Uradni list

Številka 35
Uradni list RS, št. 35/1992 z dne 17. 7. 1992
Uradni list

Uradni list RS, št. 35/1992 z dne 17. 7. 1992

Kazalo

54. Akt o potrditvi nasledstva glede konvencij, statutov in drugih mednarodnih sporazumov, ki predstavljajo akt o ustanovitvi mednarodnih organizacij, stran 99.

AKT O POTRDITVI NASLEDSTVA
glede konvencij, statutov in drugih mednarodnih sporazumov, ki predstavljajo akt o ustanovitvi mednarodnih organizacij
Ob upoštevanju:
* določb temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije;
* določb deklaracije o neodvisnosti, s katerimi Republika Slovenija:
– razglaša svojo samostojnost in neodvisnost, se kot mednarodnopravni subjekt v polnem pomenu besede ter v skladu z načeli združevanja suverenih držav v Evropi povezuje z drugimi državami, želi postati članica OZN, se vključevati v proces KEVS-a, Sveta Evrope, v Evropsko skupnost in druge povezave držav;
– spoštuje načela mednarodnega prava in v skladu s pravnim nasledstvom določbe mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila SFR Jugoslavija in se nanašajo na ozemlje Republike Slovenije;
* določbe ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, da vlada Republike Slovenije predloži Skupščini Republike Slovenije pregled mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo, na podlagi katerega Skupščina Republike Slovenije sprejema akt o notifikaciji teh mednarodnih pogodb;
* dejstva, da je Republika Slovenija mednarodno priznana država
Skupščina Republike Slovenije ugotavlja, da je Republika Slovenija pravna naslednica naslednjih mednarodnih sporazumov, katerih članica je bila nekdanja SFR Jugoslavija:
 
A. Specializirane agencije OZN:
1. Ustava Mednarodne organizacije dela; podpisana v Versaillesu 28. 6. 1919, spremenjena v Parizu 7. 11. 1945 in Montrealu 9. 10. 1946, objavljena v Uradnem listu FLRJ, št. 19/51, spremembe ustave pa v Uradnem listu FLRJ
– Mednarodne pogodbe, št. 8/63, 3/67, 19/75 in 10/90;
2. Ustava Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo; Quebec, 16. 10. 1945, objavljena v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 5/63 in 7/63;
3. Ustava Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo;.London, 16. 11. 1945, objavljena v Uradnem vestniku Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, št. 6/51;
4. Ustava Svetovne zdravstvene organizacije; New York, 22. 7. 1946, objavljena v Uradnem listu FLRJ -Mednarodne pogodbe, št. 93/47, 7/61, 6/66, 1/68, 49/75, 12/84;
5. Splošni sporazum o carinah in trgovini; Ženeva, 30. 10. 1947, objavljen v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 12/66;
6. Konvencija o Mednarodni pomorski organizaciji; Ženeva, 6. 3. 1948, spremenjena 14. 11. 1975. objavljena v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 11/60, 3/67, 4/77, 9/80, 5/82;.
7. Ustava Svetovne poštne zveze; Dunaj 10. 7. 1964, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št.. 2/67 in 37/74;
a) Dopolnilni protokol k ustavi Svetovne poštne zveze in drugi akti svetovne poštne zveze; Hamburg, 27. 7. 1984, objavljeni v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 10/88;
8. Mednarodna konvencija o telekomunikacijah; Nairobi, 6. 11. 1982, objavljena v Uradnem listu SFRJ -Mednarodne pogodbe, št. 6/86;
Republika Slovenija bo plačevala letne prispevke v višini 1/4 enote.
9. Sporazum o ustanovitvi Mednarodnega sklada za razvoj kmetijstva; Rim, 13. 6. 1976, objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 27/79;
10. Ustava Organizacije združenih narodov za industrijski razvoj; Dunaj, 8. 4. 1979, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 11/80.
B. Druge mednarodne organizacije univerzalnega značaja:
1. Konvencija o ustanovitvi Mednarodnega urada za okužbe živine, s statutom; Pariz, 21. 1. 1924. objavljena v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 7/56;
2. Sporazum o ustanovitvi Mednarodnega urada za vinsko trto in vino; Pariz, 29. 11. 1924; Jugoslavija je bila članica urada od leta 1929;
besedilo sporazuma objavljeno v Uradnem listu RS, št. 35/92 (Mednarodne pogodbe, št. 9/92) Republika Slovenija bo plačevala letne prispevke v višini 1 enote.
3. Konvencija o ustanovitvi Sveta za carinsko sodelovanje; Bruselj, 15. 12. 1950, objavljena v Uradnem listu FLRJ
– Mednarodne pogodbe, št. 11/60;
4. Konvencija o ustanovitvi Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje; Pariz, 12. 10. 1955, objavljena v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 11/57 in 8/59;
5. Konvencija o mednarodnih železniških prevozih (COTIF); Bern, 9. 5. 1980, objavljena v Uradnem listu SFRJ
– Mednarodne pogodbe, št. 8/84;
6. Konvencija o ustanovitvi Večstranske agencije za garantiranje investicij; Seul, 11. 10. 1985, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 4/91.
C. Konvencije, sporazumi in drugi akti o ustanovitvi nekaterih mednarodnih regionalnih organizacij:
1. Sporazum o ustanovitvi Evropske banke za obnovo in razvoj: Pariz, 29. 5. 1990, objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 5/91;
2. Protokol o Evropski konferenci ministrov za transport; Bruselj, 17. 10. 1953, objavljen v Uradnem listu FLRJ" – Mednarodne pogodbe, št. 3/56;
3. Konvencija o ustanovitvi Evropskega društva za financiranje nabave železniškega materiala "EUROFIMA"; Bern, 20. 10. 1955, objavljena v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 1/57;
4. Konvencija o ustanovitvi Evropskega centra za srednjeročne vremenske, napovedi (ECMWF);
a. Protokol o privilegijih in imunitetah ECMWF; Bruselj, 10. 10. 1973, objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 66/74;
5. Konvencija o ustanovitvi Evropske organizacije za telekomunikacije prek satelita EUTELSAT; Pariz, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 11/87;
6. Konvencija o ustanovitvi Evropske Mediteranske organizacije za zaščito rastlin; Pariz, 18. 4. 1951, spremenjena 18. 9. 1968, objavljena v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 12/57 in 2/72.
Republika Slovenija sprejema mednarodne pogodbe, navedene v tem aktu, brez pridržkov.
Ta akt se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 700-01/92-14/1-1
Ljubljana, dne 1. julija 1992.
Skupščina Republike Slovenije
Predsednik
dr. France Bučar l. r.
ARRANGEMENT
portant création, a Paris, d'un Office International du Vin (1)
Les Gouvernements de l'Espagne, de la France, de la Grèce, de la Hongrie, de l'Italie, du Luxembourg, du Portugal et de la Tunisie, ayant jugé utile d'organiser un Office International du Vin, ont résolu de conclure un Arrangement à cet effet et ont convenu de ce qui suit:
ARTICLE PREMIER. – Il est institué un Office international du Vin ayant son siège à Paris et qui est chargé de:
a) réunir, étudier et publier les renseignements de nature à démontrer les effets bienfaisants du vin;
b) tracer un programme indicatif des expériences scientifiques nouvelles qu'il conviendrait d'entreprendre pour mettre en évidence les qualités hygiéniques du vin et son influence en tant qu'agent de lutte contre l'alcoolisme;
c) indiquer aux Gouvernements adhérents les mesures propres à assurer la protection des intérêts viticoles et l' amélioration des conditions du marché international du vin, après avoir recueilli toutes les informations nécessaires, telles que: voeux, avis exprimés par les académies, corps savants, congrès internationaux ou autres congrès de la productione et du commerce du vin;
d) signaler aux Gouvernements les conventions internationales auxquelles il y aurait intérêt à adhérer, telles que celles tendant: 1° à assurer un mode uniforme de présentation des résultats d'analyse des vins; 2° à poursuivre une étude comparative des méthodes d'analyse employées par les divers Etats, en vue des tables de concordance;
e) soumettre aux Gouvernements toutes propositions susceptibles d'assurer, aussi bien dans l'intérêt du consommateur que dans celui du producteur:
1° la protection des appellations d'origine des vins;
2° la garantie de la pureté et de l'authenticité des produits jusqu'a leur vente au consommateur, et ce, par toutes mesures appropriées, notamment au moyen de certificats d'origine délivrés en conformité des lois nationales;
3° la répression des fraudes et de la concurrence déloyale par la saisie des produits qui se présenteraient contrairement à la loi et par les actions civiles et correctionnelles, individuelles ou collectives, pour faire interdire les pratiques illicites, indemniser les intéressés lésés et punir les auteurs des fraudes;
f) prendre, en conformité de la législation de chaque pays, toutes initiatives propres à développer le commerce du vin et communiquer aux organisations privées, nationales ou internationales, ainsi qu'aux intéressés qui en feraient la demande, les informations et documents nécessaires à leur action.
ART. 2. – L'Office international du Vin est une institution d'Etat, dans laquelle chaque pays adhérent sera représenté par des déléqués de son choix.
La réunion des délégués formera le Comité, dont la composition et les attributions sont définies dans les articles suivants.
ART. 3. – Le Comité élit chaque année, dans son sein, un bureau qui comprend un président et deux vice-présidents. Leur mandat est valable jusqu'à la première session de I' année suivante; ils sont rééligibles. Les sessions ont lieu deux fois par an. Des sessions extraordinaires pourront avoir lieu à la demande d'un des Gouvernements adhérrents a l'Office.
Le programme des questions à soumettre au Comité dans les sessions ordinaires sera arrêté par le Comité au cours de la session antérieure. Le Gouvernement qui demandera la réunion d'une session extraordinaire fera connaître le programme des questions dont il propose l'examen.
ART. 4. – Le Comité a la haute direction de l'Office international du Vin. Il discute et adopte les règlements relatifs à l'organisation et au fonctionnement de l'Office. Il arrête le budget des recettes et.des dépenses dans la limite des crédits existants, contrôle et approuve. les comptes.
Il présent à l'approbation des Gouvernements adhérents les modifications de toute nature entrainant une augmentation de dépense ou une extension des attributions de l'Office.
Il nomme et révoque le Directeur. Sur la proposition de celui-ci. le Bureau du Comité nomme et révoque les fonctionnaires et les employés.
La présence eficctive aux sessions des délégués d'un tiers des pays adhérents représentant au moins deux tiers des voix sera requise pour la validité des délibérations. La représentation d'un pays peut être confiée à la délégation d'un autre pays adhérent, mais aucune délégation ne pourra exercer qu'une représentation en plus de la sienne.
ART. 5. – Chaque pays adhérent fixe librement le nombre de ses délégués, mais ne dispose que d'un nombre de voix égal à celui des unités de cotisation qu'il a souscrites.
Tout pays adhérent peut souscrire jusqu'à cinq unités de cotisation. L'unité de cotisation est de 3.000 francs-or.
Toutefois, le groupe constitué par une Puissance, ses colonies, possessions, dominions, pays de protectorat et pays à mandat, ne pourra, en aucun cas, disposer de plus de cinq voix. Il en sera de même du groupe que formeraient les colonies, possessions, dominions, pays de protectorat et pays d'une Puissance non adhérente.
Les sommes représentant la part contributive dé chacun des pays adhérents sont versées à l'Office au commencement de chaque année.
ART. 6. – Tout pays non signataire du présent Arrangement pourra y adhérer en notifant sa demande d'adhésion par l'entremise de l'autorité chargée de sa représentation diplomatique auprès du Gouvernement français. Celui-ci transmettra là demande aux Gouvernements des autres États participants. L'adhésion sera définitive si la majorité des dits États fait connaître son assentiment dans un délai de six mois à dater de l'introduction de la demande.
ART. 7. – Sans préjudice des dispositions du paragraphe 2 de l'article 4 ci-dessus, la révision du présent Arrangement sera instituée de droit si les deux tiers au moins des pays adhérents en approuvent la demande. Dans ce cas, une Conférence des pays adhérents sera convoquée par lés soins du Gouvernement français dans un délai de six mois. Le programme en sera communiqué aux Gouvernements adhérents deux mois au moins avant la réunion de la Conférence. La Conférence ainsi réunie fixera elle-même sa procédure. Le Directeur de l'Office y fera fanction de Secrétaire Général.
ART. 8. – Chacun des Gouvernements adhérents pourra dénoncer le présent Arrangement en ce qui le concerne moyennant un préavis de six mois. Le non-paiement de deux cotisations consécutives sera considéré comme impliquant la dénonciation.
ART. 9. – Le présent Arrangement sera ratifié: 11 entrera en vigueur dés que cinq des pays signataires auront déposé leurs ratifications. Chaque Puissance adressera, dans le plus bref délai possible, ses ratifications au Gouvernement français par les soins duquel il en sera donné avis aux autres pays signataires.
Ces ratifications resteront déposées dans les archives du Gouvernement français.
 
FAIT à Paris, le 29 novembre 1924, en un seul exemplaire qui restera déposé dans les Archives du Gouvernement français et dont des copies certifiées conformes seront remises aux parties contractantes.
Ledit exemplaire, daté comme il est dit ci-dessus, pourra être signé jusqu'au 31 mars 1925.
 
En foi de quoi, les Plénipotentiaires des Pays ci-dessous énumérés ont arrêté le présent Arrangement et l'ont revêtu de leurs signatures.
Pour l'Espagne: L. S. Signé ad referendum: EL CONDË DE LAS MIRANDAS. Pour la France: L. S. Signé: HERRIOT, H. QUEUILLE. Pour la. Grèce: L. S. Signé: POLITIS. Pour la Hongrie: I. S. Signé: GEORGES DE BARKOCZI. Pour l'Italie: L. S. Signé: BALLERINI. Pour le Luxembourg: L, S. Signé: BASTIN. Pour le Portugal: L. S. Signé: ANTONIO D A FONSECA. Pour la Tunisie: L. S. Signé: HENRI PONSOT.
Pour copie certifiée conforme:
Le Ministre Plénipotentiaire, Chef du service du Protocole
(1) Par décision des pays membres. l'Office International du Vin a pris le nom. depuir le 4 septembre 1958: d' «OFFICE INTERNATIONAL DE LA VIGNE ET DU VIN.«
SPORAZUM
o ustanovitvi mednarodnega urada za vino v Parizu*
Ob ugotavljanju potrebe po ustanovitvi mednarodnega urada za vino, so se vlade Španije, Francije, Grčije, Madžarske, Italije, Luksemburga, Portugalske in Tunizije dogovorile, da v ta namen sklenejo sporazum, ki naj temelji na naslednjih določbah:
1. ČLEN. Ustanovljen je Mednarodni urad za vino s sedežem v Parizu, z namenom da:
a) zbira, proučuje in objavlja informacije, ki dokazujejo dobrodejne učinke vina;
b) začrta program novih znanstvenih izkušenj, pomembnih za osvetlitev zdravstvene kakovosti vina, in njegov vpliv na boj proti alkoholizmu;
c) nakaže vladam članicam potrebne ukrepe za zagotovitev zaščite vinogradniških interesov in izboljšanje pogojev na mednarodnem vinskem trgu, ko bodo zbrane vse potrebne informacije, kot so: želje, mnenja akademij, strokovnjakov, mednarodnih in drugih kongresov o proizvodnji in trgovini z vini;
d) obvešča vlade o mednarodnih konvencijah, ki bi jih bilo koristno podpisati, npr. tiste, ki težijo k zagotovitvi enotnega načina predstavitve rezultatov analize vin, iskanju primerjalne študije metod analize, ki jih uporabljajo različne države glede po skladnostni razpredelnici;
e) dostavi vladam vse predloge, ki bi lahko zagotovili v korist potrošnika in v korist proizvajalca:
– zaščito oznake vina z geografskim poreklom
– garancijo čistosti in pristnosti proizvodov do njihove prodaje potrošniku, in to z vsemi ustreznimi ukrepi, zlasti s potrdili o poreklu, izdanimi v skladu z nacionalnimi zakoni;
– zatiranje prevar in nelojalne konkurence z zaplembo proizvodov, ki se bodo pojavili v nasprotju z zakonom, s civilnimi in gospodarskimi ukrepi proti posameznikom ali skupinam, da bi prepovedali nezakonite prevare, povrnili škodo oškodovanim in kaznovali povzročitelje prevar;
f) sprejeti v skladu z zakonodajo vsake države vse potrebne ukrepe za razvoj trgovine z vini in sporočiti zasebnim, nacionalnim ali mednarodnim organizacijam kakor tudi tistim zainteresiranim, ki bodo to želeli, informacije in dokumente, potrebne za njihovo akcijo.
2. ČLEN. – Mednarodni urad za vino je državna institucija, v kateri bodo vsako državo članico predstavljali delegati po njeni izbiri.
Združenje delegatov bo sestavljalo Odbor, katerega sestava in področje sta določena v naslednjih členih.
3. ČLEN. – Odbor izvoli vsako leto biro. v katerem so predsednik in dva podpredsednika. Njihov mandat traja do prve seje naslednjega leta; lahko so ponovno izvoljeni. Seje so dvakrat letno. Izredne seje se lahko skličejo na zahtevo ene izmed vlad članic urada.
O programu vprašanj, predloženih odboru za redne seje, bo odbor odločal na izredni seji. Vlada, ki bo zahtevala sklic izredne seje. bo predstavila program vprašanj, ki jih želi obravnavati.
4. ČLEN. – Odbor ima glavno direkcijo Mednarodnega urada za vino. Razpravlja in sprejema pravilnik o organizaciji in delovanju urada. Oblikuje proračun prejemkov in izdatkov v skladu z obstoječimi posojili, nadzira in odobrava račune.
Predloži v odobritev vladam članicam vse vrste sprememb, ki zahtevajo povišanje stroškov ali povečanje prispevkov za urad.
Imenuje in odpokliče direktorja. Na njegov predlog biro odbora imenuje in odpokliče funkcionarje in uslužbence.
Dejanska prisotnost na sejah delegatov ene tretjine držav članic, ki pomeni vsaj dve tretjini glasov, bo potrebna za veljavnost sklepov. Zastopstvo neke države je lahko zaupano delegaciji neke druge države članice, a nobena delegacija ne more imeti več od enega zastopstva poleg svojega.
5. ČLEN. – Vsaka država članica svobodno določi število svojih delegatov, vendar ima le toliko glasov, kot je enot članarine, ki jih je prispevala.
Vsaka država članica lahko prispeva do pet enot članarine. Enota članarine je 3.000 zlatih frankov.
Vendar pa skupina, ki jo sestavljajo neka velesila, njene kolonije, posesti, dominiji. protektorati in države z mandatom, ne more v nobenem primeru imeti več kot pet glasov. Enako velja za skupino, ko bi jo sestavljale kolonije, posestva, dominiji. protektorati in kraji neke velesile, ki ni članica.
Vsote, ki so prispevki vsake države članice, je treba nakazati uradu v začetku vsakega leta.
6. ČLEN. – Vsaka država, ki ni podpisnica tega Dogovora, se lahko včlani s tem, da pošlje prošnjo za včlanitev s posredovanjem njenega diplomatskega predstavništva pri francoski vladi. Le-ta bo poslala prošnjo Vladam drugih držav udeleženk. Včlanjenje bo dokončno, če bo večina omenjenih držav sporočila svoje soglasje v šestih mesecih od sprejetja prošnje.
7. ČLEN. – Revizija tega sporazuma bo utemeljena, ne da bi spreminjali določbe 2. odstavka 4. člena, če bosta vsaj dve tretjini držav članic odobrili tako zahtevo. V tem primeru bo v šestih mesecih francoska vlada sklicala konferenco držav članic. Program bo poslan vladam članicam najmanj dva meseca pred sestankom konference. Tako zbrana konferenca bo sama določila postopek. Direktor urada bo imel tu funkcijo generalnega sekretarja.
8, ČLEN, – Vsaka država članica lahko odpove ta. sporazum z obvestilom in šestmesečnim odpovednim rokom. Neplačilo dveh zaporednih članarin se bo štelo za odpoved.
9. ČLEN. – Ta sporazum bo ratificiran. Veljati bo začel, ko bo pet držav podpisnic predložilo svoje ratifikacije. Vsaka od držav podpisnic bo v najkrajšem možnem času poslala svoje ratifikacije francoski vladi, ki bo o tem obvestila druge države podpisnice.
Te ratifikacije bodo shranjene v arhivih francoske vlade.
 
SESTAVLJENO v Parizu 29. novembra 1.924 v enem samem izvodu, ki bo spravljen v arhivih francoske vlade, in. katerega overjeni prepisi bodo poslani pogodbenim strankam.
Omenjeni izvod, kot je navedeno, se lahko podpiše do 31. marca 1925.
 
Da bi to potrdili, so pooblaščeni predstavniki naštetih držav, podpisali sporazum.
Za Španijo: M. P. Podpisan ad referendum: EL CONDE DE LAS MIRANDAS. Za Francijo: M. P. Podpisan: HERRIOT, H. OUEUILLE. Za Grčijo: M. P. Podpisan: POLITIS. Za Madžarsko: M. P. Podpisan: GEORGES DE BARKOCZI. Za Italijo: M. P. Podpisan: BALLERINJ. Za Luksemburg: mesto pečata Podpisan: BASTIN. Za Portugalsko: M. P. Podpisan: ANTONIO DA FONSECA. Za Tunizijo: M. P. Podpisan: HENRI PONSOT.
Za pravilnost overjenega prepisa:
opolnomočeni minister, šef službe Protokola
* Z odločitvijo držav članic je Mednarodni urad za vino 4. septembra 1958 prevzel ime MEDNARODNI URAD ZA VINSKO TRTO IN VINO.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti