drugih.
5.3. Zakon lahko določa omejitev uveljavljanja pravic, določenih
v odstavkih b, c in d 4. načela, v zvezi z avtomatičnimi
datotekami zasebnih podatkov, ki se uporabljajo za statistiko ali
za znanstvene raziskave, če očitno ne gre za tveganje, da bi
kršili zasebnost subjektov podatkov.
6. Nobene določbe te priloge ni mogoče razlagati, kot da omejuje
ali drugače vpliva na možnost pogodbenice, da zagotavlja
subjektom podatkov širše varstvo, kot je določeno v tej prilogi.
PROTOKOL 6
O KONCESIJAH Z LETNIMI OMEJITVAMI
Pogodbenice soglašajo, da sorazmerno prilagodijo vse koncesije,
podeljene v mejah letnih količin, če Sporazum začne veljati po 1.
januarju danega leta.
SKLEPNA LISTINA
Pooblaščenci REPUBLIKE SLOVENIJE,
v nadaljnjem besedilu Slovenija,
na eni strani, in
pooblaščenci
EVROPSKE SKUPNOSTI, EVROPSKE SKUPNOSTI ZA
PREMOG IN JEKLO IN EVROPSKE SKUPNOSTI ZA
JEDRSKO ENERGIJO,
v nadaljnjem besedilu Skupnost,
na drugi strani,
ki so se sestali v Bruslju 11. 11. 1996, da podpišejo Začasni
sporazum o trgovini in zadevah v zvezi s trgovino med Republiko
Slovenijo na eni strani in Evropsko skupnostjo, Evropsko
skupnostjo za premog in jeklo ter Evropsko skupnostjo za jedrsko
energijo na drugi strani, v nadaljnjem besedilu Začasni sporazum
in Protokol, s katerim se spreminja Evropski sporazum, so
sprejeli naslednja besedila:
Protokol, s katerim se spreminja Evropski sporazum, Začasni
sporazum in naslednje Protokole:
Protokol 1 o tekstilnih izdelkih in oblačilih
Protokol 2 o izdelkih, ki jih vključuje
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo
(ESPJ)
Protokol 3 o trgovini med Slovenijo in
Skupnostjo s predelanimi kmetijskimi izdelki
Protokol 4 o definiciji pojma 'izdelki s poreklom' in načinih
upravnega sodelovanja
Protokol 5 o medsebojni pomoči med upravnimi organi v carinskih
zadevah
Protokol 6 o koncesijah z letnimi omejitvami
Pooblaščenci Skupnosti in pooblaščenci Slovenije so sprejeli
besedila navedenih skupnih izjav, priloženih k tej Sklepni
listini:
Skupna izjava o 20. členu Sporazuma
Skupna izjava o 29. členu Sporazuma
Skupna izjava o 36. členu Sporazuma
Skupna izjava o 37. členu Sporazuma
Skupna izjava o 45. členu Sporazuma
Skupna izjava o prehodnem obdobju v zvezi z izdajo ali izdelavo
dokumentov, ki se nanašajo na dokazilo o poreklu v okviru
Sporazuma o sodelovanju
Skupna izjava o Kneževini Andori
Skupna izjava o Republiki San Marino
Pooblaščenci Slovenije so se seznanili z navedeno izjavo, ki je
priložena tej Sklepni listini:
Enostranska izjava Skupnosti
Pooblaščenci Skupnosti so se seznanili z navedeno izjavo, ki je
priložena tej Sklepni listini:
Enostranska izjava Slovenije, ki se nanaša na 36. člen: Varstvo
pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.
SKUPNE IZJAVE
SKUPNA IZJAVA O 20. ČLENU
O pogojih za uporabo 20. člena Sporazuma in ustreznih določb
drugih evropskih sporazumov se bo Skupnost dogovarjala z državami
srednje in vzhodne Evrope, ki so podpisale evropske sporazume.
Slovenija bo sodelovala pri teh pogovorih.
Ko bodo ti pogoji dogovorjeni, bodo na primeren način vključeni v
Sporazum.
SKUPNA IZJAVA O 29. ČLENU
Izjava o nameri pogodbenic o trgovinskih dogovorih med državami,
ki so nastale iz nekdanje Socialistične federativne republike
Jugoslavije:
1. Evropska skupnost in Slovenija menita, da je bistveno, da se
čim prej obnovi gospodarsko in trgovinsko sodelovanje med
državami, ki so nastale iz nekdanje Socialistične federativne
republike Jugoslavije, takoj, ko bodo politične in gospodarske
okoliščine to dovoljevale.
2. Skupnost je pripravljena priznati kumulacijo porekla državam,
nastalim iz nekdanje Socialistične federativne republike
Jugoslavije, ki so obnovile normalno gospodarsko in trgovinsko
sodelovanje, takoj, ko se vzpostavi ustrezno upravno sodelovanje,
potrebno za normalno delovanje kumulacije.
3. V skladu s tem Slovenija izjavlja, da je pripravljena čim prej
začeti s pogajanji za vzpostavitev sodelovanja z drugimi
državami, ki so nastale iz nekdanje Socialistične federativne
republike Jugoslavije.
SKUPNA IZJAVA O 36. ČLENU
Pogodbenice soglašajo, da za namene Sporazuma intelektualna,
industrijska in poslovna lastnina vključuje predvsem avtorske
pravice vključno z avtorstvom računalniških programov in sorodne
pravice, pravice, ki se nanašajo na patente, industrijske vzorce
in modele, zemljepisne oznake vključno z oznakami porekla,
blagovne znamke in storitvene znamke, topografijo integriranih
vezij in varstvo proti nelojalni konkurenci v skladu z 10. bis
členom Pariške konvencije o varstvu industrijske lastnine in
varstvo nerazkritih podatkov o znanju in izkušnjah.
SKUPNA IZJAVA O 37. ČLENU
V skladu z mednarodnimi obvezami bodo pogodbenice sprejele
potrebne ukrepe, da bodo pred 1. julijem 1998 začele izvajati
priporočilo, ki ga je sprejel Svet za carinsko sodelovanje 16.
junija 1960.
SKUPNA IZJAVA O 45. ČLENU
a) Za razlago in praktično uporabo tega Sporazuma se pogodbenici
dogovorita, da so primeri posebne nujnosti, omenjeni v 45. členu
Sporazuma, primeri bistvene kršitve Sporazuma s strani ene od
obeh pogodbenic. Bistveni kršitvi Sporazuma sta:
- zavračanje Sporazuma, ki ga ne sankcionirajo splošna pravila
mednarodnega prava;
- kršitev bistvenih elementov Sporazuma, navedenih v 1. členu.
b) Pogodbenici soglašata, da so 'ustrezni ukrepi' iz 45. člena
ukrepi, sprejeti v skladu z mednarodnim pravom. Če pogodbenica
sprejme ukrep v posebno nujnem primeru v skladu s 45. členom,
lahko druga pogodbenica uporabi postopek za reševanje sporov.
SKUPNA IZJAVA
O PREHODNEM OBDOBJU V ZVEZI Z IZDAJO ALI
IZDELAVO DOKUMENTOV, KI SE NANAŠAJO NA
DOKAZILO O POREKLU V OKVIRU SPORAZUMA O
SODELOVANJU
1. Do 31. decembra 1997 pristojni carinski organi Skupnosti in
Slovenije sprejemajo kot veljavno dokazilo o poreklu v smislu
Protokola 4:
i) dolgoročna potrdila o prometu blaga EUR.1, izdana v skladu s
tem Sporazumom, overjena z žigom pristojnega carinskega urada
države izvoznice;
ii) potrdila o prometu blaga EUR.1, vnaprej overjena z žigom
pristojnega carinskega urada države izvoznice;
iii) potrdila o prometu blaga EUR.1, izdana v skladu s tem
Sporazumom, ki jih overi pooblaščeni izvoznik s posebnim žigom,
ki so ga odobrili carinski organi države izvoznice;
iv) obrazce EUR.2, izdane v skladu s tem Sporazumom.
2. Pristojni carinski organi Skupnosti in Slovenije sprejemajo
zahtevke za naknadno preverjanje navedenih dokumentov dve leti po
izdaji ali izdelavi zadevnega dokazila o poreklu. Ta preverjanja
se opravljajo v skladu s VI. oddelkom Protokola 4 k temu
Sporazumu.
SKUPNA IZJAVA O KNEŽEVINI ANDORI
1. Izdelki s poreklom iz Kneževine Andore, ki sodijo v 25. do 97.
poglavje Harmoniziranega sistema, se v Sloveniji sprejmejo kot
izdelki s poreklom iz Skupnosti v smislu Protokola 4 tega
Sporazuma.
2. Za opredelitev statusa porekla navedenih izdelkov se mutatis
mutandis uporablja Protokol 4.
SKUPNA IZJAVA O REPUBLIKI SAN MARINO
1. Izdelki s poreklom iz Republike San Marino se v Sloveniji
sprejmejo kot izdelki s poreklom iz Skupnosti v smislu Protokola
4 tega Sporazuma.
2. Za opredelitev statusa porekla zgoraj navedenih izdelkov se
mutatis mutandis uporablja Protokol 4.
ENOSTRANSKA IZJAVA
IZJAVA SKUPNOSTI
Skupnost ugotavlja, da se Začasni sporazum z Republiko Slovenijo
ne uporablja za prekomorske dežele in ozemlja, povezana z
Evropsko skupnostjo v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske
skupnosti.
ENOSTRANSKA IZJAVA SLOVENIJE V ZVEZI
S 36. ČLENOM: VARSTVO PRAVIC
INTELEKTUALNE, INDUSTRIJSKE IN POSLOVNE
LASTNINE
Slovenija izjavlja:
1. Slovenija pristopi k mnogostranskim konvencijam o pravicah
intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, na katere se
nanaša drugi odstavek te izjave, katerih pogodbenice so države
članice Skupnosti ali, ki jih države članice dejansko uporabljajo
v skladu z ustreznimi določbami teh konvencij.
2. Prvi odstavek te izjave se nanaša na naslednje mnogostranske
konvencije:
* Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev
fonogramov in radiodifuznih organizacij (Rim, 1961);
* Protokol v zvezi z Madridskim sporazumom o mednarodnem
registriranju znamk (Madrid, 1989);
* Budimpeštanska pogodba o mednarodnem priznanju depozita
mikroorganizmov za namene postopkov patentiranja (1977,
spremenjena v letu 1980);
* Mednarodna konvencija o zaščiti novih rastlinskih sort (UPOV),
Ženevska listina, 1991).
3. Slovenija potrjuje pomen, ki ga pripisuje obveznostim, ki
izhajajo iz naslednjih mnogostranskih konvencij, katerih
pogodbenica je:
* Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine
(Stockholmska listina, 1967, dopolnjena v letu 1979);
* Madridski sporazum o mednarodnem registriranju znamk
(Stockholmska listina 1967, dopolnjena v letu 1979);
* Nicejski sporazum o mednarodni klasifikaciji proizvodov in
storitev zaradi registracije znamk (Ženeva 1977, dopolnjen v letu
1979);
* Pogodba o sodelovanju na področju patentov (Washington 1970,
dopolnjena v letu 1979 in spremenjena v letu 1984);
* Bernska konvencija za varstvo književnih in umetniških del
(Pariška listina 1971).
4. Slovenija v zvezi s priznavanjem in varstvom pravic
intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, od začetka
veljavnosti tega Sporazuma, družbe in državljane Skupnosti ne
obravnava manj ugodno, kot družbe in državljane katerekoli tretje
države po dvostranskih sporazumih.