Uradni list

Številka 14
Uradni list RS, št. 14/1993 z dne 19. 3. 1993
Uradni list

Uradni list RS, št. 14/1993 z dne 19. 3. 1993

Kazalo

21. Zakon o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije na eni in vladami Kraljevine Belgije, Velikega vojvodstva Luksemburg in Kraljevine Nizozemske na drugi strani o prevzemu oseb, katerih vstop oziroma bivanje sta v nasprotju z obstoječimi predpisi, stran 39.

Na podlagi prvega odstavka 107. in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije na eni in Vladami Kraljevine Belgije, Velikega vojvodstva Luksemburg in Kraljevine Nizozemske na drugi strani o prevzemu oseb, katerih vstop oziroma bivanje sta v nasprotju z obstoječimi predpisi
Razglašam Zakon o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije na eni in vladami Kraljevine Belgije, Velikega vojvodstva Luksemburg in Kraljevine Nizozemske na drugi strani o prevzemu oseb, katerih vstop oziroma bivanje sta v nasprotju z obstoječimi predpisi, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. februarja 1993.
Št.: 0100-38/93
Ljubljana, dne 6. marca 1993.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
ZAKON
o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije na eni in Vladami Kraljevine Belgije, Velikega vojvodstva Luksemburg in Kraljevine Nizozemske na drugi strani o prevzemu oseb, katerih vstop oziroma bivanje sta v nasprotju z obstoječimi predpisi
1. člen
Ratificira se sporazum med Vlado Republike Slovenije na eni in Vladami Kraljevine Belgije, Velikega vojvodstva Luksemburg in Kraljevine Nizozemske na drugi strani o prevzemu oseb, katerih vstop oziroma bivanje sta v nasprotju z obstoječimi predpisi, podpisan na Dunaju 16. novembra 1992 v slovenskem, francoskem in nizozemskem jeziku.
2. člen
Sporazum se v izvirniku v slovenskem in francoskem jeziku glasi:
Sporazum med Vlado Republike Slovenije na eni in Vladami Kraljevine Belgije, Velikega vojvodstva Luksemburg in Kraljevine Nizozemske na drugi strani o prevzemu oseb, katerih vstop oziroma bivanje sta v nasprotju z obstoječimi predpisi
Vlada Republike Slovenije na eni in vlade Kraljevine Belgije, Velikega vojvodstva Luksemburg in Kraljevine Nizozemske, ki skupno delujejo v skladu s Konvencijo, sklenjeno med njimi 11. aprila 1960 o premestitvi kontrole oseb na zunanje meje oziroma Beneluxa, na drugi strani,
s ciljem da se olajšajo predvsem obremenitve, ki bi utegnile nastati pri prometu potnikov, oproščenih vizumov iz držav podpisnic tega Sporazuma,
v želji, da v duhu sodelovanja in na osnovi recipročnosti olajšajo prevzem oseb, katerih vstop oziroma bivanje sta v nasprotju z obstoječimi predpisi,
so sklenile, kakor sledi:
1. člen
V tem sporazumu pojem »države Beneluxa« zajema Kraljevino Belgijo, Veliko vojvodstvo Luksemburg in Kraljevino Nizozemsko.
2. člen
1. Slovenska vlada bo na svoje ozemlje sprejela, na zahtevo belgijske, luksemburške ali nizozemske vlade in brez formalnosti vsakogar, ki ne izpolnjuje ali nič več ne izpolnjuje pogojev za vstop ali bivanje, ki veljajo na ozemlju Belgije, Luksemburga ali Nizozemske, takoj ko se ugotovi ali predpostavi, da je oseba slovenski državljan.
2. Da gre za slovenskega državljana, se lahko ugotovi ali predpostavi na podlagi enega od dokumentov, ki so navedeni v prilogi I tega Sporazuma. Slovensko državljanstvo se prav tako lahko predpostavi na podlagi drugih podatkov.
3. Belgijska, luksemburška ali nizozemska vlada bodo to osebo pod istimi pogoji spet sprejele, če bodo kasnejše preverbe pokazale, da v trenutku odstranitve z belgijskega, luksemburškega ali nizozemskega ozemlja ni bila slovenski državljan, kolikor za slovensko vlado obveznost prevzema ne sledi iz določil člena 4.
3. člen
1. Belgijska, luksemburška ali nizozemska vlada bo na svoje ozemlje sprejela na zahtevo slovenske vlade in brez formalnosti vsakogar, ki ne izpolnjuje ali nič več ne izpolnjuje pogojev za vstop ali bivanje, ki veljajo na ozemlju Slovenije, takoj ko se ugotovi ali predpostavi da je oseba belgijski, luksemburški ali nizozemski državljan.
2. Da gre za državljana ene od držav Beneluksa, se lahko ugotovi ali predpostavi na podlagi enega od dokumentov, ki so navedeni v prilogi II tega Sporazuma. Njihovo državljanstvo se prav tako lahko predpostavi na podlagi drugih podatkov.
3. Slovenska vlada bo to osebo, pod istimi pogoji sprejela, če bodo kasnejše preverbe pokazale, da v trenutku odstranitve s slovenskega ozemlja ni bila belgijski, luksemburški ali nizozemski državljan, kolikor obveznost prevzema za belgijsko, luksemburško ali nizozemsko vlado ne sledi iz določil člena 5.
4. člen
1. Slovenska vlada bo na zahtevo vlade Belgije, Luksemburga ali Nizozemske na svoje ozemlje sprejela vsakogar, ki ni državljan ene od držav pogodbenic tega Sporazuma, če oseba:
a. poseduje dovoljenje za bivanje, ki ga je izdala Slovenija, in katerega veljavnost ni potekla; ali
b. poseduje vizum, ki ga je izdala Slovenija, in katerega veljavnost ni potekla; ali
c. je zapustila Slovenijo potem, ko je tu bivala vsaj dva tedna in to ne kasneje kot v 6 mesecih pred vložitvijo te prošnje in ne izpolnjuje ali nič več ne izpolnjuje pogojev, ki veljajo za vstop ali bivanje na ozemlju Belgije, Luksemburga ali Nizozemske.
2. Prošnja za sprejem se posreduje Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije, ki bo nanjo odgovorilo najkasneje v štirinajstih dneh po prejemu. Odgovor mora biti podan pisno. Vsaka zavrnitev mora biti obrazložena.
3. Slovenska vlada bo brez formalnosti sprejela, najkasneje v enem mesecu osebo, katere sprejem je bil odobren. Ta rok lahko vlada Belgije, Luksemburga ali Nizozemske podaljša z navedbo motivov.
4. Obveznost sprejema ne obstaja:
a. za državljane tretjih držav, ki imajo skupno mejo z Belgijo, Luksemburgom ali Nizozemsko;
b. za tujce po njihovem odhodu iz Slovenije in prihodu v eno izmed držav Beneluksa, če so imeli ob prihodu v eno izmed teh držav veljavni vizum ali veljavno dovoljenje za bivanje, ki ga je izdala ena izmed držav Beneluxa pred ali po vstopu v zgoraj omenjene države;
c. za tujce, katerih prekinitev bivanja v Sloveniji je bila posledica izgona v matično državo ali drugo državo, ki je zagotovila sprejem.
5. člen
1. Vlade Belgije, Luksemburga ali Nizozemske, odvisno od primera, bodo na zahtevo slovenske vlade na svoje ozemlje sprejele vsakogar, ki ni državljan ene od teh držav pogodbenic tega Sporazuma, če oseba:
a. poseduje dovoljenje za bivanje, ki je bilo izdano v Belgiji, Luksemburgu ali na Nizozemskem in katerega veljavnost ni potekla; ali
b. poseduje vizum, ki je bil izdan v Belgiji, Luksemburgu ali na Nizozemskem in katerega veljavnost ni potekla, ali;
c. je v preteklih šestih mesecih pred to zahtevo zapustila Belgijo, Luksemburg ali Nizozemsko in je pred tem najmanj dva tedna tam bivala in ne izpolnjuje ali nič več ne izpolnjuje pogojev za vstop ali bivanje, ki se zahtevajo na ozemlju Slovenije.
2. Prošnja za sprejem bo ustrezno posredovana Ministrstvom za pravosodje Belgije, Luksemburga ali Nizozemske, ki bodo nanjo odgovorila najkasneje v štirinajstih dneh po prejemu. Odgovor mora biti podan pisno. Vsaka zavrnitev mora biti obrazložena.
3. Vlade Belgije, Luksemburga ali Nizozemske bodo brez formalnosti sprejele, najkasneje v enem mesecu osebo, katere sprejem je bil odobren.
Ta rok lahko slovenska vlada podaljša z navedbo motivov.
4. Obveznost sprejema ne obstaja:
a. za državljane tretjih držav, ki imajo skupno mejo s Slovenijo;
b. za tujce po njihovem odhodu iz Belgije, Luksemburga ali Nizozemske in prihodu v Slovenijo, če so imeli ob prihodu veljavni vizum ali veljavno dovoljenje za bivanje, ki ga je izdala Republika Slovenija pred ali po vstopu na njeno ozemlje;
c. za tujce, katerih prekinitev bivanja v Belgiji, Luksemburgu ali Nizozemski je bila posledica izgona v matično državo ali drugo državo, ki je zagotovila sprejem.
6. člen
1. Slovenska vlada na eni in belgijska, luksemburška ali nizozemska na drugi strani izjavljajo, da so pripravljene ugoditi zahtevi vlade druge strani za tranzit oseb, ki nimajo državljanstva nobene od strani pogodbenic in je zoper njih izrečen administrativni ukrep izgona, takoj ko je zagotovljen prevzem v ciljni državi in v danem primeru tranzit preko drugih držav.
2. Tranzit se lahko zavrne:
a. če se s tranzitom čez ozemlje zaprošene države, tvega, da bo prizadeta oseba izpostavljena kazenskemu pregonu ali pa izvršitvi kazenske sodbe;
ali
b. če obstajajo razlogi za domnevo, da prizadeta oseba v drugi tranzitni državi ali ciljni državi tvega, da bo izpostavljena pregonu iz političnih motivov ali kazenskemu pregonu oziroma izvršitvi kazenske sodbe.
3. Zahteva za tranzit se preko pristojnega diplomatskega predstavništva strani prosilke posreduje pristojnemu organu zaprošene strani. V Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski je pristojni organ Ministrstvo za pravosodje zaprošene strani, v Sloveniji je pristojni organ Ministrstvo za notranje zadeve.
4. Osebo, ki ji je sprejem zagotovljen, lahko v vsakem trenutku vrnejo državi prosilki, če kasneje postanejo znana dejstva, ki preprečujejo tranzit, oziroma ta dejstva nastanejo kasneje ali če država tranzita oziroma ciljna država zavrne sprejem te osebe.
7. člen
Stroške izgona osebe do meje ciljne države, vključno s stroški, ki jih imajo tretje države v tranzitu, kakor tudi stroške vračanja, nosi stran prosilka.
8. člen
1. Določbe tega Sporazuma ne zadevajo obveznosti, ki izvirajo iz Ženevske konvencije z dne 28. 7. 1951 o statusu beguncev, dopolnjene z Newyorškim protokolom z dne 31. 1. 1967.
2. Določbe tega Sporazuma ne zadevajo obveznosti, ki izhajajo iz skupnega prava za Belgijo, Luksemburg in Nizozemsko.
3. Določbe tega Sporazume ne ovirajo uporabe Schengenskega sporazuma z dne 14. 6. 1985 glede postopne odprave kontrole na. skupnih mejah in Konvencije o uporabi Schengenskega sporazuma z dne 19. 6. 1990, računajoč od datuma začetka veljavnosti te Konvencije.
9. člen
Kraljevina Nizozemska lahko uporabo tega Sporazuma razširi na Arubo in Nizozemske Antile z notifikacijo Kraljevine Nizozemske Vladi Republike Slovenije.
10. člen
1. Ta Sporazum bo podpisan in bo ratificiran ali potrjen s strani pogodbenic v skladu z njihovimi ustavnimi določili.
2. Ta Sporazum stopi v veljavo prvi dan v mesecu, ki sledi datumu deponiranja dokumentov zadnje notifikacije ali potrditve.
3. Ta Sporazum se začasno uporablja od dneva podpisa sporazuma.
11. člen
1. Vsaka sprememba tega Sporazuma, dogovorjena med pogodbenicami stopi v veljavo z datumom, določenim z izmenjavo diplomatskih not.
2. O vsaki spremembi priloge, omenjene v 2. točki 2. člena in v 2. točki 3. člena, se pristojni organi dogovorijo pisno in stopi takoj v veljavo.
12. člen
1. Vsaka stran pogodbenica lahko po posvetu z drugimi pogodbenicami iz upravičenih razlogov ukine ali odpravi ta sporazum s pisno notifikacijo depozitarju.
2. Ukinitev ali odpoved stopi v veljavo prvi dan naslednjega meseca, ko depozitar prejme notifikacijo.
13. člen
Vlada Belgije je depozitar tega sporazuma.
V potrdilo tega so predstavniki strani pogodbenic pravilno pooblaščeni v ta namen, spodaj podpisali ta sporazum.
 
Sestavljeno na Dunaju, dne 16. novembra 1992 v slovenskem, francoskem in nizozemskem jeziku, pri čemer so vsi teksti enako veljavni.
Za Vlado Republike Slovenije,
dr. Katja Boh l.r.
 
Za Vlado Kraljevine Belgije,
Georges Vilain XIIII l.r.
 
Za Vlado Velikega vojvodstva Luksemburga,
Jacques Reuter l.r.
 
Za Vlado Kraljevine Nizozemske,
Cornelius Hendrik Adriaan Plug l.r.
Priloga I
Slovensko državljanstvo se lahko dokaže s potrdilom o državljanstvu; izkaže pa se lahko za verjetno s potnim listom ali osebno izkaznico, ki sta bila izdana s strani slovenskih organov oblasti, četudi so bili ti dokumenti neupravičeno izdani ali pa je njihova veljavnost pretekla pred največ 10 leti.
Priloga II
Belgijsko državljanstvo se lahko dokaže s potrdilom o državljanstvu ali z izpiskom iz matične knjige, ki zadeva pridobitev državljanstva. Lahko se predpostavi na osnovi potnega lista ali osebne izkaznice, ki so jo izdale belgijske oblasti, čeprav so bili neupravičeno izdani ali je preteklo največ deset let od prenehanja njihove veljavnosti, ali tudi s pomočjo veljavne osebne izkaznice za tujce, ki so jo izdale pristojne oblasti v Franciji, Luksemburgu ali v Švici belgijskim državljanom, ki imajo tam stalno bivališče in potrjujejo belgijsko državljanstvo nosilca.
Luksemburško državljanstvo se lahko dokaže s potrdilom o državljanstvu ali s pravnomočno sodno odločbo, ki zadeva to državljanstvo; lahko se dokaže s potnim listom ali osebno izkaznico, ki so jo izdale luksemburške oblasti, četudi so bili ti dokumenti neupravičeno izdani ali če ni minilo več kot deset let od prenehanja njihove veljavnosti ali tudi z veljavnim potrdilom o istovetnosti za tujce, ki so ga izdale pristojne belgijske, francoske, švicarske ali liechtensteinske oblasti luksemburškim državljanom, ki imajo tam stalno bivališče in potrjujejo luksemburško državljanstvo nosilca.
Nizozemsko državljanstvo se lahko dokaže s potrdilom o državljanstvu; izkazalo bi se za verjetno s potnim listom ali osebno izkaznico (turistično izkaznico, ki so jo izdale nizozemske oblasti), čeprav so bili ti dokumenti izdani neupravičeno, ali z veljavnim belgijskim ali luksemburškim potrdilom o istovetnosti za tujce, iz katerega se da sklepati, da je nosilec nizozemski državljan.
Accord entre le Gouvernement de la République de Slovénie, d'une part, et les Gouvernements du Royaume de Belgique, du Grand-Duché de Luxembourg et du Royaume des Pays-Bas, d'autre part, relatif à la réadmission des personnes en situation irrégulière
Le Gouvernement de la République de Slovénie, d'une part, et les Gouvernements du Royaume de Belgique, du Grand-Duché de Luxembourg et du Royaume des Pays-Bas, agissant de concert en vertu de la Convention conclue entre eux, le 11 avril 1960, concernant le transfert du contrôle des personnes vers les frontières extérieures du territoire de Benelux, d'autre part,
aux fins de compenser, notamment la charge qu'une circulation des voyageurs en exemption du visa, ressortissants des Parties Contractantes, est susceptible de créer,
désireux de faciliter la réadmission des personnes en situation irrégulière dans un esprit de coopération et sur une base de réciprocité,
sont convenus de ce qui suit:
Article 1er
Aux termes du présent Accord, il faut entendre par »les pays du Benelux«: le Royaume de Belgique, le Grand-Duché de Luxembourg et le Royaume des Pays-Bas.
Article 2
1. Le Gouvernement slovène réadmet sur son territoire, à la demande du Gouvernement belge, luxembourgeois ou néerlandais et sans formalités, toute personne qui ne remplit pas ou ne remplit plus les conditions d'entrée ou de séjour applicables sur le territoire de la Belgique, de Luxembourg ou des Pays-Bas, pour autant gu'il est établi ou présumé gu' elle possède la nationalité slovène.
2. La possession de la nationalité slovène peut être établie ou présumée sur la base d'un des documents mentionnés à l'annexe I au présent Accord. Ladite nationalité peut également être présumée sur la base d'autres renseignements.
3. Le Gouvernement belge, luxembourgeois ou néerlandais réadmet dans les mêmes conditions cette personne si des contrôles postérieurs démontrent qu'elle ne possédait pas la nationalité slovène au moment de son éloignement du territoire belge, luxembourgeois ou néerlandais pour autant qu'une obligation de reprise n'incombe pas au Gouvernement slovène en vertu de l'article 4.
Article 3
1. Le Gouvernement belge, luxembourgeois ou néerlandais réadmet sur son territoire, à la demande du Gouvernement slovène et sans formalités, toute personne qui ne remplit pas ou ne remplit plus les conditions d'entrée ou de séjour applicables sur le territoire de la Slovénie, pour autant qu' il est établi ou présumé qu'elle possède la nationalité belge, lusembourgeoise ou néerlandaise.
2. La possession de là nationalité de l'un des pays du Benelux peut être établie ou présumée su la base d'un des documents mentionnés à l'annexe II du présent Accord. Ladite nationalité peut également être présumée sur la base d' autres renseignements.
3. Le Gouvernement slovène réadmet dans les mêmes conditions cette personne si des contrôles postérieurs démontrent qu'elle ne possédait pas la nationalité belge, luxembourgeoise ou néerlandaise au moment de son éloignement du territoire de la Slovénie, pour autant qu'une obligation de reprise n'incombe pas au Gouvernement belge, luxembourgeois ou néerlandais en vertu de l'article 5.
Article 4
1. Le Gouvernement slovène réadmet sur son territoire, à la demande du Gouvernement belge, luxembourgeois ou néerlandais, toute personne qui n'est pas ressortissante d'un des États Parties au présent Accord, lorsque cette personne:
a. est en possession d'un titre de séjour délivré par la Slovénie dont la validité n'est pas expirée; ou
b. est en possession d'un visa délivré par la Slovénie dont la validité n'est pas expirée; ou
c. dans les six mois précédant l'introduction de cette demande, a quitté la Slovénie après un séjour d'au moins deux semaines et qu'elle rie remplit pas ou ne remplit plus les conditions d'entrée ou de séjour applicables sur le territoire de la Belgique, du Luxembourg ou des Pays-Bas.
2. Les demandes de réadmission sont introduites auprès du Ministère de l'Intérieur de Slovénie qui répond dans Un délai maximum de quinze jours après l'introduction de la demande. La réponse est fournie par écrit. Tout refus est motivé.
3. Le Gouvernement slovène réadmet sans formalités, dans un délai maximum d'un mois la personne dont la réadmission a été acceptée. Ce délai peut être prolongé, en mentionnant lès motifs, par le Gouvernement respectivement belge, luxembourgeois ou néerlandais.
4. L'obligation de réadmission n'existe pas:
a. à l'égard des ressortissants d'États tiers qui ont une frontière commune avec la Belgique, le Luxembourg ou les Pays-Bas;
b. à l'égard des étrangers qui, après leur départ de la Slovénie, sont en possession d'un visa ou d'un titre de séjour en cours de validité délivré par un des pays du Benelux lors de leur entrée sur le territoire de la Belgique, du Luxembourg, ou des Pays-Bas, ou qui, après leur entrée, ont été mis en possession d'un visa ou d'un titre de séjour par un des pays du Benelux;
c. à l'égard des étrangers dont la cessation du séjour en Slovénie a été suivie d'un éloignement vers le pays de provenance ou un autre pays où leur admission était garantie.
Article 5
1. Le Gouvernement belge, luxembourgeois ou néerlandais, selon le cas, réadmet sur son territoire, à la demande du Gouvernement slovène, toute personne qui n'est pas ressortisante d'un des États Parties au présent Accord, lorsque cette personne:
a. est en possesion d'un titre de séjour délivré par respectivement la Belgique, le Luxembourg on les Pays-Bas dont la validité n'est pas expirée; ou
b. est en possession d'un visa délivré par la Belgique, le Luxembourg ou les Pays-Bas dont la validité n'est pas expirée; ou
c. dans les six mois précédant l'introduction de cette demande, a quitté la Belgique, le Luxembourg ou les Pays-Bas après un séjour d'au moins deux semaines dans ce pays et qu' elle ne remplit pas ou ne remplit plus les conditions d'entrée ou de séjour applicables sur le territoire de la Slovénie.
2. Les demandes de réadmission sont introduites respectivement auprès du Ministère de la Justice de Belgique, de Luxembourg ou des Pays-Bas qui répond dans un délai maximum de quinze jours après l'introduction de la demande. La réponse est fournie par écrit. Tout refus est motivé.
3. Le Gouvernement belge, luxembourgeois ou néerlandais réadmet sans formalités dans un délai maximum d'un mois, la personne dont la réadmission a été acceptée. Ce délai peut être prolongé, en mentionnant les motifs, par le Gouvernement slovène.
4. L'obligation de réadmission n'existe pas:
a. à l'égard des ressortissants d'États tiers qui ont une frontière commune avec la Slovénie;
b. à l'égard des étrangers qui, après leur départ de la Belgique, du Luxembourg ou das Pays-Bas, sont en possesssion d'un visa ou d'un titre de séjour en cours de validité, dé livré par la Slovénie lors de leur entrée sur le territoire de la Slovénie, ou qui, après leur entrée, ont été mis en possession d'un visa ou d'un titre de séjour par la Slovénie;
c. à l'égard des étrangers dont la cessation du séjour en Belgique, au Luxembourg ou aux Pays-Bas a été suivie d'un éloignement vers le pays de provenance ou un autre pays où leur admission était garantie.
Article 6
1. Le Gouvernement slovène, d'une part, et le Gouvernement belge, luxembourgeois ou néerlandais, d'autre part, se déclarent prêts à donner suite aux demandes du Gouvernement de l'autre Partie visant au transit des personnes qui ne possèdent pas la nationalité d'une des Parties et font l'objet d'une mesure administrative d'éloignement, lorsque la prise en charge par l'État de destination et, le cas échéant, le transit par d'autres États sont assurés.
2. Le transit peut être refusé:
a. lorsque le transit par le territoire de la Partie requise risque d'exposer la personne concernée à des poursuites pénales ou à l'exécution d'une décision pénale, ou
b. lorsqu'il y a des raisons de présumer que la personne concernée risque d'être exposée dans un autre État de transit ou dans l'État de destination à des poursuites pour des motifs politiques ou à des poursuites pénales ou l'exécution d'une décision pénale.
3. La demande de transit sera introduite par la représentation diplomatique compétente de la Partie requérante auprès de l'autorité compétente de la Partie requise. Pour la Belgique, le Luxembourg et les Pays-Bas, l'autorité compétente est le Ministère de la Justice de la Partie requise et pour la Slovénie, l'autorité compétente est le Ministère de l'Intérieur.
4. La personne prise en charge aux fins de transit peut être remise à tout moment aux autorités de la Partie requérante, lorsque des faits empêchant le transit sont connus ou surviennent ultérieurement ou lorsqu'un autre État de transit ou l'État de destination refuse de prendre en charge l'intéressé.
Article 7
Les frais de l'éloignement jusqu'à la frontière de l'État de destination, y compris les frais liés au transit par des États tiers, ainsi que les frais liés à un renvoi, sont supportés par la Partie requérante.
Article 8
1. Les dispositions du présent Accord ne portent pas atteinte aux obligations découlant de la Convention de Genève du 28 juillet 1951 relative au statut des réfugiés, telle qu' amendée par le protocole de New York du 31 janvier 1967.
2. Les dispositions du présent Accord ne portent pas atteinte aux obligations découlant du droit communautaire pour la Belgique, le Luxembourg et les Pays-Bas.
3. Les dispositions du présent Accord ne font pas obstacle à l'application de l'Accord de Schengen du 14 juin 1985 relatif à la suppression graduelle des contrôles aux frontières communes et de la Convention d'application de cet Accord de Schengen du 19 juin 1990, à compter de la date d'entrée en vigueur de cette Convention.
Article 9
En ce qui concerne le Royaume des Pays-Bas, l'application du présent Accord peut être étendue à Aruba et aux Antilles néerlandaises par une notification du Gouvernement des Pays-Bas au Gouvernement de la République de Slovénie.
Article 10
1. Le présent Accord est signé et sera ratifié ou approuvé par les Parties Contractantes comformément à leurs règles constitutionnelles respectives.
2. Le présent Accord entre en vigueur à compter du premier jour du mois qui suit la date du dépôt des instruments de la dernière ratification ou approbations
3. Le présent Accord est applicable provisoirement à compter de la date de sa signature.
Article 11
1. Toute modification du présent Accord convenue par les Parties Contractantes entre en vigueur à une date à fixer dans un échange de notes diplomatiques.
2. Toute modification de l'annexe citée dans les articles 2, paragraphe 2, et 3, paragraphe 2, est convenue par écrit par les autorités compétentes et entree immédiatement en vigueur.
Article 12
1. Chaque Parti Contractante peut, après consultation avec les autres Parties Contractantes, suspendre ou dénoncer le présent Accord pour des motifs graves, par une notification écrite adressée au dépositaire.
2. La suspension ou la dénonciation prend effet le premier jour du mois suivant la réception de la notification par le dépositaire.
Article 13
Le Gouvernement de Belgique est dépositaire du présent Accord.
En foi de quoi, les représentants des Parties Contractantes, dûment autorisés à cet effet, ont apposé leurs signatures au bas du présent Accord.
 
Fait à Vienne, le 16. novembre 1992 dans les langues slovène, française et néerlandaise, les trois textes faisant également foi.
Pour le Gouvernement de la République de Slovénie,
dr. Katja Boh m.p.
 
Pour le Gouvernement du Royaume de Belgique,
Georges Vilain XIIII m.p.
 
Pour le Gouvernement du Grand-Duché de Luxembourg,
Jacques Reuter m.p.
 
Pour le Gouvernement du Royaume des Pays-Bas,
Cornélius Hendrik Adriaan Plug m.p.
Annexe I
La nationalité slovène peut être établie au moyen, d'un certificat de nationalité; elle peut être rendue plausible au moyen d'un passeport ou d'une carte d'identité, y compris si ces documents ont été délivrés indûment ou sont périmés depuis dix ans au maximum.
Annexe II
La nationalité belge pourra être prouvée au moyen d'un certificat de nationalité ou d'un extrait du registre d'état civil relatif à l'obtention de cette nationalité. Elle pourra être présumée au moyen d'un passeport ou d'une carte d'identité délivrés par les autorités belges, même si ces documents on été délivrés indûment ou sont périmés depuis dix ans au maximum, ou encore au moyen d'une carte d'identité pour étrangers en cours de validité, délivré par les autorités compétentes en France, au Luxembourg ou en Suisse aux ressortissants belges y ayant leur résidence habituelle, et attestant la nationalité belge de titulaire.
La nationalité luxembourgeoise pourra être prouvée par un certificat de nationalité ou l'expédition d'une décision judiciaire coulée en force de chose jugée constatant cette nationalité; elle pourra être présumée sur la vue soit d'un passeport soit d'une carte d'identité délivrés par les autorités luxembourgeoises, même si ces documents ont été délivrés indûment ou si leur durée de validité n'a pas expiré depuis plus de dix ans, ou encore au moyen d'un certificat d'identité pour étragers en état de validité, délivré par les autorités compétentes en Belgique, en France, en Suisse ou au Liechtenstein aux ressortissants luxembourgeois y ayant leur lieu de séjour fixe, et attestant la nationalité luxembourgeoise du titulaire.
Le nationalité néerlandaise peut être établie au moyen d' un certificat de nationalité; elle peut être rendue plausible au moyen d'un passeport ou d'une carte d'identité (carte d'identité de touriste), y compris si ces documents ont été délivrés indûment ou sont périmés depuis dix ans au maximum; ou au moyen d'un certificat d'identité belge ou luxembourgeois pour étrangers valable faisant apparaître la nationalité néerlandaise de son titulaire.
3. člen
Za izvajanje tega sporazuma skrbi Ministrstvo za notranje zadeve.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Št. 213-04/93-7/1-1
Ljubljana, dne 26. februarja 1993.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Herman Rigelnik l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti