Uradni list

Številka 39
Uradni list RS, št. 39/1993 z dne 15. 7. 1993
Uradni list

Uradni list RS, št. 39/1993 z dne 15. 7. 1993

Kazalo

1613. Pravilnik o vsebini in poteku sekundariata, stran 1987.

Na podlagi tretjega odstavka 66. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) ter 26. člena Statuta Zdravniške zbornice Slovenije izdaja Zdravniška zbornica Slovenije v soglasju z ministrom za zdravstvo
PRAVILNIK
o vsebini in poteku sekundariata
SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
Ta pravilnik ureja v skladu z določili Zakona o zdravstveni dejavnosti in Statuta zdravniške zbornice Slovenije:
– program sekundariata,
– potek sekundariata,
– financiranje sekundariata,
– preskušanje sekundarijevega znanja in usposobljenosti,
2. člen
Po končanem pripravništvu in opravljenem strokovnem izpitu zdravnik nadaljuje delo kot sekundarij v zdravstvenem zavodu ali pri zdravniku v zasebni zdravstveni dejavnosti.
3. člen
Sekundariat traja dve leti in se konča, ko se preskusi sekundarijevo usposobljenost.
4. člen
Zdravnik, ki pridobi pravico do opravljanja specializacije, prekine sekundariat v 30. dneh po prejemu odločbe o nastopu specializacije.
5. člen
Zdravnik mora med opravljanjem sekundariata delati poln delovni čas.
Pod vodstvom mentorja ali pooblaščenega zdravnika se mora sekundarij vključevati v nočno, nedeljsko ali praznično dežurno službo.
Dežurna služba zanj ne sme trajati povprečno več kot 32 ur tedensko in en vikend mesečno.
Porodniški dopust, služenje vojaškega roka in druge odsotnosti, razen letnega dopusta, ne štejejo v sekundariat. V primerih take odsotnosti se sekundariat ustrezno podaljša.
6. člen
Med opravljanjem sekundariata se zdravniku poverijo opravila, za katera se usposablja. Pri tem ga mora neposredno nadzirati mentor.
7. člen
Zdravniška zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu zbornica) nadzira izvajanje sekundariata.
Nadzor je smiselno prilagojen programu strokovnega usposabljanja in je usmerjen k skrbi za učinkovito osvajanje znanja, uvežbanosti in načel, ki jih bo zdravnik potreboval pri samostojnem delu z bolniki.
VSEBINA SEKUNDARIATA
8. člen
Načeloma opravlja sekundarij delo zdravnika na različnih oddelkih bolnišnice tako, da spozna, osvoji in obvlada vsa predpisana znanja, načela in veščine, ki jih bo potreboval pri samostojnem delu.
Določeni deli sekundariata se lahko izvajajo v obliki organiziranega programa usposabljanja (vsebinsko zaključeni seminarji, tečaji, učne delavnice ipd).
9. člen
Sekundariat poteka na naslednjih strokovnih področjih:
– interna medicina z infektologijo,
– kirurgija,
– zdravstveno varstvo žena ali
– zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov ali
– mentalno zdravje.
Poleg teh lahko sekundarij po izbiri opravlja prakso tudi na naslednjih področjih: nevrologija, dermatologija, ortopedija, otorinolaringologija, oftalmologija in onkologija.
Podrobnejša vsebina sekundariata je v prilogi List sekundarija, ki je sestavni del pravilnika.
10. člen
Zdravnikom se sekundariat ali del sekundariata, če po vsebini ustreza programu, lahko všteje v specializacijo.
PRIJAVA IN RAZPOREJANJE SEKUNDARIJEV
11. člen
Seznam zavodov in zdravnikov v zasebni zdravstveni dejavnosti, pooblaščenih za izvajanje sekundariata, objavi Ministrstvo za zdravstvo.
12. člen
Število delovnih mest sekundarijev je znano vnaprej in prilagojeno načrtovanemu številu sekundarijev v Sloveniji.
Zdravniki sekundariji se prijavljajo za opravljanje sekundariata na posameznem obveznem ali izbirnem strokovnem področju po lastni želji.
13. člen
V osnovi poteka sekundariat kot kroženje v 4-mesečnih ciklusih. Zdravniki sekundarij praviloma začenjajo z delom na strokovnih področjih iz 9. člena tega pravilnika trikrat letno: 1. februarja, 1. junija in 1. oktobra.
14. člen
Za opravljanje sekundariata na posameznih strokovnih področjih se morajo kandidati prijaviti najkasneje dva meseca pred pričetkom posameznega ciklusa, to je: 1. decembra, 1. aprila in 1. avgusta za cikluse, ki se pričenjajo: 1. februarja, 1. junija in 1. oktobra.
Za strokovna področja, ki trajajo po 2 meseca, je potrebno v prijavi navesti dve področji.
15. člen
Zbiranje prijav, koordinacija in razporejanje sekundarijev, nadzor nad potekom sekundariata in evidentiranje prekinitev sekundariata sodi med javna pooblastila, ki jih izvaja zbornica:
Zbornica o uskladitvi prijav z razpoložljivimi mesti za opravljanje sekundariata ter o izboru kandidatov s strani delodajalcev obvesti zdravnike sekundarije v 21 dneh po preteku prijavnega roka.
Kandidatom, ki niso bili izbrani, posreduje zbornica seznam še razpoložljivih prostih delovnih mest, na katera se lahko prijavijo do 1. januarja, 1, maja oziroma 1. septembra za cikluse ki pričenjajo mesec dni kasneje.
O ponovnem izboru morajo biti sekundariji obveščeni najmanj 14 dni pred nastopom dela.
IZVAJANJE SEKUNDARIATA IN MENTORSTVO
16. člen
Sekundariat se opravlja pod vodstvom nadzornega in neposrednega mentorja. Nadzorni mentor je lahko predstojnik oddelka, svetnik ali primarij. Neposredni mentor mora imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj.
Nadzorne mentorje imenuje minister za zdravstvo na predlog Razširjenih strokovnih kolegijev.
Neposredne mentorje imenuje zbornica na predlog nadzornih mentorjev.
Nadzorni mentor lahko odgovarja za največ tri sekundarije, neposredni mentor pa samo za enega hkrati.
17. člen
Zbornica izda zdravniku ob pričetku strokovnega usposabljanja List sekundarija, v katerem so navedena načela in vsebina sekundariata.
List sekundarija, razen Pravilnika, je dokument, ki se bo skladno s strokovnimi stališči spreminjal in dopolnjeval največ enkrat letno.
Spremembe sprejme Strokovna komisija zbornice na temelju predlogov Razširjenih strokovnih kolegijev ali drugih zborničnih organov.
Nadzorni mentor izpolni ob koncu sekundiranja v posamezni stroki ocenjevalni list in ga pošlje zbornici.
18. člen
Nadzorni mentor skrbi, da se sekundariat opravlja skladno s programom. Nadzira usposabljanje sekundarija in je odgovoren za njegovo usposobljenost.
Neposredni mentor z navodili, praktičnim delom in z nasveti usposablja sekundarija za samostojno delo s tem, da:
– ga usmerja k poglabljanju teoretičnih znanj,
– mu dodeljuje opravila in naloge, ki jih mora praktično obvladati in ga pri tem nadzira,
– obravnava posamezna načela, ki naj jih obvlada pri samostojnem delu,
– skrbi, da se ne usmerja samo v ozko specialistično dejavnost.
19. člen
Mentor je za svoje delo osebno odgovoren. Če po mnenju sekundarija mentor svojega dela ne opravlja ustrezno, nadzorna komisija zbornice preveri delo mentorja.
Mentor se lahko razreši na lastno zahtevo, na zahtevo sekundarija ali na zahtevo zavoda.
20. člen
Vprašanja, ki nastajajo v zvezi s sekundariatom, rešuje Strokovno medicinska komisija zbornice.
PLAČEVANJE SEKUNDARIATA
21. člen
Sekundarij sklene s pooblaščenim zdravstvenim zavodom ali zasebnim zdravnikom delovno razmerje za čas strokovnega usposabljanja.
22. člen
Sekundariju daje plačo za njegovo delo zavod oziroma zdravnik v zasebni zdravstveni dejavnosti, pri katerem se sekundarij usposablja.
Zdravstveni zavod ali zdravnik v zasebni zdravstveni dejavnosti, ki usposablja sekundarija, ima pravico do povrnitve stroškov, ki jih ima z usposabljanjem.
Povračilo plač in drugih stroškov zagotavlja Ministrstvo za zdravstvo iz proračuna skladno z zakonom in kolektivno pogodbo.
PRESKUS USPOSOBLJENOSTI
23. člen
Po dveh letih sekundariata Strokovno medicinska komisija zbornice na podlagi zbranih ocen mentorjev odloči o načinu preverjanja sekundarijeve strokovne usposobljenosti za samostojno delo.
Če Strokovno medicinska komisija zbornice meni, da je sekundarij opravljal svoje delo izredno uspešno, ga lahko oprosti preskusa usposobljenosti pred komisijo.
Če Strokovno medicinska komisija zbornice po izteku dveletnega usposabljanja presodi, da zdravnik ni sposoben za samostojno delo, lahko kljub temu predlaga preskušanje zdravnikove usposobljenosti.
24. člen
Preskus usposobljenosti poteka pred komisijo, ki jo imenuje zbornica.
Komisijo za preskus usposobljenosti sestavljajo predsednik in dva člana.
Člani komisije so: fakultetni učitelj, nadzorni mentor in član Strokovno medicinske komisije zbornice.
25. člen
Predsednik, člani komisije in kandidat morajo biti o kraju in času preskusa usposobljenosti obveščeni najmanj 30 dni pred preskusom.
Če je kandidat ali član komisije iz opravičenih razlogov zadržan, mora najmanj pet dni pred preskusom svoj izostanek opravičiti Strokovno medicinski komisiji zbornice, da določi nov termin za opravljanje preskusa usposobljenosti.
26. člen
Preskus usposobljenosti pred komisijo je teoretičen in praktičen.
O poteku preskusa usposobljenosti se za vsakega kandidata vodi zapisnik.
Zapisnik podpišejo vsi člani komisije.
Administrativna dela v zvezi s preskusom usposobljenosti vodi zbornica, ki hrani tudi vse gradivo.
27. člen
Ocena za preskus usposobljenosti je: "opravil" in "ni opravil". O oceni sklepa komisija z večino glasov.
Uspeh preskusa usposobljenosti sporoči kandidatu predsednik komisije.
28. člen
Kandidat, ki preskusa usposobljenosti ni opravil, lahko preskus ponovi dvakrat. Čas med enim in drugim preskusom ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev.
Prošnjo za ponovno opravljanje preskusa usposobljenosti mora poslati Strokovno medicinski komisiji zbornice v 15 dneh po neuspešno opravljenem preskusu. V prošnji mora navesti rok, v katerem želi preskus usposobljenosti opravljati ponovno.
Zdravnik, ki preskusa usposobljenosti ni opravil, ne more delati samostojno.
29. člen
Stroške za delo v zvezi s preskusom usposobljenosti krije zbornica iz sklada za opravljanje javnih pooblastil.
Stroške za ponavljanje preskusa usposobljenosti krije kandidat sam.
KONČNE DOLOČBE
30. člen
Določbe tega pravilnika veljajo tudi za zdravnike, tuje državljane, zaposlene v Republiki Sloveniji.
31. člen
Zdravniku, ki se je za samostojno delo usposobil v tujini, preveri podatke o usposobljenosti Strokovno medicinska komisija zbornice, ki zdravniku strokovno usposobljenost prizna ali ne prizna pod pogoji, kot se preverja znanje sekundarijev.
V primerih, ko komisija zdravniku strokovne usposobljenosti ne prizna, določi, na katerih področjih mora zdravnik izpolniti usposabljanje v okviru sekundariata.
Stroške v zvezi s priznavanjem strokovne usposobljenosti krije posameznik sam.
32. člen
Delodajalci, mentorji in sekundarij se zaradi nepravilnosti pri izvajanju sekundariata lahko pritožijo Strokovno medicinski komisiji zbornice.
Na sklep Komisije za preskus usposobljenosti in Strokovno medicinske komisije zbornice se prizadeti lahko tožijo Razsodišču zbornice v roku 15 dni. Odločitev Razsodišča zbornice je dokončna.
Prizadete stranke lahko sprožijo tožbo pred rednim sodiščem.
33. člen
Vsebinski del sekundariata se spremeni s 1. 7. 1996, ko prične sekundariat prva skupina zdravnikov, ki bo končala študij medicine po šestletnem programu in bo opravljala 6 mesečno pripravništvo po novem programu.
34. člen
Pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana dne 5. junija 1993.
Predsednik
Zdravniške zbornice Slovenije
prim. dr. Kurt Kancler l. r.
 
Soglašam:
Minister za zdravstvo
doc. dr. Božidar Voljč l. r.
                    SPECIFIČNA ZNANJA IN VEŠČINE PO SKLOPIH
 
                      1. INTERNA MEDICINA Z INFEKTOLOGIJO
 
    Zdravnik sekundarij mora obvladati naslednja znanja iz interne medicine
 
    • obvladati mora ukrepe pri naslednjih urgentnih stanjih s področja
interne medicine:
    – zastoju srca in dihanja
    – nezavestnem bolniku
    – miokardnem infarktu
    – akutni dihalni stiski
    – krvavitvi iz prebavil
    – zastrupitvah
    – vseh vrstah šoka
    – krčih
    – podhladitvi in pregretju
    • poznati mora diferencialno diagnostiko in smiselno ukrepanje pri
naslednjih simptomih in znamenjih
    – bolečinah različnih lokalizacij
    – vrtoglavici in sinkopi
    – krčih
    – parezah in paralizah
    – motnjah ritma
    – srčnih šumih
    – kašlju
    – dispnoi in motnjah dihanja
    – zvišani in znižani telesni temperaturi
    – disfagijah
    – motnjah prebave (obstipaciji in driski)
    – zlatenici
    – krvavitvah iz prebavil, hemoptizi in hematuriji
    – hemoraški diatezi
    – hropenju v prsih in stridorju
    – pri kožnih spremembah, ki so sumljive za internistično bolezen, predvsem
za sistemske vezivnotkivne bolezni
    – oteklinah udov, sklepov in drugih delov telesa
    – nenadni oslabelosti in izčrpanosti
    – cianozi
    – deliriju in drugih vedenjskih motnjah
    • poznati mora diagnostiko, terapijo, zaplete, kriterije za napotitev in
osnovno oceno delovne sposobnosti pri naslednjih stanjih
    – sladkorni bolezni
    – boleznih ščitnice
    – dislipidemijah
    – različnih vrstah anemij
    – vnetjih centralnega in perifernega živčevja
    – venski insuficienci na spodnjih okončinah
    – tromboflebitisu
    – arterijski hipertenziji
    – perikarditisu, endokarditisu in miokarditisu
    – miokardnem infarktu
    – najpogostejših motnjah ritma
    – kardialni insuficienci
    – tuberkulozi
    – kronični obstruktivni pljučni bolezni
    – vnetjih zgornjih in spodnjih dihal
    – ulkusni bolezni
    – vnetju črevesja
    – boleznih tankega in debelega črevesa
    – kroničnih hepatopatijah in vnetjih jeter in žolčnika
    – kroničnem in akutnem pankreatitisu
    – vnetjih sečil
    – renalni insuficienci
    – sepsah
    – drugih nalezljivih okužbah, ki jih povzročajo bakterije, virusi in
paraziti
    – okužbah s HIV
    – obvladati mora indikacije za zdravljenje s posameznimi antibiotiki in
protivirusnimi substancami
    – stranskih učinkih zdravil
    • poznati mora ukrepe za preprečevanje ter zgodnjo diagnostiko
    – vnetnih revmatičnih bolezni
    – najpogostnejših bolezni lokomotornega aparata
    – revmatične vročine
    – bakterijskega endokarditisa
    – globoke venske tromboze
    – tuberkuloze
    – ateroskleroze
    – renalne insuficience
    – malignih obolenj
    – aidsa
    • interpretirati mora znati naslednje diagnostične preiskave:
    – osnovne laboratorijske izvide
    – osnovne radiološke preiskave, CT, NMR
    – elektrokardiogram.
    – ultrazvok
    – spirogram
    – rezultate seroloških testov
    – antibiograme
 
                      Obvladati mora naslednje veščine:
 
    – jemanje internistične anamneze
    – izvedba internističnega statusa
    – intradermalno, subkutano, intramuskularno in intravensko injiciranje.
    – tehnike punkcije (venska, arterijska, plevralna, perikardialna,
lumbalna, abdominalna)
    – punkcije sklepa, burz in dajanje injekcij pri zunajsklepnem
degenerativnem in vnetnem revmatizmu
    – vstavitev venskega katetra v periferno in centralno veno
    – nastavitev infuzije
    – kateterizacija mehurja pri moškem in pri ženski
    – nazogastrična intubacija in izpiranje želodca
    – endotrahealna intubacija
    – kardiorespiratorna reanimacija
    – snemanje in interpretacija EKG
    – perikardialno punkcijo
    – odvzem kužnih materialov za izolacijo povzročiteljev
    – rektoskopijo
 
 Zdravnik sekundarij mora obvladati naslednja znanja s področja infektologije
                              otrok in odraslih:
 
    • obvladati mora ukrepe pri naslednjih urgentnih stanjih s področja
infektologije:
    – motnje zavesti
    – krči
    – dehidracija
    – šok
    – zastoj dihanja
    – zastoj srca
    – vegetativni sindrom
    – anafilaktična reakcija
    • poznati mora diagnostiko, terapijo, zaplete, kriterije za napotitev in
možnosti rehabilitacije in oceno osnovne delovne sposobnosti pri naslednjih
stanjih:
    – vnetje centralnega in perifernega živčevja
    - vnetje zgornjih in spodnjih dihal
    – vnetje prebavil
    – vnetje jeter in žolčnika
    – vnetje sečil
    – otroške nalezljive bolezni
    – vnetja kosti, sklepov in mišičja
    – vnetja kože in podkožja
    – sepsa
    – okužbe pri imunosuprimiranih bolnikih
    – druge bolezni, ki jih povzročajo bakterije, virusi in paraziti
    – nozokomialne infekcije
    • obvladati mora indikacije za zdravljenje in preprečevanje navedenih
bolezni s posameznimi antimikrobnimi substancami
    • obvladati mora diferencialno diagnostiko in smiselno ukrepanje pri
naslednjih stanjih:
    – povišani telesni temperaturi
    – krčih
    – bruhanju
    – driski
    – zlatenici
    – parezah in paralizah
    – motnjah dihanja
    – motnjah zavesti
    – pri šoku
 
                      Obvladati mora naslednje veščine:
 
    – anamneza in status pri bolnikih z okužbo in/ali zvišano telesno
temperaturo
    – odvzem kužnin za etiološke preiskave
    – nastavitev i.v. infuzije
    – vstavitev venskega katetra
    – vstavitev urinskega katetra
    – lumbalna punkcija
    – endotrahealna intubacija
    – rektoskopija
    • interpretirati mora znati naslednje diagnostične preiskave:
    – osnovne laboratorijske preiskave
    – rezultate mikrobioloških in imunoloških preiskav
    – antibiograme
    • Poznati mora:
    – epidemiologijo infekcijskih bolezni otrok in odraslih v Sloveniji
    – osnove imunoprofilakse infekcijskih bolezni
    – načela preprečevanja infekcijskih bolezni, vključno s poznavanjem zakona
o infekcijskih boleznih
 
                                 2. KIRURGIJA
 
      Zdravnik sekundarij mora obvladati naslednja znanja iz kirurgije:
 
    • obvladati mora diagnostiko, triažo ter ukrepe pri urgentnih stanjih s
področja kirurgije
    – zastoju srca in dihanja
    – nezavestnem bolniku
    – šoku
    – poškodbah
    – drugih akutnih in življenjsko nevarnih stanjih s področja kirurgije
    • poznati diagnostiko, terapijo, zaplete, kriterije za napotitev, osnovno
oceno delovne sposobnosti in rehabilitacije
    – pri kirurških obolenjih
    – pri poškodbah
    – poznati osnovne kirurške instrumente
    – poznati osnovni kirurški material
    • poznati način standardne metode sterilizacije in dezinfekcije in
čiščenja
    • poznati mora predoperativno pripravo in pooperativno vodenje operiranih
bolnikov
    • rutinsko mora znati oskrbeti pogoste in tipične poškodbe
    • znati se mora primerno zaščititi pred sevanjem na delovnem mestu
    • poznati mora preventivne ukrepe za
    – tetanus
    – preprečevanje poškodb
    • znati mora interpretirati rentgenske izvide najpogostejših poškodb
    • znati mora asistirati pri operacijah
 
                      Obvladati mora naslednje veščine:
 
    • jemanje specifične kirurške anamneze
    • izvedba kirurškega statusa za posamezen organski sistem
    • intradermalno, subkutano, intramuskuiarno in in-travensko injiciranje
    • tehnike punkcije (venska, arterijska, plevralna, lumbalna, abdominalna)
    • vstavitev venskega katetra
    • nastavitev infuzije
    • endotrahealno intubacijo priprava operativnega polja prevezo in čiščenje
ran kirurško zdravljenje ran
    • odpiranje in zapiranje površnega dela operativne rane
    • odstranjevanje drenažnih materialov
    • Heimlichov manever
    • imobilizacijo zlomov • tehnike hemostaze
    • šivanje ran
    • drenažo panaricijev in abscesov
    • ablacijo nohta
    • lokalno in prevodno anestezijo
    • odstranitev ateromov, manjših lipomov ter tujkov kože in podkožja
    • ekscizijo bradavic in nevusov
    • nastavitev venskega katetra
    • incizijo tromboziranega hemoroida
    • repozicijo parafimoze
    • kateterizacijo mehurja pri moškem in ženski
    • punkcijo mehurja
    • razpoznavo najpogostejših poškodb in bolezni iz standardnih rtg
posnetkov
 
                     3. ANESTEZIOLOGIJA Z REANIMATOLOGIJO
 
  Zdravnik sekundarij mora obvladati naslednja znanja iz anesteziologije in
                               reanimatologije:
 
    – priprava bolnika na operativni poseg
    – ocena tveganja anestezije glede na spremljajoče bolezni, na nujnost
operacije in glede na starost bolnika
    – priprava nujnega bolnika za prevoz z reševalnim avtomobilom
    – zdravljenje šokiranega poškodovanca ob sprejemu v bolnišnico
    – zdravljenje akutne dihalne stiske
    – vzdrževanje proste dihalne poti s preprostimi pripomočki in brez njih
    – kardiorespiratorna reanimacija s principi kardioloških in travmatoloških
dodatnih postopkov oživljanja
    – organiziranje oživljanja v svojem delovnem okolju z vsakoletnim rednim
ponavljanjem postopkov
    – poznavanje indikacij, odmerkov in učinkov pomirjeval, uspaval,
analgetikov in relaksantov
    – postavljanje indikacije za endotrahealno intubacijo in ocena o njeni
izvedljivosti pri anatomskih ali patoloških spremembah tkiv vzdolž zgornje
dihalne poti
    – poznavanje principov zdravljenja s kisikom
    – zmožnost izbire in izvajanja umetnega, asistiranega manualnega ali
mehaničnega dihanja
    – ocenjevanje zavesti in preostalega učinka zdravil' pri bolniku po
operaciji in anesteziji
    – poznavanje principov intenzivne nege z interpretacijo plinske analize in
biokemičnih kazalcev
 
                      Obvladati mora naslednje veščine:
 
    – temeljni postopki oživljanja
    – umetno dihanje z usti, z masko in s pomočjo drugih pripomočkov
    – merjenje parametrov življenjskih funkcij (zavest, dihala, obtočila)
    – uvajanje žrelnih in nosnih tubusov
    – endotrahealna intubacija
    – uvajanje intravenskih kanil
    – uvajanje perifernih flebokatetrov
    – uvajanje želodčnih in uretralnih cevk
    – diagnostična laringoskopija
    – določanje krvne skupine, sestavljanje in apliciranje infuzij
    – vse delo z bolnikom ob upoštevanju sodobnih zaščitnih mer (hepatitis,
HIV)
                         4. ZDRAVSTVENO VARSTVO ŽENSK
 
 Zdravnik sekundarij mora obvladati naslednja znanja iz zdravstvenega varstva
                                    žensk:
Obvladati mora diagnostiko, triažo in ukrepe pri urgentnih stanjih nosečnosti
                                  in poroda
 
    – poznati znake za začetek poroda
    – triažirati nosečnico domov oziroma v ambulantni nadzor, oddelek za
patološko nosečnico, v porodni blok
    – ocenjevati zrelost cerviksa
    – poznati probleme prezgodnjega razpoka jajčnega mehurja
    – poznati probleme prezgodnjega poroda
    – poznati probleme prolongirane nosečnosti in prave prenešenosti
    • poznati principe vodenja nosečnosti
    – znati določiti gestacijsko starost
    – poznati rokovnik UZ preiskav
    – diagnosticirati rizične nosečnosti in ustrezno ukrepati
    – diagnosticirati nosečnosti diabetes
    – diagnosticirati EPH gestoze
    – diagnosticirati in zdraviti respiratorni infekt in uroinfekt
    – poznati zdravila, ki so v nosečnosti dovoljena oziroma prepovedana
    – svetovati način življenja nosečnice (prehrana, splošna in intimna
higiena, telesna in spolna aktivnost in podobno)
    • znati voditi normalen porod
    – poznati indikacije za indukcijo in stimulacijo poroda
    – znati odčitati intrapartalni CTG
    – poznati indikacije za mikroanalizo fetalne krvi
    – poznati zdravila za lajšanje popadkov
    – poznati principe porodne analgezije
    – poznati indikacije za porodniške operacije
    – znati asistirati pri porodniških operacijah
    • poznati najpogostejše komplikacije porodne dobe
    – poznati indikacije za dajanje zdravil (uterotonika, antibiotika)
    – poznati probleme, povezane z dojenjem
    – poznati znamenja poporodnih psihoz
    – poznati probleme otročnic po carskem rezu • poznati cilje načrtovanja
družine
    – poznati kontraindikacije za različne kontracepcijske metode
    – poznati principe obravnavanja neplodnosti in stopenjsko diagnostiko
    • poznati zakonodajo iz delovnih pogojev v nosečnosti
    – poznati zakonodajo iz področja delovne sposobnosti pri ginekoloških
bolezni
    – poznati principe bolniškega staleža v nosečnosti in ginekoloških bolezni
 
                      Obvladati mora naslednje veščine:
 
    – jemanje specifične anamneze (izpolnitev porodnega zapisnika)
    – zunanjo in notranjo porodniško preiskavo
    – vodenje normalnega poroda
    – amniotomijo
    – epiziotomijo
    – oskrbeti manjšo rupturo nožnice in šivanje presredka
    – ginekološka preiskava
    – jemanje različnih brisov (nožnična čistoča, bris na malignost)
    – Schillerjev test
    – tehnika in interpretacija kolposkopije
    – vstavitev in odstranitev IUV
 
                 5. ZDRAVSTVENO VARSTVO OTROK IN MLADOSTNIKOV
 
 Zdravnik sekundarij mora obvladati naslednja znanja iz zdravstvenega varstva
                            otrok in mladostnikov:
 
    • obvladati mora ukrepe pri naslednjih urgentnih stanjih s področja
zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov:
    – zastoju srca in dihanja
    – šoku pri otroku in mladostniku
    – nezavesti pri otroku in mladostniku
    – srčni de kompenzacij i pri otroku in mladostniku
    – motnjah ritma pri otroku in mladostniku
    – akutni respiratomi insuficienci pri otroku in mladostniku
    – hipoglikemiji pri otroku in mladostniku
    – krčih pri otroku in mladostniku
    – anafilaktičnem šoku pri otroku in mladostniku
    – zastrupitve v otroškem in mladostniškem obdobju
    • poznati mora diferencialno diagnostiko in smiselno ukrepanje pri
naslednjih simptomih in znakih pri otrocih in mladostnikih
    – povišani telesni temperaturi
    – ikterusu
    – bruhanju
    – glavobolu
    – akutnih motnjah vida
    – poliuriji
    – polidipsiji
    – nenapredovanju na teži in višini
    – izgubi ali prekomernem pridobivanju teže
    – zastoju v psihomotornem razvoju ali psihomotorni retardaciji
    – enurezi in enkoprezi
    – motnjah v spolnem razvoju
    • poznati mora diagnostiko, terapijo, zaplete, kriterije za napotitev in
možnosti rehabilitacije pri naslednjih stanjih
    – otroških boleznih z izpuščajem
    – najpogostejše bolezni zgornjih dihal (otitis, rinitis, rinofaringltis)
    – krup
    – bolezni spodnjih dihal
    – astmo
    – gastroenterocolitis
    – urinarne infekte
    – meningitis in meningoencefalitis
    – epilepsijo v otroštvu
    – vročinske krče
    – anemije pri otrocih in mladostnikih
    – najpogostejša parazitarna obolenja v otroštvu
    – najpogostejših vrojenih presnovnih motenj
    – sladkorne bolezni pri otrocih in mladostnikih
    – malignomov pri otrocih in mladostnikih
    – motenj prehranjevanja – anorexiji nervosi in bulimiji pri mladostnikih
    – najpogostejših alergičnih bolezni in kolagenoz pri otrocih in
mladostnikih
    – najpogostejše in najresnejše ortopedske bolezni v otroštvu
    • znati oskrbeti novorojenca po porodu
    • pregledati novorojenca
    • poznati zakonodajo s področja preprečevanja otroških bolezni v Sloveniji
    • znati voditi preventivne preglede šolarja in otroka
    • poznati koledar cepljenja otrok poznati problematiko trpinčenega otroka
poznati epidemiologijo obolevnosti otrok
    • poznati razloge za najpogostejše malformacije pri otroku in možnosti
njihove preventive
    Obvladati mora naslednje veščine:
    • pregled novorojenčka in upoštevati specifičnosti pri pregledu otrok in
mladostnikov
    • ocena otrokovega telesnega in duševnega razvoja
    • otoskopijo pri otroku
    • pregled vida in sluha pri otroku
    • nazogastrično intubacijo in izpiranje želodca
    • reanimacijo pri otroku
    • zbiranje urina in fecesa za laboratorijsko analizo
    • transport novorojenca
 
                              6. MENTALNO ZDRAVJE
 
  Zdravnik sekundarij mora obvladati naslednja znanja iz mentalnega zdravja:
 
    • obvladati mora ukrepe pri naslednjih urgentnih stanjih s področja
mentalnega zdravja:
    – akutnih oblikah shizofrenskih in drugih funkcijskih psihoz
    – akutnih oblikah organskih psihoz
    – delirantnem, maničnem, depresivnem in paranoidnem sindromu
    - zapletih zaradi uživanja psihotropnih snovi
    – paničnih stanjih
    – konverzivnih in drugih akutnih nevrotičnih dekompenzacijah
    – samomorilni krizi
    • diagnosticirati, obravnavati in poznati kriterije za napotitev pri
    – kriznih reakcijah
    – anksioznih in fobičnih stanjih
    – vseh oblikah depresij
    – psihosomatskih disfunkcijah
    – seksualnih disfunkcijah
    – raznih oblikah nevrotičnega reagiranja
    – boleznih odvisnosti
    – vseh oblikah psihoz
    – vseh oblikah demenc in drugih oblikah duševnih motenj zaradi možganskih
motenj zaradi možganskih okvar
    • poznati osnovna načela za ocenjevanje delanezmožnosti pri vseh oblikah
duševnih motenj in bolezni
    • znati sodelovati z vsemi, ki sodelujejo v zdravljenju in rehabilitaciji
psihiatričnega bolnika
    • poznati tehnike pogovora in ustreznih komunikacij z bolnikom
    • poznati delovanje Balintovih skupin
    • prepoznavati in odpravljati rizične dejavnike za mentalno zdravje
    • uporabljati tehnike kratke in usmerjene psihoterapije
    • prepoznati motnje v družinskih odnosih
    • poznati razloge za napotitev na družinsko terapijo
    • poznati pomen in možnosti diagnostičnih in terapevtskih postopkov
 
  Sekundarij mora na področju mentalnega zdravja obvladati naslednje veščine:
 
    • psihiatrični intervju
    • osnovne psihoterapevtske metode
    • prepoznavanje in razumevanje medsebojnih dogajanj v družini
    • svetovanje svojcem pri zdravstvenih problemih v družini
 
                                7. NEVROLOGIJA
 
  Zdravnik sekundarij mora obvladati naslednja znanja s področja nevrologije:
 
    • obvladati mora ukrepe pri naslednjih urgentnih stanjih s področja
nevrologije:
    – obravnava bolnika z motnjami zavesti
    – obravnava bolnika z epileptičnimi napadi
    – obravnava bolnika s cerebrovaskularnim inzultom
    – obravnava bolnika z akutnimi ohromitvami drugih vzrokov
    • poznati mora diagnostiko, terapijo, zaplete, kriterije za napotitev in
možnosti rehabilitacije pri naslednjih stanjih
    – cerebrovaskularnih boleznih
    – glavobolu
    – intrakranialnih ekspanzivnih procesih
    – epilepsiji
    – motnjah gibanja
    – okvarah perifernega živčevja
    • interpretirati mora znati izvide osnovnih preiskovalnih metod v
nevrologiji
 
                      Obvladati mora naslednje veščine:
    – nevrološki pregled
    – pregled očesnega ozadja
    – vstavljanje nazogastrične sonde
    – kateterizacija mehurja pri moškem in ženski
 
                               8. DERMATOLOGIJA
 
Zdravnik sekundarij mora obvladati naslednja znanja s področja dermatologije:
 
    • poznati mora diagnostiko, terapijo, zaplete, kriterije za napotitev in
možnosti rehabilitacije pri naslednjih stanjih
    – virusnih, bakterijskih in glivičnih vnetjih kože
    – kožnih parazitih
    – obolenjih las in nohtov
    – generaliziranem pruritusu
    – prirojenih okvarah kože
    – aknah, rosacei, perioralnem, kontaktnem in sebo-roičnem dermatitisu
    – psoriazi
    – paraneoplastičnih dermatozah
    – fotodermatozah
    – krčnih žilah in golenji razjedi
    – spolno prenosnih kožnih boleznih
    • poznati mora preprečevanje, zgodnjo detekcijo in smiselno svetovati pri
malignomih kože
    • poznati mora zakonska določila, ki se nanašajo na spolno prenosne kožne
bolezni
    • znati mora interpretirati osnovne preiskovalne metode, ki se uporabljajo
v dermatologiji, in poznati razloge za njihovo uporabo
    • odvzeti mora znati material za mikološko, bakteriološko, parazitološko
in histološko analizo
 
                      Obvladati mora naslednje veščine:
    – jemanje dermatološke anamneze
    – pregled dermatološkega bolnika
    – jemanje brisov
    – predpisovanje dermatoloških preparatov – aplikacija lokalnih zdravil
    – sklerozacija varic
 
                                9. ORTOPEDIJA
 
  Zdravnik sekundarij mora obvladati naslednja znanja s področja ortopedije:
 
    • prepoznati urgentna stanja s področja ortopedije in ob njih smiselno
ukrepati
    • poznati mora diagnostiko, terapijo, zaplete, kriterije za napotitev in
možnosti rehabilitacije in oceno osnovne delovne sposobnosti pri naslednjih
stanjih:
    – obolenjih hrbtenice
    – obolenjih in poškodbah sklepov
    – kongenitalnih anomalijah na področju ortopedije
    – mišičnih in živčno-mišičnih obolenjih
    • znati mora interpretirati osnovne preiskovalne metode, ki se uporabljajo
v ortopediji, in poznati razloge za njihovo uporabo
    Obvladati mora naslednje veščine:
    • jemanje specifične ortopedske anamneze
    • pregled ortopedskega bolnika periartikularne infiltracije in blokade
    • intraartikularna blokada kolena in rame
    • aplikacija mavca in opornic
 
                                10. OKULISTIKA
 
  Zdravnik sekundarij mora obvladati naslednja znanja s področja okulistike:
 
    • obvladati mora ukrepe pri naslednjih urgentnih stanjih s področja
okulistike:
    – glavkomskem napadu
    – tujkih v očesu
    – poškodbah očesa
    – svetlobnih poškodbah očesa
    – kemičnih poškodbah očesa
    – emboliji arterije centralis retine
    – hemoftalmosu
    – odstopu mrežnice
    – nenadni slepoti
    • poznati mora diagnostiko, terapijo, zaplete, kriterije za napotitev in
možnosti rehabilitacije in oceno osnovne delovne sposobnosti pri naslednjih
stanjih:
    – glavkomu
    – motnjah refrakcije
    – katarakti
    – vnetjih oči
    • poznati najpogostejše razloge za izgubo vida in ukrepe pri njih
    • znati mora interpretirati osnovne preiskovalne metode, ki se uporabljajo
v okulistiki, in poznati razloge za njihovo uporabo
 
                      Obvladati mora naslednje veščine:
 
    • pregled zunanjega očesa
    • pregled očesnega ozadja
    • pregled vida
    • tonometrija
    • odstranitev tujkov iz roženice in konjunktive
 
                           11. OTORINOLARINGOLOGIJA
 
        Zdravnik sekundarij mora obvladati naslednja znanja s področja
                            otorinolaringologije:
 
    • obvladati mora ukrepe pri naslednjih urgentnih stanjih s področja
otorinolaringologije:
    – tujek v grlu in žrelu
    – vnetne in alergične otekline sluznice žrela in grla
    – tujek v sluhovodu in nosu
    – epistaksa
    • poznati mora diagnostiko, terapijo, zaplete, kriterije za napotitev in
možnosti rehabilitacije in oceno osnovne delovne sposobnosti pri naslednjih
stanjih:
    – vnetjih nosu in obnosnih votlin
    – vnetjih grla, žrela in sapnika
    – vnetjih zunanjega in srednjega ušesa
    – malignóme s področja otorinolaringologije
    – poškodbah na ORL področju
    • poznati mora indikacijo za tonzilektomijo
    • znati mora interpretirati osnovne preiskovalne metode, ki se uporabljajo
v otorinolaringologiji, in poznati razloge za njihovo uporabo
 
                      Obvladati mora naslednje veščine:
 
    • jemanje otorinolaringološke anamneze pregled otorinolaringološkega
bolnika
    • orientacijski pregled sluha izpiranje sluhovoda
    • odstranitev tujkov iz sluhovoda, nosu in žrela
    • sprednja in zadnja nosna tamponada
    • konikotomija
    • Heimlichov postopek
 
                                12. ONKOLOGIJA
 
  Zdravnik sekundarij mora obvladati naslednja znanja s področja onkologije:
 
    • poznati mora dejavnike tveganja in možnosti preventive rakavih bolezni
ter načela in priporočila za aktivno presejanje navidezno zdrave populacije
    • poznati zgodnjo diagnostiko najpogostejših malignomov
    • seznanjen mora biti s preiskovalnimi metodami v onkologiji, njihovim
namenom, dometom in interpretacijo ter poznati njihovo uporabnost v kliniki
    • pravilno mora znati napotiti rakavega, bolnika
    • seznaniti se mora z vsemi tremi terapevtskimi modalitetami zdravljenja,
in sicer z osnovami onkološke kirurgije, radioterapije in kemoterapije
    • poznati mora stranske učinke vseh treh modalitet zdravljenja in možnosti
njihovega preprečevanja oziroma učinkovitega zdravljenja
    • obvladati mora podporno terapijo pri najpogostejših težavah, ki
spremljajo rakave bolezni
    • obvladati mora podporno terapijo terminalnega bolnika
    • pomagati terminalnemu bolniku pri reševanju njegovih psihosocialnih
težav
 
                      Obvladati mora naslednje veščine:
 
    • pregled bolnika, usmerjen v odkrivanje malignih bolezni
    • diagnostične preiskave za zgodnje odkrivanje malignomov

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti