Uradni list

Številka 13
Uradni list RS, št. 13/1993 z dne 12. 3. 1993
Uradni list

Uradni list RS, št. 13/1993 z dne 12. 3. 1993

Kazalo

599. Poslovnik Vlade Republike Slovenije, stran 587.

Na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) je Vlada Republike Slovenije na seji dne 25. februarja 1993 sprejela
POSLOVNIK
Vlade Republike Slovenije
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja delo Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
2. člen
Za uresničevanje tega poslovnika skrbi generalni sekretar vlade, če s tem poslovnikom ni drugače določeno.
Za uresničevanje posameznih nalog iz pristojnosti generalnega sekretarja po tem poslovniku lahko generalni sekretar pooblasti posamezne službe v uradu predsednika vlade.
Če je generalni sekretar odsoten ali zadržan, ga nadomešča namestnik generalnega sekretarja, ki ga imenuje vlada, oziroma vodilni uslužbenec urada predsednika vlade, ki ga določi generalni sekretar.
ORGANIZACIJA DELA VLADE
3. člen
Vlada dela in odloča na sejah.
4. člen
Vlada na sejah obravnava:
– zakone, druge predpise in splošne akte, ki jih predlaga v sprejem državnemu zboru,
– mnenja o zakonih in drugim predpisih državnega zbora, ki jih ni sama predlagala,
– gradiva, ki se nanašajo na določitev politike na posameznih področjih in jih predlaga v sprejem državnemu zboru,
– gradiva, ki se nanašajo na vprašanja iz njene pristojnosti, za katera predlaga državnemu zboru, naj do njih zavzame stališče,
– usmeritve za delo vlade in ministrstev,
– letno poročilo o svojem delu in občasna poročila o uresničevanju politike, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih predloži državnemu zboru,
– stališča do interpelacij, vloženih v državnem zboru,
– stališča do pobud in predlogov državnega zbora ali poslancev o zadevah iz svoje pristojnosti,
– uredbe in njihove obvezne razlage ter sklepe in odločbe,
– imenovanja in razrešitve iz svoje pristojnosti.
Vlada obravnava tudi druga vprašanja oziroma zadeve iz svoje pristojnosti ali pristojnosti ministrstev, za katere presodi, da so pomembna za delo vlade oziroma ministrstev ter za enotnost njene politične in upravne usmeritve.
5. člen
Za predhodno obravnavo zadev iz svoje pristojnosti ustanovi vlada odbore, komisije in druga delovna telesa (v nadaljnjem besedilu: delovna telesa).
S sklepom o ustanovitvi delovnega telesa določi vlada tudi njegove naloge in sestavo.
Delovna telesa sestavljajo predsednik, namestnik in člani, ki jih imenuje vlada izmed ministrov in državnih sekretarjev, izjemoma pa tudi izmed vodilnih uslužbencev ministrstev in drugih upravnih organov ter vladnih služb.
6. člen
Vlada ustanavlja tudi strokovne svete kot svoja strokovno posvetovalna telesa. V strokovne svete imenuje vlada poleg ministrov in vodilnih uslužbencev ministrstev in drugih upravnih organov ter vladnih služb tudi druge strokovnjake z delovnega področja strokovnega sveta.
7. člen
Vlada lahko pooblasti delovno telo za odločanje o posameznih zadevah iz njene pristojnosti; odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina ministrov, ki so člani delovnega telesa; če se pristojni minister ne strinja z odločitvijo delovnega telesa, lahko zahteva, da o zadevi odloči vlada na seji.
Odločitev delovnega telesa iz prejšnjega odstavka se šteje kot odločitev vlade.
8. člen
Delovna telesa delajo na sejah.
Delovno telo je sklepčno, če je na seji navzoča večina članov. Če je minister odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh njegovih pravicah in dolžnostih člana delovnega telesa državni sekretar, oziroma če v ministrstvu ni državnega sekretarja, drug vodilni uslužbenec, ki ga določi minister.
Generalni sekretar določi uslužbenca urada predsednika vlade za opravljanje strokovnih, organizacijskih in administrativnih nalog za posamezno delovno telo.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika, če s poslovnikom delovnega telesa ni drugače določeno.
9. člen
O gradivu, ki je bilo obravnavano na seji delovnega telesa, izda delovno telo poročilo. Poročilo vsebuje oceno gradiva, stališča do posameznih bistvenih vprašanj in rešitev, konkretne predloge za spremembe in dopolnitve predlaganih rešitev, stališče delovnega telesa do predlaganih mnenj in predlogov, izraženih na seji, in obveznost predlagatelja, da v določenem roku v skladu z razpravo na seji gradivo ustrezno popravi oziroma dopolni. V poročilu morajo biti navedeni tudi predlogi sklepov, ki naj jih sprejme vlada.
DELO VLADE
10. člen
Ministri morajo sodelovati na sejah vlade in njenih delovnih teles.
Minister ima pravico zahtevati obravnavo in sklepanje o posameznih vprašanjih iz pristojnosti vlade, dajati pobude za pripravo zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, poročati vladi o problematiki na področju, za katero je odgovoren, predlagati vladi, da določi usmeritve za delo ministrstev, ter se udeleževati obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja vlada.
11. člen
Predsednik vlade lahko da obvezujoče napotke za opravljanje nalog, ki izhajajo iz usmeritev vlade, vsem ali posameznim ministrom na seji vlade, na sestanku pristojnih ministrov, v neposrednem razgovoru s pristojnimi ministri ali pa izda obvezujoče pisne napotke.
Minister, ki meni, da obvezujoči napotki predsednika ne izhajajo iz usmeritev, ki jih je sprejela vlada, lahko najpozneje v treh dneh pisno zahteva, da o spornem vprašanju odloči vlada.
Če je predsednik dal obvezujoče napotke na seji vlade, lahko minister, ki se z napotki ne strinja, predlaga, da vlada takoj odloči o spornem vprašanju.
12. člen
Predsednik vlade lahko zahteva, da mu posamezen minister pisno poroča o svojem delu in o delu ministrstva, ki ga vodi, ter mu da podatke in obvestila s svojega delovnega področja in druge podatke, pomembne za vodenje vlade.
Predsednik lahko povabi posameznega ministra, da mu ustno poroča o delu na svojem področju.
Minister lahko zahteva, da ga predsednik vlade sprejme na razgovor o vprašanjih z delovnega področja ministrstva, ki so pomembna za delo vlade ali za njegovo delo.
13. člen
Če predsednik vlade ugotovi, da bi odločitev, ki jo je sprejela vlada, utegnila imeti škodljive posledice, lahko zadrži njeno uresničitev in takoj, najpozneje pa na naslednji seji vlade, zahteva, da vlada ponovno obravnava svojo odločitev in jo spremeni.
14. člen
Kadar vlada oziroma njen predsednik zadržita izvršitev predpisa, ki ga je izdal minister, ker menita, da ni v skladu z ustavo, zakonom, drugim predpisom državnega zbora ali uredbo vlade, mu hkrati predlagata, da najpozneje v petih dneh spremeni ali odpravi svoj predpis.
Če je izvršitev predpisa zadržal predsednik vlade in pristojni minister meni, da predsednikova odločitev ni utemeljena, lahko takoj, najpozneje pa v treh dneh potem, ko je bil seznanjen z njo, pisno zahteva, da vlada obravnava sporni predpis in predsednikovo odločitev.
Če minister v določenem roku ne ukrepa v skladu s sklepom vlade oziroma če vloži zahtevo, naj vlada presodi predsednikovo odločitev o zadržanju predpisa, vlada na naslednji seji odloči o predlogu za začetek postopka pred ustavnim sodiščem.
Gradivo iz prvega in tretjega odstavka tega člena pripravi Služba vlade za zakonodajo.
SEJE VLADE
1. Priprava gradiv
15. člen
Vladi se predložijo v obravnavo praviloma le tista gradiva, ki obravnavajo vprašanja, ob katerih mora ukrepati, spodbuditi oziroma začeti dejavnosti ali zavzeti stališča.
Gradiva, ki jih v vladi ni treba obravnavati, so pa pomembna za spremljanje stanja oziroma za obveščenost članov vlade, pošlje generalni sekretar članom vlade.
16. člen
Vlada sprejema predpise in druge pravne akte praviloma v enofaznem postopku.
Z delovnim programom se lahko določi, da se zahtevnejše uredbe sprejemajo v dveh fazah, in sicer kot osnutek in kot predlog.
17. člen
Obravnavo gradiva v vladi lahko predlagajo predsednik vlade, ministri, generalni sekretar in predstojniki vladnih služb.
Predlog za obravnavo gradiva v vladi pošlje predlagatelj generalnemu sekretarju v roku, določenem z delovnim programom vlade.
Gradivo, ki ga ni mogoče pripraviti v tem roku ali ni zajeto v delovnem programu vlade in ga je treba obravnavati, mora biti predloženo vladi najmanj pet delovnih dni pred sejo delovnega telesa vlade.
Rok iz prejšnjega odstavka se lahko skrajša, če gre za utemeljene nujne primere, na katere predlagatelj gradiva ni mogel vplivati. O skrajšanju roka na podlagi pisne obrazložitve predlagatelja odloči generalni sekretar v soglasju s predsednikom pristojnega delovnega telesa.
18. člen
Gradivo, ki ga je obravnavalo delovno telo, se predloži v obravnavo vladi naslednji teden po obravnavi na delovnem telesu.
Vlada lahko obravnava gradivo še v istem tednu, kot ga je obravnavalo delovno telo le, če tako zaradi nujnih razlogov predlaga delovno telo.
19. člen
Predlog za obravnavo gradiva v vladi mora obsegati:
– naslov gradiva, ime organa, ki je gradivo pripravil, na čigavo zahtevo je gradivo pripravljeno, navedbo osebe, odgovorne za pripravo gradiva, in delovnega telesa vlade, ki mora obravnavati gradivo pred sejo vlade;
– namen obravnave gradiva in cilje, ki se z njim želijo doseči;
– izjavo, da je gradivo usklajeno s pristojnimi ministrstvi, oziroma navedbo razlogov, zaradi katerih sporna vprašanja niso usklajena;
– predlog sklepov vlade z nosilci nalog in roki za njihovo izvedbo.
Predlogu za obravnavo gradiva v vladi mora biti priložena tudi dokumentacija z vsemi podatki in informacijami, potrebnimi za odločanje. H gradivu, predvsem analitičnemu, ki ima več kot dvajset strani, mora biti priložen njegov povzetek.
Predlog za obravnavo gradiva v vladi podpiše minister oziroma v njegovi odsotnosti oseba, ki ga nadomešča.
20. člen
Predlagatelj mora ob predlogu predpisa oziroma drugega ukrepa navesti tudi podatke o finančnih sredstvih, potrebnih za uresničitev predlaganih rešitev, možne vire in način zagotovitve teh sredstev, organizacijske ali druge izvedbene ukrepe, ki jih bo treba sprejeti, in učinke oziroma posledice predlaganih rešitev.
Kadar predlog zakona ali drugega splošnega akta predvideva, da bodo posamezna vprašanja urejena z izvršilnimi predpisi, je treba v gradivu nakazati tudi temeljna izhodišča za take predpise.
Predlagatelj mora posebej obrazložiti skladnost posameznega zakona ali drugega splošnega akta z uredbami in smernicami Evropske skupnosti ter na podlagi teh smernic sprejetih nacionalnih predpisov in z drugimi predpisi Evropske skupnosti.
21. člen
Gradivo vlade, ki bo javno obravnavano ali objavljeno, mora predlagatelj predložiti jezikovno in stilistično urejeno.
22. člen
Gradiva, ki so predložena vladi v obravnavo, morajo biti usklajena med ministrstvi, ki jih zadevajo. Če jih v posameznih primerih zaradi nujnosti odločitve ni bilo mogoče uskladiti, je treba to navesti v predlogu za obravnavo gradiva v vladi, pristojni minister pa mora na to posebej opozoriti na seji ob obravnavi gradiva.
Če po usklajevanju ostanejo posamezna vprašanja med ministrstvi neusklajena, je gradivo mogoče predložiti v odločanje vladi šele, če pristojnim ministrom v neposrednih razgovorih ni uspelo uskladiti spornih vprašanj.
Predlagatelj mora ob predložitvi gradiva opozoriti vlado na sporna vprašanja in različne predloge za njihovo reševanje.
Na predlog predsednika delovnega telesa ali generalnega sekretarja lahko predsednik vlade še pred obravnavo gradiva na seji vlade povabi na razgovor pristojne oziroma zainteresirane ministre zaradi rešitve spornih vprašanj.
23. člen
Gradivo, v katerem je predvideno financiranje iz proračuna Republike Slovenije oziroma v katerem se urejajo vprašanja, ki imajo finančne posledice za javno porabo, mora predlagatelj predhodno uskladiti z Ministrstvom za finance in priložiti njihovo mnenje.
24. člen
Predlagatelj gradiva pri pripravi zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov in drugih gradivih, ki imajo pravno naravo, v vseh fazah postopka sodeluje s Službo vlade za zakonodajo.
Predlagatelj mora gradivo iz prejšnjega odstavka poslati Službi za zakonodajo najpozneje pet dni pred predložitvijo vladi oziroma najmanj petnajst dni prej, če gre za gradivo, ki vsebuje nove sistemske rešitve.
Predlagatelj pri predložitvi gradiv iz prvega odstavka tega člena za obravnavo v vladi priloži tudi mnenje Službe vlade za zakonodajo, oziroma v spremnem dopisu navede, da je mnenje službe upošteval.
25. člen
Zakoni, drugi predpisi in splošni akti, ki jih bo obravnaval državni zbor, morajo biti pripravljeni v skladu z določbami poslovnika državnega zbora.
26. člen
Gradiva, katerih predlagatelji niso ministrstva ali vladne službe, generalni sekretar pred obravnavo v vladi pošlje v mnenje pristojnim ministrstvom, ki morajo svoje mnenje predložiti najkasneje v petnajstih dneh od dneva, ko so prejeli gradivo.
27. člen
Če je gradivo, poslano vladi, pripravljeno v skladu z določbami tega poslovnika, ga pošlje generalni sekretar v obravnavo pristojnim delovnim telesom vlade.
Če gradivo ni pripravljeno v skladu s tem poslovnikom, ga generalni sekretar vrne predlagatelju ter mu določi, do kdaj in kako naj gradivo dopolni oziroma popravi.
28. člen
Če delovno telo ob obravnavi gradiva na seji ugotovi, da ni pristojno za njegovo obravnavo ali da gradivo ni pripravljeno v skladu s tem poslovnikom oziroma da vlada ni pristojna za obravnavo in odločanje, gradiva ne obravnava in o tem obvesti predlagatelja in generalnega sekretarja.
Če delovno telo na seji ugotovi, da gradiva ni treba obravnavati na seji vlade, in če je za izpolnitev nalog in obveznosti, ki izhajajo iz gradiva doseženo soglasje na seji delovnega telesa, odloči, da je s tem obravnava gradiva v vladi končana. O sprejetih sklepih in stališčih do gradiva generalni sekretar obvesti predlagatelja.
29. člen
Če delovno telo ob obravnavi gradiva ugotovi, da gradivo ne vsebuje vseh podatkov in informacij, potrebnih za odločanje, s sklepom naloži predlagatelju, da v določenem roku gradivo dopolni oziroma popravi ter ga predloži v ponovno obravnavo delovnemu telesu oziroma neposredno na sejo vlade.
2. Sklic seje
30. člen
Sejo vlade skliče predsednik vlade praviloma na s talno določen dan v tednu.
Dan, kraj in uro ter predlog dnevnega reda seje sporoči članom vlade s sklicem seje generalni sekretar.
Sklic z gradivom se pošlje članom vlade najpozneje pet dni pred sejo vlade.
Kadar mora vlada obravnavati oziroma odločati o neodložljivem vprašanju, lahko predsednik vlade skliče sejo vlade tudi v krajšem roku, kot je določen v prejšnjem odstavku tega člena.
31. člen
Predlog dnevnega reda seje določi na predlog generalnega sekretarja predsednik vlade.
V predlog dnevnega reda se vključijo gradiva, ki jih je že obravnavalo delovno telo vlade in so pripravljena v skladu s sklepi delovnih teles.
32. člen
Sklic seje vlade in gradivo se pošljeta tudi predstojniku Službe vlade za zakonodajo in predstojniku Urada vlade za informiranje.
Generalni sekretar lahko odloči, da se sklic seje z gradivom pošlje tudi drugim organom in organizacijam.
33. člen
Na seji vlade sodelujejo predsednik, ministri, generalni sekretar in vabljeni.
Minister mora pravočasno obvestiti generalnega sekretarja, da se ne bo udeležil seje vlade zaradi službene poti, bolezni in drugih upravičenih razlogov. V tem primeru ga lahko brez pravice do odločanja na seji vlade nadomešča državni sekretar, ki ga pooblasti minister oziroma drug vodilni uslužbenec, če v ministrstvu ni državnega sekretarja.
34. člen
Na predlog ministra se s soglasjem generalnega sekretarja lahko poleg ministra udeležijo seje vlade tudi državni sekretar, predstojnik organa v sestavi ali vodilni uslužbenec, odgovoren za pripravo gradiva, vendar le pri točki, kjer je njihovo sodelovanje potrebno.
35. člen
Na seji vlade morata biti navzoča predstojnika Službe vlade za zakonodajo in Urada vlade za informiranje oziroma ob njuni odsotnosti vodilna uslužbenca teh služb, ki ju določita predstojnika.
Na seji vlade so navzoči tudi uslužbenci urada predsednika vlade, ki opravljajo določene naloge v zvezi z delom vlade in jih določi generalni sekretar.
36. člen
Na predlog predlagatelja gradiva in v soglasju z generalnim sekretarjem lahko pri posamezni točki dnevnega reda sodelujejo tudi predstavniki drugih organov in organizacij ter zunanji znanstveni in strokovni delavci.
37. člen
V nujnih primerih, ko ni mogoče sklicati seje vlade, lahko vlada na predlog predsednika odloči o posameznem gradivu, ne da bi se sestala (korespondenčna seja).
Generalni sekretar pošlje gradivo za korespondenčno sejo s poročilom delovnega telesa, če ga je to obravnavalo, vsem članom vlade z navedbo, komu in do kdaj naj sporočijo svoje pripombe oziroma soglasje; rok za pripombe oziroma soglasje ne more biti krajši od štirih ur; gradivo se pošlje tudi Službi vlade za zakonodajo in Uradu vlade za informiranje.
Gradivo je bilo sprejeto na korespondenčni seji vlade, če člani vlade v določenem roku h gradivu niso dali nobenih pripomb in predlogov.
Če Služba vlade za zakonodajo opozori generalnega sekretarja, da predpis ni v skladu s pravnim sistemom, generalni sekretar o tem obvesti predsednika vlade.
Če gradivo na korespondenčni seji ni bilo sprejeto, predlagatelj lahko zahteva, da gradivo obravnava vlada na naslednji seji.
3. Delo na seji
38. člen
Sejo vlade vodi predsednik, če je ta odsoten ali zadržan, pa minister, ki ga določi predsednik.
39. člen
Vlada je sklepčna, če je na seji navzoča večina članov vlade, pri sodem številu članov vlade je ob polovici navzočih članov vlada sklepčna, če je navzoč tudi predsednik vlade.
Sklepčnost vlade se ugotavlja na zahtevo posameznega člana vlade.
40. člen
Vlada sprejema sklepe in druge odločitve z večino glasov vseh članov. Če je v vladi sodo število članov, je odločitev sprejeta, če je zanjo glasovala polovica članov vlade, zanjo pa je glasoval tudi predsednik vlade.
41. člen
Seja vlade še začne z določitvijo dnevnega reda.
Podlaga za razpravo o dnevnem redu je predlog dnevnega reda.
Če predlagatelj meni, naj vlada v nujnih primerih obravnava gradivo brez predhodne obravnave v pristojnem delovnem telesu vlade, to predlaga kot širitev ob sprejemu dnevnega reda na seji vlade.
Če na seji ni predstavnika predlagatelja posameznega gradiva, ki je v predlogu dnevnega reda, se tako vprašanje odloži z dnevnega reda, če vlada ne odloči, da bo gradivo vseeno obravnavala.
42. člen
Po določitvi dnevnega reda se sprejmeta zapisnik in pregled uresničitve sklepov prejšnje seje vlade.
Člani vlade imajo, pravico dati pripombe k zapisniku pisno ali ustno na Sami seji. O pripombah k zapisniku odloči vlada.
43. člen
Na začetku obravnave posameznega vprašanja predlagatelj na kratko obrazloži gradivo, če je to po mnenju predsednika vlade potrebno oziroma če to predlagatelj izrecno zahteva; pri tem lahko predsednik ustno obrazložitev časovno omeji.
Zakoni oziroma drugi predpisi kakor tudi druga gradiva se obravnavajo najprej načelno, nato pa tudi po posameznih določbah ali delih, če je to potrebno; pri tem se upoštevajo tudi poročila oziroma predlogi delovnih teles k predloženemu gradivu.
44. člen
Član vlade lahko predlaga spremembo oziroma dopolnitev gradiva ustno na seji praviloma le, če tega iz utemeljenih razlogov ni mogel storiti na seji delovnega telesa. Predsednik vlade lahko zahteva, da član vlade pisno oblikuje svoj predlog za spremembo ali dopolnitev gradiva.
Predlagatelj gradiva ima pravico, da se izreče o predlogih za spremembo oziroma dopolnitev gradiva.
45. člen
Predsednik vlade lahko sejo vlade prekine za določen čas, če so potrebna dodatna usklajevanja ali če je treba pridobiti nova ali dodatna mnenja oziroma podatke, potrebne za odločanje.
46. člen
Po končani obravnavi vlada:
– o gradivu sklepa in, če je potrebno, naloži predlagatelju, da ga dopolni v skladu s stališči in sklepi, sprejetimi na seji;
– določi besedilo zakona, drugega predpisa ali drugega splošnega akta, ki se pošlje v obravnavo državnemu zboru, oziroma sprejme akte in ukrepe iz svoje pristojnosti;
– odloži sklepanje, če ugotovi, da so potrebne takšne dopolnitve, ki zahtevajo ponovno obravnavo na seji;
– imenuje posebno delovno skupino, ki naj dopolni gradivo s stališči, sprejetimi ob obravnavi, ter določi rok za dopolnitev gradiva in obenem sklene, ali bo vlada tako dopolnjeno gradivo ponovno obravnavala;
– gradivo zavrne.
Vlada lahko pooblasti delovno telo, da opravi končno redakcijo gradiva, ki je bilo vsebinsko sprejeto na seji vlade.
47. člen
Glasovanje na seji vlade je javno.
Izid glasovanja ugotavlja predsednik vlade.
48. člen
Po obravnavi vseh točk dnevnega reda se pregledajo osnutek sklica naslednje seje vlade in neizpolnjene zadeve iz delovnega programa vlade.
49. člen
O seji vlade se piše zapisnik.
Zapisnik obsega sprejeti dnevni red seje, navedbo, kdo je vodil sejo, imena navzočih in odsotnih članov vlade, imena drugih navzočih na seji ter stališča in sklepe, ki jih je sprejela vlada k posameznim vprašanjem.
Deli zapisnika, ki so zaupni (državna, vojaška, uradna skrivnost), so v prilogi, ki je sestavni del zapisnika.
Za zapisnik je odgovoren generalni sekretar.
Zapisnik podpišejo generalni sekretar in strokovni delavci, ki so ga sestavili.
50. člen
O delu na seji vlade se vodijo tudi dobesedni zapisi, ki so lahko stenografski zapisi ali zapisi magnetofonskega posnetka. Dobesedni zapisi so strogo zaupno gradivo.
51. člen
Uredbe in njihove obvezne razlage se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije. V Uradnem listu Republike Slovenije se objavijo tudi drugi predpisi vlade in drugi akti, za katere tako določi vlada.
52. člen
Sklepe in druge akte Vlade, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, podpiše predsednik vlade oziroma minister, ki ga je predsednik vlade določil za vodenje seje vlade, na kateri so bili ti sklepi in akti sprejeti. Vse druge sklepe in akte podpisuje generalni sekretar, če si podpisovanja posameznih aktov ne pridrži predsednik vlade.
Vlada lahko pooblasti posameznega ministra za podpisovanje pogodb in dogovorov, ki jih sklene vlada.
53. člen
Vse akte, ki jih sprejme vlada; kot tudi tiste akte, ki jih vlada predloži v sprejem državnemu zboru, pošlje generalni sekretar v pregled Službi vlade za zakonodajo, da ugotovi, ali so akti pripravljeni v besedilu, v katerem so bili sprejeti.
54. člen
Na izvirnike predpisov in drugih aktov vlade ter na obvezne razlage uredb se odtisne pečat vlade.
Izvirnik predpisa oziroma drugega akta vlade in obvezne razlage uredbe je besedilo predpisa oziroma akta in obvezne razlage, ki je bilo sprejeto na seji vlade.
Izvirnike predpisov iz prejšnjega odstavka hrani generalni sekretar.
55. člen
Generalni sekretar daje na podlagi izvirnega besedila sprejetega predpisa, drugega akta vlade ali obvezne razlage uredbe, popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu.
56. člen
Osnutek obvezne razlage uredbe pripravi ministrstvo, ki je pripravilo predlog uredbe za odločanje v vladi, v sodelovanju s Službo vlade za zakonodajo.
KOORDINACIJA IN NAČRTOVANJE DELA VLADE
57. člen
Generalni sekretar koordinira delo ministrstev v zvezi z delom vlade ter uresničevanjem njenih sklepov.
58. člen
Vlada z delovnim programom določi glavne naloge za določeno obdobje, roke ter organe, pristojne za njihovo uresničitev.
Vlada sprejme delovni program praviloma za eno leto, na njegovi podlagi pa določi periodični delovni načrt praviloma za tri mesece.
Vlada sprejme delovni program za prihodnje leto do konca decembra tekočega leta.
59. člen
Delovni program vsebuje zakonodajni in tematski del.
Vsaka naloga je v delovnem programu vsebinsko opredeljena, določena sta njen nosilec in okvirni rok predložitve.
Zaupne naloge so navedene v posebni prilogi delovnega programa.
60. člen
V periodičnem delovnem načrtu so določeni naloge iz delovnega programa, nove naloge, roki predložitev in obravnave na sejah delovnih teles in sejah vlade.
61. člen
Ministrstva in vladne službe predložijo pregled nalog za delovni program in periodični delovni načrt v roku, ki ga določi generalni sekretar vlade.
62. člen
O spremembah delovnega programa in periodičnega delovnega načrta odloča vlada na podlagi pisnega predloga nosilca naloge vsaj 15 dni pred rokom predložitve naloge vladi.
63. člen
Vlada seznani z delovnim programom in periodičnim delovnim načrtom ministrstva in vladne službe ter državni zbor.
RAZMERJA VLADE
1. Razmerja do državnega zbora
64. člen
Vlada uresničuje svoja razmerja do državnega zbora v skladu z ustavo in zakonom na način, ki ga določata poslovnik državnega zbora in ta poslovnik.
65. člen
Vlada pošlje gradivo državnemu zboru in mu hkrati predlaga postopek za obravnavo gradiva v državnem zboru, obvesti pa ga tudi o predstavnikih vlade, ki bodo sodelovali pri delu državnega zbora in njegovih delovnih teles.
Vlada obvesti državni zbor oziroma njegovo delovno telo tudi o vodilnih in drugih uslužbencih ministrstev in vladnih služb, ki bodo sodelovali pri njihovem delu zaradi dajanja strokovnih pojasnil in obvestil.
Generalni sekretar vlade skrbi, da so vsa gradiva, ki se pošiljajo državnemu zboru, pripravljena v skladu s poslovnikom državnega zbora in s tem poslovnikom.
66. člen
Ministri morajo sodelovati na sejah državnega zbora in njegovih delovnih teles pri obravnavi gradiv iz njihove pristojnosti, ki jih je vlada predložila državnemu zboru in gradiv drugih predlagateljev ter pri obravnavi pobud in vprašanj poslancev.
Kot svojega predstavnika pri obravnavi posameznih gradiv v državnem zboru vlada praviloma določi ministra, ki je predložil predlog gradiva za obravnavo v vladi.
Za vsako sejo državnega zbora določi vlada ministra, ki jo predstavlja pri delu državnega zbora (dežurni član vlade).
67. člen
Predstavniki vlade oziroma ministrstev, ki so pripravila gradivo za obravnavo v vladi, lahko na povabilo poslanskih skupin sodelujejo na njihovih sestankih, pojasnjujejo gradiva, ki so predložena v obravnavo državnemu zboru, ter jim dajejo pojasnila in podatke, potrebne za opredeljevanje do predlaganih rešitev.
68. člen
Če se minister iz upravičenih razlogov ne more udeležiti seje državnega zbora ali njegovega delovnega telesa, o tem takoj obvesti generalnega sekretarja, da na predlog odsotnega ministra zagotovi udeležbo drugega predstavnika vlade.
69. člen
Minister, ki predstavlja vlado v državnem zboru in njegovih delovnih telesih, mora vlado pravočasno obveščati o poteku obravnave njenih predlogov v državnem zboru in njegovih delovnih telesih, o obveznostih, ki iz tega izhajajo za vlado, ter o pripombah, stališčih in amandmajih k njenim predlogom.
70. člen
Predstavnik vlade sme v imenu vlade izražati stališča do predlaganih amandmajev samo v okviru načelnih stališč, ki jih je vlada sprejela pri določanju predloga zakona ali drugega predpisa, oziroma v okviru izrecnih pooblastil vlade.
Generalni sekretar skrbi, da so predstavnikom vlade na razpolago vsa potrebna gradiva.
71. člen
Sklep državnega zbora, ki nalaga vladi določene naloge oziroma pripravo gradiva, pošlje generalni sekretar pristojnemu ministrstvu ter določi tudi rok za predložitev gradiva.
72. člen
Če je k predlogu zakona, drugega predpisa ali drugega splošnega akta predlagan amandma, pošlje generalni sekretar predlog amandmaja pristojnemu ministrstvu in mu določi rok za pripravo mnenja za obravnavo v vladi.
Če je predlaganih več amandmajev, ministrstvo pripravi predlog mnenja v obliki pregleda vloženih amandmajev.
73. člen
Kadar državni zbor obravnava zaupnico oziroma nezaupnico vladi, predloge za imenovanja ali razrešitve ministrov ter interpelacijo o delu vlade, predstavlja vlado v državnem zboru njen predsednik.
74. člen
Pri posebni točki dnevnega reda državnega zbora, ko se obravnavajo pobude in vprašanja poslancev, ali na posebni seji državnega zbora, namenjeni obravnavi poslanskih pobud in vprašanj, morajo biti navzoči vsi ministri.
Če je posamezen minister upravičeno zadržan ali odsoten, ga, na seji državnega zbora zastopa državni sekretar, ki ga za to pooblasti minister.
75. člen
Na pobude in vprašanja poslancev, postavljena na seji državnega zbora praviloma takoj odgovori pristojni minister. Če se poslanska pobuda ali vprašanje nanaša na problematiko, ki zadeva več ministrstev, odgovorijo ministri, pristojni za posamezna področja.
76. člen
Če postavljena pobuda ali vprašanje ne sodi v pristojnost vlade, predstavnik vlade na to opozori na seji zbora.
77. člen
Če na poslansko pobudo ali vprašanje ni bilo odgovorjeno na seji državnega zbora ali je bila pobuda oziroma vprašanje vložena pisno, pošlje generalni sekretar pobudo oziroma vprašanje pristojnemu ministrstvu in mu določi rok za pripravo odgovora.
Odgovor na poslansko pobudo oziroma vprašanje mora biti pripravljen tako, da celovito in jedrnato pojasni problematiko, ki izhaja iz postavljenega vprašanja. Če pristojno ministrstvo odgovora v postavljenem roku ne more pripraviti, mora pisno pojasniti razloge in sporočiti rok, v katerem bo na pobudo oziroma vprašanje odgovorilo.
78. člen
Na poslansko vprašanje, ki je naslovljeno posameznemu ministru, odgovori minister neposredno. Če minister meni, da vprašanje presega delovno področje njegovega resorja, ali če meni, da se mora do odgovora predhodno opredeliti vlada, mora o tem obvestiti generalnega sekretarja in mu predlagati način priprave in obravnave odgovora na poslansko vprašanje.
79. člen
Pred obravnavo zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter drugih gradiv lahko pristojni minister da v državnem zboru uvodno obrazložitev in pojasni stališča vlade do pobud in predlogov iz predhodnih razprav ali opozori na nova dejstva in podatke.
2. Sodelovanje vlade z drugimi organi in organizacijami
80. člen
Vlada sodeluje s predsednikom republike pri vprašanjih iz njegove pristojnosti in ga seznanja o vprašanjih, pomembnih za njegovo delo.
81. člen
Vlada sodeluje z Gospodarsko zbornico Slovenije in drugimi zbornicami, strokovnimi združenji, sindikati, lokalnimi skupnostmi in drugimi subjekti praviloma preko ustreznih ministrstev.
Pri tem zlasti obravnava njihova mnenja in pobude, zavzema do njih stališča, jih obvešča o svojih stališčih in ukrepih, če je potrebno, vabi njihove predstavnike na seje svojih delovnih teles in organizira druge oblike sodelovanja.
82. člen
Vlada odgovarja na vsa vprašanja, pobude in predloge, ki so ji naslovljene, praviloma preko ministrstev in vladnih služb.
Na vloge in pritožbe, naslovljene na predsednika vlade, odgovarja urad predsednika vlade v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami.
Na zahteve iz prvega in drugega odstavka tega člena mora biti odgovorjeno najkasneje v petnajstih dneh od dneva prejema.
JAVNOST DELA VLADE
83. člen
Delo vlade je javno.
Javnost dela vlade se praviloma zagotavlja z novinarskimi konferencami in uradnimi sporočili.
Novinarji in drugi predstavniki javnosti praviloma ne prisostvujejo sejam vlade.
Kot uradna skrivnost se štejejo razprave članov vlade in njihovo glasovanje na seji.
84. člen
V skladu z zakonom se lahko določi, da so posamezni podatki ali gradiva oziroma posamezne odločitve uradna skrivnost in niso na razpolago javnosti oziroma bodo javni šele po preteku določenega časa.
85. člen
Za zagotavljanje javnosti dela vlade in ministrstev skrbita Urad vlade za informiranje in vladni predstavnik za tisk.
86. člen
O delu in sprejetih odločitvah vlade obveščajo javnost predsednik vlade, ministri, generalni sekretar in vladni predstavnik za tisk ter po pooblastilu vlade in ministrov tudi državni sekretarji in predstojniki vladnih služb.
Osebe iz prejšnjega odstavka morajo v javnih izjavah in pri svojih nastopih v javnosti zastopati in predstavljati stališča vlade.
87. člen
Zadeve oziroma gradivo vlade se lahko obravnava po posebnem postopku kot zaupno. Ravnanje z zaupnim gradivom ureja poseben akt vlade.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
88. člen
Za razlago posameznih določb tega poslovnika je pristojen generalni sekretar.
89. člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 44/86 in 38/89).
90. člen
Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 020-04/93-6/2-8
Ljubljana, dne 25. februarja 1993.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti