Uradni list

Številka 14
Uradni list RS, št. 14/1992 z dne 27. 3. 1992
Uradni list

Uradni list RS, št. 14/1992 z dne 27. 3. 1992

Kazalo

727. Zakon o dohodnini (prečiščeno besedilo) (ZDoh), stran 885.

Zakonodajno-pravna komisija Skupščine Republike Slovenije je na seji 10. marca 1992 na podlagi 182. člena poslovnika Skupščine Republike Slovenije in sklepa Družbenopolitičnega zbora in Zbora občin z dne 27. decembra 1991 določila prečiščeno besedilo zakona o dohodnini, ki obsega: zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90), ki je pričel veljati 1. januarja 1991 in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 34/91-I), ki je pričel veljati 1. januarja 1992.
Št. 435-01/90-4/55
Ljubljana, dne 10. marca 1992.
Skupščina
Republike Slovenije
Predsednik
Zakonodajno-pravne komisije
Anton Tomažič l. r.
ZAKON
O DOHODNINI
(prečiščeno besedilo)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V Republiki Sloveniji so z dohodnino obdavčeni dohodki, določeni s tem zakonom.
2. člen
Viri dohodnine so:
– osebni prejemki;
– dohodki iz kmetijstva;
– dohodki iz dejavnosti;
– dohodki iz kapitala;
– dohodki iz premoženja;
– dohodki iz premoženjskih pravic.
3. člen
Viri iz prejšnjega člena se med letom obdavčujejo z davki, določenimi s tem zakonom kot podvrstami dohodnine.
Odmerjeni oziroma obračunani davki iz prejšnjega odstavka se odštejejo od dohodnine.
4. člen
Višina dohodnine in davkov, ki se od nje odštejejo, se ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan 1. januarja tistega leta, za katero se dohodnina odmerja, če s tem zakonom ni drugače določeno.
II. DOHODNINA
5. člen
Dohodnino plačuje fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (rezident), ki ima v posameznem koledarskem letu na njenem območju dohodke iz 2. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) razen, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Zavezanec je tudi fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije, če je bivala na njenem območju nepretrgoma najmanj šest mesecev in je na tem območju dosegala dohodke iz 2. člena tega zakona.
6. člen
V osnovo za dohodnino se vštevajo:
– letni znesek plače (v nadaljnjem besedilu: plača), zmanjšan za plačane prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni;
– vsak posamezen prejemek za priložnostno opravljeno storitev v višini, od katere je bil obračunan davek po odbitku;
– letni znesek pokojnine, od katere je bil obračunan davek od osebnih prejemkov, zmanjšan za obračunane prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni;
– katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, zmanjšan za katastrski dohodek zemljišč, za katera so priznane oprostitve in olajšave ter zmanjšan za prispevke za socialno varnost, ki se obračunavajo od katastrskega dohodka in za posebne prispevke, uvedene z zakoni;
– dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti. Če se dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se v osnovo za dohodnino všteje tako ugotovljen dobiček, zmanjšan za prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni;
– dobiček, dosežen s prodajo kapitala;
– letni znesek obresti na posojila, od katerih je bil odmerjen davek od dohodkov iz premoženja;
– dohodki, doseženi z udeležbo pri dobičku;
– dohodki, doseženi z oddajanjem premoženja v najem, v višini, od katere je bil odmerjen davek od dohodkov iz premoženja;
– dohodki iz premoženjskih pravic v višini, od katere je bil odmerjen oziroma obračunan davek od dohodkov iz premoženjskih pravic.
7. člen
Osnova za dohodnino se zmanjša za:
1. sredstva, vložena v obveznice, delnice in v vloge po predpisih, ki urejajo ustanavljanje podjetij ter v deleže zadrug;
2. znesek sredstev, vloženih v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, zmanjšan za višino sredstev znižane osnove pri davku iz dejavnosti in znesek sredstev, vloženih v preureditev prostorov v turistične namene, v graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij ter v nabavo kmetijske mehanizacije in naprav, zmanjšan za višino sredstev znižanega katastrskega dohodka pri davku iz kmetijstva;
3. reinvestirani del udeležbe v dobičku;
4. znesek sredstev, porabljenih za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja za rešitev stanovanjskega problema zavezanca, za vzdrževanje teh objektov in odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalida v teh objektih;
5. znesek sredstev vloženih v gradnjo malih hidroelektrarn, v varstvo okolja in varčevanje z energijo;
6. sredstva, ki jih imetnik kulturnega in zgodovinskega spomenika vloži v njegovo vzdrževanje v letu, za katero se dohodnina odmerja, na podlagi dokumentacije izvajalca del, s katerim je strokovna organizacija za varstvo kulturne dediščine, v sporazumu, sklenjenim z imetnikom spomenika, soglašala;
7. prispevke in premije, namenjene za povečanje socialne varnosti zavezanca na področjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja, plačane pravnim osebam s sedežem na območju Republike Slovenije;
8. znesek sredstev, vloženih v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov ter v zdravljenje in rehabilitacijo v zdravstvenih zavodih in zdraviliščih za zavezanca in vzdrževane družinske člane, kadar so bili napoteni na takšno zdravljenje;
9. znesek sredstev, s katerimi udeleženci izobraževanja ob delu plačujejo storitve šolskim zavodom za pridobitev katerekoli stopnje izobrazbe, za izpopolnjevanje izobrazbe ter za pridobivanje novih znanj;
10. znesek sredstev, namenjen za znanstvenoraziskovalno in razvojno dejavnost (nakup raziskovalne opreme, izobraževanje kadrov, vlaganje v projekte s področja znanstveno raziskovalne in razvojne dejavnosti ipd.). Če davčni organ dvomi, da gre za sredstva, namenjena znanstveno raziskovalni in razvojni dejavnosti, daje o tem mnenje pristojni republiški upravni organ;
11. znesek sredstev za nakup knjig in učnih pripomočkov s področja umetnosti, znanosti, kulture, izobraževanja in vzgoje ter športa, nepremičnin posebne kulturne, znanstvene ali zgodovinske vrednosti in umetniških del. Če davčni organ dvomi, da gre za takšne predmete, daje o tem mnenje pristojni republiški upravni organ;
12. plačane članarine političnim strankam in sindikatom;
13. plačane prostovoljne denarne prispevke in vrednost daril v naravi za humanitarne, kulturne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene, kadar so izplačani osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje takšnih dejavnosti ter navedeni prispevki oziroma darila, izplačana invalidskim organizacijam;
14. plačane zneske samoprispevka;
15. letna poprečna plača zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja, invalidom s 100% telesno okvaro, če jim je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči, na podlagi odločbe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov;
16. 8% poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu za katero se dohodnina odmerja, zavezancem po dopolnjenem 65. letu starosti.
Zmanjšanje osnove po 1. točki se prizna po vsakem vrednostnem papirju in potrdilu o plačanem deležu oziroma vlogi samo enkrat.
Zmanjšanje za namene po tem členu ne more presegati 10% osnove za dohodnino, razen zmanjšanja po 14., 15. in 16. točki tega člena.
Vsa sredstva, za katera zavezanec uveljavlja zmanjšanje osnove za dohodnino, mora posebej izkazati in dokazati z dokumenti.
8. člen
Zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane, se prizna posebna olajšava. Za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana, se osnova zmanjša za znesek, ki znaša 8% letne poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Za vsakega nadaljnjega otroka se olajšava poveča za 2% navedene plače.
Za otroke, ki nadaljujejo šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji v kraju izven stalnega prebivališča, se olajšava iz prejšnjega odstavka poveča za 4% letne poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.
Za otroka, motenega v telesnem in duševnem razvoju, znaša olajšava 20%, za otroka, trajno nezmožnega za delo pa 50% letne poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.
Če ima vzdrževani družinski član iz kakršnihkoli virov lastne dohodke, se znesek olajšave zmanjša za toliko, kolikor so znašali letni dohodki tega člana.
Če zavezanec ni vse leto vzdrževal družinskega člana, se za priznavanje olajšave upošteva le čas, ko je zavezanec takega člana dejansko preživljal in v tem času doseženi lastni dohodki takega člana.
9. člen
Vzdrževani družinski člani po tem zakonu so:
– zakonec, ki nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ta manjša od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, predpisane v prvem odstavku 8. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: posebna olajšava), in razvezani zakonec, če mu je s sodbo oziroma sporazumom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine; razvezanemu zakoncu se plačana preživnina prizna do višine posebne olajšave;
– otroci oziroma posvojenci do 18. leta starosti; če nadaljujejo šolanje na srednji, višji, ali visoki stopnji in niso v delovnem razmerju največ do 26. leta starosti; za delo nezmožen otrok oziroma posvojenec pa ne glede na starost. Izjemoma se šteje za vzdrževanega otroka tudi otrok oziroma posvojenec starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši oziroma posvojitelji v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave. Za otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo preživljanje, lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo do višine, določene v 8. členu tega zakona;
– pastorek, pod pogoji iz prejšnje alinee, če starša nista zavezanca za dohodnino;
– vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev in
– starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave. Olajšava se prizna pod pogojem, da starši živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu oziroma so v oskrbi v socialnem zavodu ali v drugi družini in zavezanec krije del stroškov za oskrbo. Olajšava se uveljavlja na podlagi potrdila socialnega zavoda oziroma centra za socialno delo. Olajšava se prizna pod enakimi pogoji tudi za starše oziroma posvojitelje zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino.
Za istega vzdrževanega družinskega člana se prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave. Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavil pravico do posebne olajšave za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave.
Zavezancem, katerim je kmetijstvo in z njim povezane dejavnosti edini vir dohodkov, se prizna posebna olajšava za vzdrževane družinske člane tudi za vse člane gospodinjstva, ki sodelujejo pri doseganju dohodka iz kmetijstva in jim je to edini vir dohodkov, pod pogojem, da njihov zakonec nima drugih lastnih dohodkov. V takih primerih pripada zavezancu posebna olajšava tudi za otroke družinskih članov za katere bi mu po drugi alinei prvega odstavka tega člena pripadala posebna olajšava, če bi bili zavezanci za dohodnino.
10. člen
Stopnje dohodnine so:
+-------------------------+----------------------------------------------+
|Če znaša letna osnova SLT|                 Znaša davek                  |
+-------------+-----------+----------------------+-----------------------+
|          nad|         do|                   SLT|                    SLT|
+-------------+-----------+----------------------+-----------------------+
|             |     60.000|                   19%|                       |
+-------------+-----------+----------------------+-----------------------+
|       60.000|    120.000|          11.400 + 28%|             nad 60.000|
+-------------+-----------+----------------------+-----------------------+
|      120.000|    240.000|          28.200 + 35%|            nad 120.000|
+-------------+-----------+----------------------+-----------------------+
|      240.000|    480.000|          70.200 + 40%|            nad 240:000|
+-------------+-----------+----------------------+-----------------------+
|      480.000|           |         166.200 + 45%|            nad 480.000|
+-------------+-----------+----------------------+-----------------------+
Zneski iz prejšnjega odstavka se valorizirajo s koeficientom porasta poprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko leta, za katero se opravi valorizacija, glede na predhodno leto.
Valorizirane zneske ugotovi republiški davčni organ in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
11. člen
Če zavezanec dokaže, da je prejel dohodke za dela, ki jih je ustvarjal dalj kot eno leto, oziroma da njegovi dohodki izvirajo iz preteklih let, ali da jih je prejel za več let vnaprej, se razdelijo na toliko enakih delov, kolikor let je delo ustvarjal oziroma za kolikor let je prejel dohodke. V osnovo za dohodnino se vštevajo vsi dohodki, pri določitvi stopnje pa se upoštevajo dohodki, ki odpadejo na eno leto.
12. člen
Odmerjena dohodnina se zmanjša za višino odmerjenih oziroma obračunanih davkov od posameznih vrst dohodkov.
Če je bil od dohodkov, ki se vštevajo v osnovo za dohodnino, plačan davek v tujini, se odmerjena dohodnina zmanjša za ta davek.
Če se zavezancu pri odmeri davka od posamezne vrste dohodka prizna olajšava, se za to olajšavo zmanjša dohodnina.
III. OBDAVČITEV POSAMEZNIH VRST DOHODKOV
1. Davek od osebnih prejemkov
13. člen
Zavezanec za davek od osebnih prejemkov je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki prejema:
– plačo iz delovnega razmerja;
– pokojnino;
– prejemke dosežene s priložnostnim opravljanjem storitev:
1. organom družbenopolitičnih skupnosti ter domačim pravnim in fizičnim osebam;
2. tujim pravnim in fizičnim osebam, če so storitve opravljene na območju Republike Slovenije.
Zavezanec po prvi alinei prejšnjega odstavka je tudi rezident Republike Slovenije, ki prejema plačo iz tujine za delo na območju Republike Slovenije.
Fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije, je zavezanec za davek od prejemkov po prvi in tretji alinei prvega odstavka, če so ti prejemki doseženi na območju Republike Slovenije.
Za zavezanca po drugi alinei prvega odstavka, se šteje tudi rezident Republike Slovenije, ki prejema pokojnino iz tujine.
14. člen
Osnova za davek od osebnih prejemkov je:
– plača, nadomestilo plače in drugi prejemki iz delovnega razmerja, izplačani v denarju, bonih ali v naravi, razen nadomestil materialnih stroškov, ki jih je imel zavezanec v zvezi z delom, ter prejemki v obliki stimulacij in bonitet v zvezi z delovnim razmerjem;
– plača, dosežena z delom v tujini na podlagi delovnega razmerja, sklenjenega v državi, v višini plače za enaka dela v državi;
– pokojnina, povečana s koeficientom poprečne stopnje davka od osebnih prejemkov in poprečno stopnjo prispevkov za socialno varnost, ki se plačujejo od plače iz delovnega razmerja; koeficient ugotovi republiški davčni organ in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije;
– vsak posamezni bruto prejemek za priložnostno opravljeno storitev.
Zmanjšanje osnove za dohodnino po 15. in 16. točki 7. člena tega zakona ter posebna olajšava za vzdrževane družinske člane po 8. členu tega zakona se upošteva že pri odmeri davka od osebnih prejemkov. Kriterij za ugotovitev višine zmanjšanja plače oziroma pokojnine je poprečna plača zaposlenih v Republiki Sloveniji iz predpreteklega meseca. Posebna olajšava za vzdrževane družinske člane se prizna pri obdavčitvi plače in pokojnine na podlagi skupne pisne izjave o vzdrževanih družinskih članih, ki jo je zavezanec dolžan predložiti izplačevalcu osebnih prejemkov.
Za določitev osnove po tretji alinei prvega odstavka tega člena se pri družinski pokojnini upošteva število družinskih članov, ki jo prejemajo.
15. člen
Stimulacije in bonitete iz prve alinee prvega odstavka prejšnjega člena, ki se vštevajo v osnovo za davek od osebnih prejemkov so:
1. plačila delodajalca za:
– neobvezno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter druga osebna zavarovanja;
– stroške nastanitve;
– stroške izobraževanja, ki niso v zvezi z zaposlitvijo;
2. razlika med revalorizacijskimi obrestmi in obrestmi, ki jih je delodajalec obračunal od posojila, danega delavcu. Revalorizacijske obresti se obračunavajo na podlagi rasti cen na drobno v mesecu pred mesecem, v katerem se izplača plača, v katero se vštevajo obresti od danega posojila;
3. znesek popustov, ki jih delodajalec da delavcu na svoje proizvode in storitve;
4. vrednost daril delodajalca;
5. 0,5% knjižne vrednosti osebnega vozila mesečno, če je dano v uporabo delavcu tudi za privatne namene.
Če delavec vodi evidenco o prevoženih kilometrih za privatne namene, se v osnovo za davek všteje znesek kilometrine, 70% tega zneska, če krije stroške goriva sam.
16. člen
Stopnje davka so:
Če se plača oziroma pokojnina izplača v več delih, se ob izplačilu zadnjega dela plače oziroma pokojnine ugotovi višina mesečne plače oziroma pokojnine in izvrši obračun davka ter poračun plačanega davka od posameznih delov plače oziroma pokojnine. Plača oziroma pokojnina, izplačana za več mesecev, se razdeli na toliko enakih delov, za kolikor mesecev se izplačuje. Obračun davka se izvrši od celotnega izplačanega zneska plače oziroma pokojnine po stopnji, ki ustreza znesku plače oziroma pokojnine enega meseca.
Stopnja davka od prejemka za priložnostno opravljanje storitev je 20%.
17. člen
Davka od osebnih prejemkov se ne plačuje od:
1. prejemkov iz naslova odlikovanj in družbenih priznanj;
2. dodatkov in priznavalnin, izplačanih udeležencem narodnoosvobodilne vojne;
3. prejemkov po predpisih o pravicah imetnikov »Partizanske spomenice 1941«;
4. prejemkov po predpisih o pravicah vojnih in mirnodobskih vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne;
5. prejemkov za delo med rehabilitacijo;
6. prejemkov po predpisih o pravicah borcev španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936 do 1939, borcev za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenskih vojnih dobrovoljcev iz vojn 1912 do 1918;
7. prejemkov za občasno ali začasno nego oziroma pomoč invalidom, ki jih fizičnim osebam izplačajo invalidske organizacije;
8. jubilejnih nagrad, odpravnin in denarnih nadomestil izplačanih v enkratnem znesku po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti;
9. prejemkov iz naslova socialno-varstvenih pomoči kamor sodijo:
– varstveni dodatek k pokojnini,
– denarna pomoč za brezposelnost,
– družbena pomoč otrokom,
– denarna pomoč kot edini in dopolnilni vir preživljanja, ter začasne in enkratne socialne pomoči;
10. prejemkov iz naslova rejnin ter oskrbe v tuji družini;
11. prejemkov iz naslova nadomestila za invalidnost, ki jih prejemajo osebe po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ter od dodatka za telesno okvaro po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
12. dodatkov za pomoč in postrežbo;
13. prejemkov od opravljanja občasnih in začasnih del invalidskih oseb z najmanj 70% telesno okvaro, ki prejemajo denarno pomoč kot edini vir preživljanja;
14. prejemkov od opravljanja občasnih in začasnih del oseb, ki prejemajo denarno pomoč kot edini vir preživljanja v skladu z zakonom;
15. prejemkov iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljanje dela učencev in študentov, prejetih preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji, v skladu s predpisi na področju zaposlovanja;
16. štipendij;
17. nagrad, uvedenih na podlagi zakonov in odlokov družbenopolitičnih skupnosti ter aktov kulturnih in znanstvenih zavodov ter gospodarskih zbornic, ki se dajejo posameznikom kot posebno družbeno priznanje;
18. nagrad za življenjsko delo oziroma dosežke, ki se dajejo kot splošno družbeno priznanje vidnim znanstvenikom, književnikom, umetnikom in športnikom;
19. nagrad, ki jih dajejo znanstvenikom, umetnikom in športnikom Organizacija združenih narodov in njene organizacije, mednarodne organizacije in tuje nacionalne organizacije z mednarodnim ugledom kot mednarodno priznanje za znanstveno, književno in umetniško delo ter izjemne dosežke na področju telesne kulture.
18. člen
Od plače, prejete za delo pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu ali mednarodni organizaciji oziroma pri predstavniku ali uslužbencu takšnega predstavništva ali organizacije v Republiki Sloveniji, ne plačujejo davka:
1. šefi tujih diplomatsko-konzularnih predstavništev in diplomatsko-konzularni funkcionarji, ki so pooblaščeni za diplomatsko-konzularne funkcije, ter njihovi družinski člani, ki sestavljajo njihovo gospodinjstvo, če ti gospodinjski člani niso slovenski državljani;
2. diplomatsko-konzularni uslužbenci, ki opravljajo administrativno in tehnično delo pri tujih diplomatsko-konzularnih predstavništvih ter njihovi družinski člani, ki sestavljajo njihovo gospodinjstvo, če ti gospodinjski člani niso slovenski državljani ali če nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji;
3. funkcionarji Organizacije združenih narodov in njenih specializiranih agencij ter strokovnjaki tehnične pomoči Organizacije združenih narodov in njenih specializiranih agencij;
4. hišno osebje diplomatsko-konzularnih predstavništev ter mednarodnih organizacij in zasebno hišno osebje, zaposleno pri šefih mednarodnih organizacij, če niso slovenski državljani ali če nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji;
5. funkcionarji, strokovnjaki in administrativno osebje mednarodnih organizacij, če niso slovenski državljani.
Davka od osebnih prejemkov tudi ne plačujejo častni konzularni funkcionarji tujih konzularnih predstavništev od tistih plač in plačil, ki jih dobivajo od države, ki jih je imenovala za opravljanje konzularnih funkcij.
19. člen
Zavezancu, ki dosega plačo z delom v tujini na podlagi delovnega razmerja, sklenjenega v državi in zavezancu, ki prejema pokojnino iz tujine, se obračunani davek zmanjša za davek, ki je bil od teh osebnih prejemkov plačan v tujini.
20. člen
Davek od osebnih prejemkov obračuna in vplača izplačevalec teh prejemkov.
2. Davek od dohodka iz kmetijstva
21. člen
Zavezanec za davek od dohodka iz kmetijstva (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) je fizična oseba, ki je kot lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča vpisana v katastrskem operatu po stanju na dan 31. decembra pred letom, za katero se davek odmerja (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).
Če uporablja zemljišče kdo, ki ni vpisan v zemljiškem katastru kot njegov lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec in tudi ni zakupnik, lahko davčni organ davek iz kmetijstva odmeri uporabniku zemljišča.
Spremembe glede zavezanca za davek iz kmetijstva, ki nastanejo med letom, veljajo od 1. januarja naslednjega leta, če so na predpisan način priglašene v roku, ki ga določajo predpisi o vzdrževanju zemljiškega katastra.
Za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ je dolžan o spremembah iz prejšnjega odstavka obvestiti davčni organ tudi v primerih, ko te do 31. decembra tekočega leta še niso bile izvršene v katastrskem operatu.
22. člen
Če sestavlja več lastnikov, imetnikov pravice uporabe ali uživalcev zemljišča eno samo gospodinjstvo, je zavezanec eden izmed polnoletnih članov kot predstavnik gospodinjstva. Z gospodinjstvom je mišljena skupnost življenja, pridobivanja in trošenja sredstev.
23. člen
Osnova za davek iz kmetijstva je katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka.
24. člen
Zavezanec, ki vlaga lastna sredstva v preureditev prostorov v turistične namene, v graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij ter v nabavo kmetijske mehanizacije in naprav, lahko uveljavlja znižanje katastrskega dohodka v višini 25% vloženih sredstev za dobo štirih let.
Znižanje katastrskega dohodka ne more presegati zneska štirikratnega katastrskega dohodka, ugotovljenega za leto, za katero zavezanec uveljavlja znižanje za namene iz prejšnjega odstavka.
Znižanje katastrskega dohodka zavezanec uveljavlja s posebno vlogo, kateri priloži dokazila o višini vloženih sredstev.
Če zavezanec uveljavlja znižanje katastrskega dohodka po 31. maju leta, za katero se davek odmerja, se olajšava prizna pri odmeri za naslednje leto.
25. člen
Stopnje davka so:
– 0% od osnove, ki znaša do 50% poprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem letu;
– 8% od osnove, ki presega 50% poprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem letu.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena plačuje fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije, in na njenem območju dosega dohodek iz kmetijstva, davek iz kmetijstva po stopnji 19%.
26. člen
Davek iz kmetijstva odmerja in pobira davčni organ občine, na območju katere ima zavezanec stalno prebivališče.
Če zavezanec nima zemljišča na območju občine, v. kateri ima stalno prebivališče, odmerja in pobira davek iz kmetijstva davčni organ občine, na območju katere je zemljišče.
27. člen
Davek iz kmetijstva se plačuje od katastrskega dohodka vsakega zemljišča, ki je sposobno za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo in je v zemljiškem katastru uvrščeno v katastrsko kulturo.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se davek iz kmetijstva ne plačuje od katastrskega dohodka:
1. zemljišča, ki ga je pristojni upravni organ na podlagi zakona prepovedal izkoriščati za kmetijsko proizvodnjo;
2. zemljišča, ki ga je zavezanec oddal skladno s predpisi o preživninskem varstvu kmetov zaradi uveljavljanja pravice do preživninskega varstva;
3. zemljišča, katerega pridelki so udeleženi v proizvodnji, za katero se odmerja davek iz dejavnosti;
4. zemljišča, za katerega je bila plačana odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega oziroma gozdnega zemljišča.
28. člen
Davka iz kmetijstva so trajno oproščeni dohodki od:
1. zemljišč, na katerih so nasipi, kanali, prekopi in jezovi, objekti za potrebe splošne ljudske obrambe, obrambni nasipi, vrbni in drugi zaščitni nasadi ter varovalni gozdovi, rovi in druge naprave iz zemlje, ki so potrebne za obrambo pred poplavami in za osuševanje ali namakanje, ter od zemljišč znotraj visokovodnih nasipov;
2. zemljišč v obmejnem pasu in zemljišč pod visokonapetostnimi daljnovodi, če je izkoriščanje takih zemljišč onemogočeno ali omejeno.
Oprostitve iz prejšnjega odstavka prenehajo, če se zemljišče neha uporabljati v namen, ki daje pravico do oprostitve.
Prenehanje razlogov za oprostitev po tem členu mora davčni zavezanec naznaniti davčnemu organu.
29. člen
Davka iz kmetijstva so začasno oproščeni dohodki od:
1. zemljišč, ki so bila neuporabna pa so z investicijami zavezanca postala uporabna, 5 let od začetka usposabljanja zemljišča;
2. zemljišč, na katerih se zasadijo novi vinogradi, 5 let;
3. zemljišč, na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi, 6 let.
Oprostitve iz prejšnjega odstavka se priznajo, če pristojni občinski upravni organ ugotovi, da so bila dela opravljena strokovno in skladno s programi razvoja kmetijstva v Republiki Sloveniji.
Oprostitev po tem členu uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu. Vlogo je treba vložiti do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev. Če vloga ni pravočasno vložena, se oprostitev prizna šele od 1. januarja naslednjega leta, za pretekla leta pa se trajanje oprostitve skrajša. Davčni organ odloči o zahtevi na podlagi podatkov za kmetijstvo pristojnega občinskega upravnega organa.
30. člen
Če pride na podlagi odločbe državnega organa ali na podlagi pogodbe, ki nadomešča razlastitev, do spremembe v lastnini zemljišča, se na zahtevo zavezanca ali državnega organa odpiše del davka iz kmetijstva, ki odpade na to zemljišče, in sicer za dobo, v kateri zavezanec zaradi takih sprememb od njega hi imel dohodka, čeprav postopek za izvedbo sprememb še ni končan.
31. člen
Če je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi naravnih nesreč, rastlinskih bolezni in škodljivcev, ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se prizna posebna olajšava.
Olajšava se prizna tako, da se katastrski dohodek vsake take parcele posebej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je na njej zmanjšal donos. Če znaša skupno zmanjšanje katastrskega dohodka po prejšnjem stavku v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom zavezanca od kmetijskih zemljišč v enem koledarskem letu več kot 20%, se zmanjša katastrski dohodek kmetijskih zemljišč za znesek, ki ustreza ugotovljenemu odstotku. Razlika med prej odmerjenim davkom in davkom, odmerjenim od katastrskega dohodka, zmanjšanega na tej podlagi, se odpiše.
Zavezanec lahko uveljavlja nastalo škodo s posebno zahtevo v 15 dneh po nastanku škode. O zahtevi odloča davčni organ na podlagi ocenjene škode. Škodo oceni posebna cenilna komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine.
3. Davek od dohodkov iz dejavnosti
32. člen
Zavezanec za davek od dohodkov iz dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz dejavnosti) je zasebnik, ki dosega dobiček z opravljanjem dejavnosti in je vpisan v register na območju Republike Slovenije.
Zavezanec je tudi fizična oseba, ki dosega dobiček z opravljanjem dejavnosti na območju Republike Slovenije in ni vpisana v register, če je vpis pogoj za opravljanje dejavnosti.
Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka tega člena je zavezanec za davek iz dejavnosti tudi družba z neomejeno solidarno odgovornostjo članov, ki dosega dobiček z opravljanjem dejavnosti in je njen sedež vpisan v sodni register na območju Republike Slovenije.
33. člen
Davek iz. dejavnosti se plačuje tudi od dohodkov, doseženih z naslednjo kmetijsko proizvodnjo:
– rejo perutnine in drugih živali, ki ni vezana na doma pridelano krmo, ribolovom ter gojenjem rib in školjk;
– trsničarstvom, drevesničarstvom, proizvodnjo vrtnin in cvetja ter gob.
34. člen
Če več zasebnikov dosega dobiček s skupnim opravljanjem dejavnosti, je vsak od njih zavezanec za davek iz dejavnosti od dela dobička, ki mu pripada na podlagi pogodbe o skupnem opravljanju dejavnosti. Če v pogodbi ni opredeljen delež dobička, se za ugotavljanje davčne osnove šteje, da se dobiček deli po enakih delih.
Dobiček zasebnikov, ki skupno opravljajo dejavnost se ugotavlja skupno.
35. člen
Zavezanci – zasebniki, razen zavezancev iz 52. in 53. člena tega zakona, so dolžni voditi poslovne knjige oziroma evidence.
Vrste in način vodenja poslovnih knjig oziroma evidenc predpiše republiški davčni organ.
36. člen
Zavezanci – družbe z neomejeno solidarno odgovornostjo članov zagotavljajo podatke o poslovanju, ki so podlaga za ugotovitev davčne obveznosti na način, določen s predpisi o računovodstvu in predpisi o obdavčitvi dobička pravnih oseb.
37. člen
Davčna osnova je dobiček.
38. člen
Pri zavezancih – družbah z neomejeno solidarno odgovornostjo članov se ugotovi davčna osnova po zakonu o davku na dobiček pravnih oseb.
39. člen
Dobiček zavezanca – zasebnika se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki in posebni prispevki, uvedeni z zakoni.
Za ugotavljanje ustvarjenih prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o računovodstvu, ki veljajo za pravne osebe, če ni s tem zakonom drugače določeno.
40. člen
Odhodki se priznavajo v obračunanih zneskih, razen pri naslednjih postavkah:
1. vkalkulirane dolgoročne rezervacije materialnih in nematerialnih stroškov ter iz naslova blaga, ki se priznavajo samo zavezancem, ki vodijo dvostavno knjigovodstvo – v višini 70% teh stroškov. Višino rezervacije in namene, za katere se rezervacija oblikuje, je zavezanec dolžan sporočiti pred pričetkom odmernega leta davčnemu organu, pristojnemu za odmero davka iz dejavnosti;
2. amortizacija največ do višine, ki za 50% presega amortizacijo, izračunano na podlagi osnov in stopenj, ki so predpisane z zakonom;
3. obračunana nadomestila stroškov – največ do višine, ki je določena v skladu s splošno kolektivno pogodbo;
4. reprezentančni stroški v višini 70% teh stroškov.
41. člen
Od dobička se odštejejo še naslednja izplačila:
1. za humanitarne, kulturne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, telesnokulturne in religiozne namene, kadar so izplačana osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje takšnih dejavnosti, vendar največ v višini 0,1% ustvarjenih prihodkov;
2. za politične organizacije v skladu z zakonom o političnem združevanju in sindikate, vendar največ v višini 0,1% ustvarjenih prihodkov.
42. člen
Za odhodke po tem zakonu se ne štejejo:
1. zamudne obresti od nepravočasno plačanih davkov in prispevkov;
2. denarne kazni.
43. člen
Davčna osnova za davek iz dejavnosti se ugotavlja po podatkih iz davčne napovedi.
Če davčni organ ugotovi prihodke, ki jih zavezanec ni napovedal, te prihodke prišteje k napovedanim prihodkom. Napovedani odhodki se v tem primeru povečajo le, če zavezanec predloži dokumentacijo o odhodkih, ki odpadejo na tako povečani prihodek.
Če zavezanec ne vloži davčne napovedi niti na osebni poziv, ugotovi davčni organ dobiček s cenitvijo prihodkov in odhodkov na podlagi podatkov o načinu in obsegu zavezančevega poslovanja in obsega zaposlovanja delavcev. Pri cenitvi prihodkov in odhodkov se lahko davčni organ opre tudi na normativ porabe materiala, izračunan na podlagi podatkov fizičnih in pravnih oseb, ki opravljajo enako ali sorodno dejavnost.
Tako ugotovljena davčna osnova se zniža le, če zavezanec dokaže, da je osnova nižja.
44. člen
Davčna osnova se zmanjša za 50% zneska, ki ga zavezanec iz dobička tekočega leta porabi za pokrivanje izgub iz preteklega leta.
45. člen
Davčna osnova zavezanca iz drugega odstavka 32. člena zakona je razlika med ugotovljenim prihodkom in dokumentiranimi stroški.
46. člen
Zavezanec, ki opravlja dejavnost kot stalni poklic, lahko v letni davčni napovedi uveljavlja 20% znižanje davčne osnove za vlaganja lastnih sredstev v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev.
Za vlaganja v osnovna sredstva se štejejo tudi vlaganja v rekonstrukcijo in modernizacijo najetih poslovnih prostorov, če se po najemni pogodbi vlaganja ne krijejo iz najemnine.
Znižanje davčne osnove se prizna za dobo štirih let.
Če zavezanec ob koncu četrtega odmernega leta v napovedi za davek iz dejavnosti ne dokaže, da je znesek znižane davčne osnove porabil za namene iz prvega odstavka tega člena, se za ta znesek poveča davčno osnovo leta, za katero je dolžan dokazati namensko porabo sredstev.
47. člen
Stopnje davka so:
48. člen
Zavezancem, ki so na novo pričeli opravljati dejavnost, se dobiček prvega leta poslovanja ne obdavči, v drugem letu poslovanja se obdavči 34%, v tretjem letu poslovanja pa 66% dobička.
Zavezancem, ki so na novo pričeli opravljati dejavnost na območjih, ki so s predpisom o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij določena kot območja, za katera veljajo posebni ukrepi, se dobiček prvih treh let ne obdavči. V četrtem letu poslovanja se obdavči 50%, v petem letu poslovanja pa 75% dobička.
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prične uveljavljati s poslovnim letom, za katero je davčni zavezanec izkazal dobiček.
Za zavezanca, ki je na novo pričel opravljati dejavnost, se ne šteje:
– zavezanec, pri katerem je prišlo do statusne spremembe (delitev, izločitev, pripojitev, spojitev);
– zavezanec, ki je že opravljal dejavnost in mu je bila skladno s takrat veljavnimi predpisi priznana olajšava za pričetek opravljanja dejavnosti;
– zavezanec, ki začne opravljati dejavnost za zakoncem, starši oziroma posvojitelji, starimi starši in otroci oziroma posvojenci.
Za leto poslovanja po prvem in drugem odstavku tega člena se šteje 12 mesecev nepretrganega poslovanja od dneva vpisa v register.
49. člen
Zavezancem, ki poslujejo v prostih conah, se v prvih petih letih od pričetka poslovanja dobiček, dosežen z izvozom blaga in storitev, ne obdavči.
50. člen
Zavezancu, ki za nedoločen čas zaposli pripravnika oziroma delavca, ki prvič sklene delovno razmerje in delavca, ki je prijavljen pri službi za zaposlovanje, se davčna osnova zniža za znesek, ki je enak 23% izplačane plače temu delavcu.
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za prvih 12 mesecev zaposlitve teh oseb.
Zavezancu, ki zaposluje invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, se za vsako takšno osebo davčna osnova zniža za 30% izplačane plače tem osebam, zavezancu, ki zaposluje invalide s 100% telesno okvaro in gluhoneme osebe pa 50% plače, izplačane tem osebam.
Zavezancu, ki sprejme učenca po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela vzgojnoizobraževalnega procesa v poklicnem izobraževanju, se osnova za davek zniža za znesek izplačane nagrade temu učencu.
51. člen
Zavezancu, ki ne zaposluje delavcev in mu je priznana lastnost invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, se davčna osnova zniža za znesek 30%, zavezancu invalidu s 100% telesno okvaro in zavezancu – gluhonemi osebi pa za znesek 60% poprečne enoletne čiste plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem letu.
52. člen
Samostojni kulturni delavci, za dohodke dosežene z ustvarjanjem kulturnih vrednot, zasebni raziskovalci, zasebniki, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno dejavnost, samostojni športniki, samostojni športni delavci in duhovniki lahko zahtevajo, da se jim dobiček ugotovi tako, da se od ustvarjenih prihodkov odštejejo odhodki v višini 40% ustvarjenih prihodkov, pod pogojem, da ne zaposlujejo delavcev.
Zahtevo morajo zavezanci predložiti davčnemu organu pred pričetkom leta, za katero zahtevajo ugotavljanje dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov.
53. člen
Na način in pod pogojem iz prejšnjega člena se ugotavlja dobiček tudi zavezancem, ki dosegajo dohodek z opravljanjem domače in umetne obrti, čebelarstvom, s sprejemanjem gostov na prenočevanje kot postranskim poklicem in sprejemanjem gostov v kmečkem gospodarstvu (kmečki turizem), če podajo zahtevo v roku, določenem v prejšnjem členu.
Zavezancem iz prejšnjega odstavka se pri ugotavljanju dobička odštejejo od ustvarjenih prihodkov odhodki v višini 60% ustvarjenih prihodkov.
54. člen
Za zavezance, ki zahtevajo ugotavljanje dobička po 52. in 53. členu tega zakona, se ne uporabljajo določbe 46., 48., 49. in 51. člena tega zakona.
55. člen
Zavezanci iz 52. in 53. člena tega zakona plačujejo davek iz dejavnosti od vsakega posameznega prejemka, če je izplačevalec pravna oseba oziroma zasebnik, ki opravlja dejavnost. Če je izplačevalec fizična oseba se davek plača na podlagi mesečnih napovedi zavezanca o doseženem prihodku.
56. člen
Stopnja davka je 12%, razen za zavezance iz 53. člena tega zakona, ki dosegajo dohodke z opravljanjem dejavnosti kot postranski poklic, za katere je stopnja 15%.
4. Davek od dobička iz kapitala
57. člen
Zavezanec za davek od dobička iz kapitala je fizična oseba s stalnim prebivališčem na območju Republike Slovenije, ki dosega dobiček s prodajo:
– nepremičnin, ne glede na to ali so bile prodane v spremenjenem ali nespremenjenem stanju, če je bila prodaja izvršena pred potekom desetih let od dneva, ko je bilo nepremično premoženje pridobljeno, zmanjšan za plačane davke razen v primerih, ko se od prodaje ne plača davka na promet nepremičnin;
– premičnih predmetov, katerih posamična vrednost presega poprečno letno plačo zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu pred letom, v katerem se premoženje prodaja, če med pridobitvijo in prodajo še ni poteklo dve leti, zmanjšan za plačani prometni davek;
– vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu.
Zavezanec za davek od dobička iz kapitala je tudi fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije, če na njenem območju dosega dobiček iz prejšnjega odstavka.
58. člen
Osnova za davek je razlika med prodajno ceno kapitala iz prejšnjega člena in valorizirano vrednostjo kapitala v času pridobitve.
Če prodajna cena kapitala ni ustrezna ceni kapitala, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času prodaje, se za ugotavljanje osnove za davek upošteva kot prodajna cena v odmernem postopku, ugotovljena vrednost kapitala.
Pri ugotavljanju osnove za davek od dobička iz kapitala, doseženega s prodajo stanovanj oziroma stanovanjskih hiš, pridobljenih na podlagi od prodaje družbenih stanovanj, prodajna cena ne more biti nižja od valorizirane vrednosti teh nepremičnin v času pridobitve brez upoštevanja popusta, ki je bil priznan na podlagi predpisa, ki ureja prodajo družbenih stanovanj.
59. člen
Za ugotovitev davčne osnove pri prodaji nepremičnin in premičnih predmetov se upošteva tudi valorizirana vrednost investicij in izdatkov investicijskega vzdrževanja.
60. člen
Način valorizacije predpiše Vlada Republike Slovenije.
61. člen
Stopnja davka je 20%.
5. Davek od dohodkov iz premoženja
62. člen
Zavezanec za davek od dohodkov iz premoženja je fizična oseba, s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ima dohodke od premoženja, če se od teh dohodkov ne plačuje kakšnega drugega davka.
Zavezanec je tudi fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije, če na njenem območju dosega dohodke iz prejšnjega odstavka.
63. člen
Davek od dohodkov iz premoženja se plačuje od:
– dohodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku;
– obresti na posojila, dana fizičnim in pravnim osebam;
– dohodkov, doseženih z oddajanjem zemljišč, stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in prostorov za počitek oziroma rekreacijo, opreme, prevoznih sredstev in drugega premoženja v najem.
64. člen
Osnova za davek od dohodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku, je vsak posamezen prejemek.
65. člen
Osnova za davek od obresti na posojila je razlika med prejetimi obrestmi na posamezno posojilo in revalorizacijskimi obrestmi, izračunanimi na podlagi rasti cen na drobno v obdobju, za katerega je bilo dano posojilo.
66. člen
Osnova za davek od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž ali prostorov za počitek oziroma rekreacijo v najem, je znesek najemnine, prejet v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja in za enoletno amortizacijo ter za stroške obratovanja, če te stroške plačuje lastnik sam.
Stroški iz prejšnjega odstavka se priznajo v višini 40% od najemnine. Če zavezanec predloži dokazila o višjih stroških od normiranih, se priznajo dejanski stroški in amortizacija.
67. člen
Osnova za davek od dohodkov, ki jih najemnik doseže z oddajanjem stavb in prostorov iz prvega odstavka prejšnjega člena, je enoletni znesek najemnine, prejet v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za najemnino, ki jo najemnik plačuje od teh prostorov oziroma stavb.
68. člen
Pri ugotavljanju dohodka, doseženega z oddajanjem stavb in prostorov po 66. in 67. členu tega zakona, se upošteva tudi vrednost vseh obveznosti in storitev, za katere se je zavezal najemnik oziroma podnajemnik.
69. člen
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih stanovanjskih prostorov, se priznavajo stroški v višini 60%. Če zavezanec predloži dokazila o višjih stroških od normiranih, se priznajo dejanski stroški.
70. člen
Osnova za davek od dohodkov, ki jih lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča doseže z oddajanjem zemljišča v najem, je znesek najemnine prejet v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške, ki jih zavezanec dokaže z računi ter davke, ki se odmerjajo od teh dohodkov po drugih predpisih.
71. člen
Če je najemnina plačana za več let, se davek plača od celotne najemnine v letu, v katerem je bila najemnina prejeta.
72. člen
Osnova za davek od dohodkov, doseženih z oddajanjem opreme, prevoznih sredstev in drugega premoženja, je prejeta najemnina, zmanjšana za stroške investicijskega in tekočega vzdrževanja premoženja in druge stroške, ki jih zavezanec dokaže z računi ter davke, ki se odmerjajo od teh dohodkov po drugih predpisih.
73. člen
Davek od dohodkov iz premoženja se plačuje od vsakega posameznega prejemka razen od dohodkov, doseženih z oddajanjem premoženja v najem, ki po pogodbi traja najmanj eno leto in se odmerja od letne osnove.
74. člen
Stopnja davka je 15%.
6. Davek od dohodkov iz premoženjskih pravic
75. člen
Zavezanec za davek od dohodkov iz premoženjskih pravic je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ima v državi ali v tujini dohodke iz:
– avtorskih pravic;
– izumov, znakov razlikovanja in tehničnih izboljšav ne glede na to ali so zavarovani po zakonu.
Zavezanec je tudi fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije, če dosega na njenem območju dohodke iz prejšnjega odstavka.
76. člen
Osnova za davek iz premoženjskih pravic je dohodek iz avtorskih pravic, izumov, znakov razlikovanja in tehničnih izboljšav, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni.
77. člen
Za potrebne stroške pri obdavčitvi dohodkov iz premoženjskih pravic štejejo normirani stroški v višini 40% od doseženega dohodka.
Na zahtevo zavezanca se priznajo dejanski stroški, če jih zavezanec dokaže.
Imetniku premoženjske pravice, ki ni avtor, se stroški ne priznajo.
78. člen
Davek iz premoženjskih pravic se plačuje od vsakega posameznega dohodka.
79. člen
Stopnja davka je 25%.
80. člen
Zavezancu, ki doseže dohodek iz premoženjskih pravic v tujini, se obračunani znesek davka zmanjša za davek, plačan od tega dohodka v tujini.
IV. ODMERNI POSTOPEK
1. Vložitev napovedi
81. člen
Zavezanci za dohodnino in druge davke po tem zakonu, razen zavezancev za davek iz kmetijstva in zavezancev, za katere je davek obračunal in plačal izplačevalec prejemkov oziroma dohodkov, morajo vložiti pri pristojnem davčnem organu napoved s podatki, ki so potrebni za odmero.
Vsebino davčnih napovedi predpiše republiški davčni organ.
82. člen
Zavezanci za dohodnino, zavezanci za davek iz dejavnosti, razen zavezancev, katerim se dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih stroškov, ter zavezanci za davek od dohodkov iz premoženja, doseženih z oddajanjem premoženja v najem, ki po pogodbi traja najmanj eno leto, vložijo davčno napoved na javni poziv, ki ga izda republiški davčni organ.
83. člen
Zavezanci morajo vložiti davčno napoved za preteklo leto do 28. februarja, razen za dohodnino, za katero morajo vložiti napoved do 31. marca.
Če je vložitev napovedi za dohodnino vezana na podatke o davčni osnovi za posamezno podvrsto dohodnine, ki se ugotavlja z odločbo davčnega organa po preteku leta, mora zavezanec vložiti napoved za dohodnino v petnajstih dneh od dneva prejema odločbe.
84. člen
Ne glede na določbo prejšnjega člena morajo zavezanci, ki so med letom prenehali opravljati dejavnost, vložiti napoved v tridesetih dneh po prenehanju opravljanja dejavnosti.
85. člen
Zavezanec davka iz dejavnosti – družba z neomejeno solidarno odgovornostjo članov, obračunava in plačuje davek iz dejavnosti na način in v rokih, ki so določeni za pravne osebe v zakonu o davku na dobiček pravnih oseb.
86. člen
Napoved za odmero dohodnine mora zavezanec vložiti pri davčnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče, zavezanec, ki ni rezident Republike Slovenije pa pri davčnem organu občine, na območju katere je imel začasno prebivališče.
Davčni napovedi mora zavezanec priložiti odločbe o odmeri davkov po tem zakonu, izdane pri davčnem organu, ki ni pristojen za odmero dohodnine oziroma dokazila o plačanih davkih po odbitku.
87. člen
Zavezanec, ki prejema plačo oziroma pokojnino iz tujine oziroma prejema plačo pri diplomatsko-konzularnih predstavništvih tujih držav, pri mednarodnih organizacijah, pri predstavnikih ali uslužbencih takih predstavništev ali organizacij, ki uživajo diplomatsko imuniteto, mora v sedmih dneh od dneva, ko je prvič prejel plačo oziroma pokojnino, napovedati te prejemke pri davčnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče.
Zavezanec za davek od osebnih prejemkov mora prejemke, dosežene s priložnostnim opravljanjem storitev domačim fizičnim osebam ter tujim pravnim in fizičnim osebam napovedati pri davčnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče.
88. člen
Napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti mora zavezanec vložiti pri davčnem organu občine, na območju katere je vpisan v register zasebnikov.
Zavezanec, ki se mu ugotavlja dobiček z upoštevanjem normiranih odhodkov, vloži napoved prihodkov, doseženih pri domači fizični osebi ter tuji pravni in fizični osebi, do 15. v mesecu za pretekli mesec pri davčnem organu občine, na območju katere je vpisan v register zasebnikov. Če register vodi republiški upravni organ, vlaga zavezanec napoved pri davčnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče.
89. člen
Napoved za odmero davka od dohodkov iz premoženja, doseženih z oddajanjem nepremičnega premoženja v najem, ki po pogodbi traja najmanj eno leto, vloži zavezanec, pri davčnem organu občine, na katere območju nepremičnina leži, za dohodke iz premičnega premoženja pa pri davčnem organu občine po stalnem prebivališču zavezanca.
Zavezanec, ki doseže dohodke z oddajanjem premičnega premoženja v najem in ni rezident Republike Slovenije, vloži napoved pri davčnem organu občine, na območju katere so bili dohodki doseženi.
90. člen
Dobiček iz kapitala mora zavezanec napovedati v 15 dneh, odkar ga je dosegel, pri davčnem organu občine, v kateri ima stalno prebivališče, razen dobička, doseženega s prodajo nepremičnin, katerega napove pri davčnem organu občine, v kateri nepremičnina leži.
Zavezanec, ki ni rezident Republike Slovenije mora dobiček iz kapitala napovedati v roku iz prejšnjega odstavka davčnemu organu občine, v kateri je bil dosežen, oziroma občine, v kateri nepremičnina leži.
91. člen
Obresti od posojil, danih fizičnim osebam, mora zavezanec napovedati v 15 dneh, odkar jih je prejel, pri davčnem organu občine, v kateri ima stalno prebivališče.
Zavezanec, ki ni rezident Republike Slovenije napove obresti od posojila v roku iz prejšnjega odstavka davčnemu organu občine, v kateri je prejel obresti.
92. člen
Dohodke, dosežene z oddajanjem nepremičnega premoženja v najem za manj kot eno leto, mora zavezanec napovedati v 15 dneh po preteku časa, za katerega je bilo dano premoženje v najem pri davčnem organu občine, kjer nepremičnina leži.
Dohodke, dosežene z oddajanjem v najem premičnega premoženja za manj kot eno leto, mora zavezanec napovedati v 15 dneh po preteku časa, za katerega je bilo dano premoženje v najem pri davčnem organu občine, v kateri ima stalno prebivališče, zavezanec, ki ni rezident Republike Slovenije pa v občini, v kateri so bili dohodki doseženi.
93. člen
Dohodke iz premoženjskih pravic, razen dohodkov, od katerih je bil obračunan davek po odbitku, mora zavezanec napovedati v 15 dneh, odkar jih je dosegel, pri davčnem organu občine, v kateri ima stalno prebivališče, zavezanec, ki ni rezident Republike Slovenije pa pri davčnem organu občine, v kateri je bil dohodek dosežen.
94. člen
Za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ, mora občinskemu davčnemu organu do 15. februarja v letu, za katero se odmerja davek iz kmetijstva, predložiti sezname vseh, ki jim je v zemljiškem katastru izračunan katastrski dohodek po lastnikih, ločeno za kmetijska in gozdna zemljišča, ter združeno za vse lastnike, uživalce in posestnike, ki se po določbah tega zakona obdavčujejo skupno. Združitev mora zajemati vsa zemljišča, ki leže na območju ene občine.
95. člen
Podjetja in druge pravne osebe ter organi družbenopolitičnih skupnosti morajo plačila za dobavljene proizvode, opravljene storitve in druge prejemke zavezancem iz 5. člena tega zakona, ki so dolžni imeti žiro račun, nakazovati na njihove žiro račune.
Banke in hranilnice (v nadaljnjem besedilu: finančna organizacija) so dolžne pristojnemu davčnemu organu pošiljati podatke o imetnikih žiro računov in o poslovanju preko žiro računov.
Vlada Republike Slovenije določi pogoje, pod katerimi so zavezanci dolžni odpreti žiro račun in način sporočanja podatkov davčnim organom.
96. člen
Podjetja in druge pravne osebe, služba družbenega knjigovodstva in organi družbenopolitičnih skupnosti so dolžni davčnemu organu na njegovo zahtevo dati podatke, ki so potrebni za odmero in izterjavo davkov ter omogočiti vpogled v svoje poslovne knjige in evidence.
Fizične osebe so dolžne na zahtevo davčnega organa dati podatke, s katerimi razpolagajo, če imajo ti podatki vpliv na njihovo davčno obveznost oziroma davčno obveznost drugih zavezancev, s katerimi so v poslovnih odnosih.
97. člen
Kdor začne opravljati dejavnost, mora o tem obvestiti za odmero pristojni davčni organ v osmih dneh od pričetka opravljanja dejavnosti.
98. člen
Da bi mogel ugotoviti višino davčne obveznosti ima davčni organ pravico pregledati prostore, v katerih se opravlja dejavnost, oziroma hrani material ali proizvodi, oziroma pregledati naprave, blago, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo vpogled v poslovanje zavezanca glede tega, kako izpolnjuje svoje davčne obveznosti.
2. Odmera davkov
99. člen
Davčni organ odmeri dohodnino in druge davke po tem zakonu, razen davkov, ki se obračunavajo po odbitku, z odločbo.
Izrek odločbe mora vsebovati osnovo, stopnjo in znesek odmerjenega davka.
100. člen
Davek iz kmetijstva mora biti odmerjen do 31. maja v letu, za katero se odmerja.
Drugi davki, ki jih odmerja davčni organ po preteku leta, morajo biti odmerjeni do 31. maja za preteklo leto.
Dohodnina mora biti odmerjena do 31. oktobra za preteklo leto.
3. Pritožba
101. člen
Pritožba ne odloži izterjave odmerjenega davka. Davčni organ lahko do odločitve o pritožbi odloži izterjavo davka.
4. Odprava ali sprememba po nadzorstveni pravici
102. člen
Republiški davčni organ lahko odločbo o odmeri davka, zoper katero ni bila vložena pritožba, po nadzorstveni pravici odpravi ali spremeni v dveh letih od dneva, ko je postala odločba dokončna, če je bil z njo očitno prekršen materialni zakon.
5. Obračunavanje in pobiranje davkov
103. člen
Kadar je izplačevalec osebnih prejemkov in drugih dohodkov, od katerih se davek plačuje od vsakega posameznega dohodka, pravna oseba ali zasebnik, je dolžna za zavezanca obračunati in plačati davek (v nadaljnjem besedilu: davek po odbitku), če s tem zakonom ni drugače določeno.
Davek od osebnih prejemkov mora izplačevalec plač in pokojnin obračunati in plačati v rokih, določenih s posebnim zakonom, ki ureja zagotavljanje sredstev za potrebe na področju socialne varnosti.
Od drugih prejemkov oziroma dohodkov, od katerih se plačujejo davki po odbitku, mora izplačevalec obračunati in plačati davek najpozneje v treh dneh po izplačilu.
Predstojnik republiškega upravnega organa za finance za vsako leto določi in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije znesek davka, do katerega izplačevalec prejemkov oziroma dohodkov iz prejšnjega odstavka ne plača davka po odbitku. Ti prejemki oziroma dohodki se po preteku leta vštejejo v osnovo za dohodnino.
Davki po odbitku se obračunavajo po stopnjah, ki veljajo na dan izplačila dohodkov.
104. člen
Zavezanci morajo dohodnino in druge davke, ki so jim bili odmerjeni z odločbo, razen davka iz kmetijstva in iz dejavnosti, plačati v tridesetih dneh od vročitve odločbe.
105. člen
Zavezanci davka iz kmetijstva plačajo odmerjeni davek v enakih trimesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega v tromesečju, plačani pa morajo biti v petinštiridesetih dneh po zapadlosti.
106. člen
Zavezanci davka iz dejavnosti plačujejo letno akontacijo v višini davka po odmerni odločbi predpreteklega leta, revaloriziranega s količnikom, ugotovljenim na podlagi indeksa cen na drobno preteklega leta v Republiki Sloveniji v primerjavi s predpreteklim letom.
Količnik iz prejšnjega odstavka objavi republiški davčni organ na podlagi podatkov Zavoda Republike Slovenije za statistiko.
Akontacijo davka plačujejo zavezanci v mesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega v mesecu, plačani pa morajo biti v petnajstih dneh po zapadlosti.
Zavezancu, kateremu se višina akontacije ne more ugotoviti po prvem odstavku tega člena, se mora določiti z odločbo.
Zavezanci, ki so na novo pričeli opravljati dejavnost, ne plačujejo akontacije za čas, ko se jim dobiček ne obdavči.
107. člen
Če zavezanec z obračunom, izvršenim na podlagi podatkov poslovnih knjig oziroma evidenc o prihodkih in odhodkih, izkaže, da višina akontacije, določene po prvem odstavku prejšnjega člena, ne ustreza obsegu poslovanja, se določi nova višina letne akontacije s posebno odločbo. Zavezanec lahko vloži zahtevo za spremembo višine akontacije v petnajstih dneh po preteku vsakega trimesečja. Davčni organ lahko s posebno odločbo določi novo višino letne akontacije, če pri pregledu poslovnih knjig zavezanca ugotovi, da višina akontacije glede na podatke o prihodkih in odhodkih ne ustreza obsegu poslovanja.
108. člen
Predpisana akontacija davka iz dejavnosti se odšteje od odmerjene dohodnine.
109. člen
Od davkov, ki jih zavezanec oziroma izplačevalec dohodkov, ni plačal v predpisanem roku, mora plačati obresti po obrestni meri, ki jo z odlokom določi Vlada Republike Slovenije.
110. člen
Zavezanec ali kdo drug, ki je na račun davka, obresti, denarne kazni ali stroškov prisilne izterjave plačal več, kot je bil dolžan plačati po pravnomočni odločbi, ima pravico zahtevati vračilo preveč plačanega zneska.
Preveč plačani davek skupaj s pripadajočimi obrestmi se na zahtevo vrne zavezancu v tridesetih dneh od vložitve zahteve. Če zavezanec tega ne zahteva, se mu preveč plačani davek všteje v naslednja plačila, ali v plačila druge vrste davkov po tem zakonu, za katere je zadolžen pri istem davčnem organu, in o tem obvesti zavezanca.
111. člen
Davčni organ lahko zavezancu za davek od dohodkov iz dejavnosti odloži za čas do šest mesecev plačilo enega ali več obrokov akontacije, če izkaže, da so realizirani prihodki bistveno nižji od fakturiranih prihodkov.
V primerih, določenih v 31. členu tega zakona, se lahko odloži plačilo obroka davka iz kmetijstva za čas do šest mesecev.
Vlogo za odlog plačila mora zavezanec vložiti v roku za plačilo obroka akontacije oziroma obroka davka. Če v vlogi prosi za odlog plačila več obrokov, mora vlogo vložiti v roku za plačilo prvega obroka akontacije oziroma obroka davka.
112. člen
Za prisilno izterjavo davkov po tem zakonu se uporabljajo določbe o prisilni izterjavi zakona o davkih občanov.
6. Odpis davka zaradi neizterljivosti
113. člen
Davčni dolg, ki se niti prisilno ne da izterjati, se odpiše kot neizterljiv.
Davčni dolg se šteje za neizterljivega, če je zavezanec umrl ali se je neznano kam odselil in ni pustil niti premičnega niti nepremičnega premoženja, iz katerega bi se mogli davki izterjati; če se zavezanec, ki se je odselil, znova vrne ali se zve za njegovo prebivališče, se ponovno zadolži za odpisani davek, razen če je med tem zastarala pravica do izterjave.
114. člen
Izvršni svet občinske skupščine lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja, lahko organ iz prejšnjega odstavka, ki je pristojen za odpis, predlaga, da se davčni dolg zavaruje s knjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah.
7. Poroštvo
115. člen
Če davka ni bilo mogoče izterjati iz zavezančevega premoženja, se ta izterja iz premoženja članov njegovega gospodinjstva, ki so to premoženje kakorkoli dobili od zavezanca.
Če je zavezanec z namenom, da bi se izognil plačilu davka, odtujil premoženje komu drugemu, ki ni član njegovega gospodinjstva, lahko javni pravobranilec tak pravni posel izpodbija pred sodiščem, če je kupec vedel za tak namen zavezanca.
Za plačilo davkov po odbitku je porok izplačevalec.
116. člen
Če več fizičnih oseb dosega dobiček s skupnim opravljanjem dejavnosti, solidarno jamčijo za obveznosti, ki izvirajo iz skupnega opravljanja dejavnosti.
117. člen
Pri poravnavi zavezančevih dolgov iz njegovih dohodkov in premoženja ima davčni dolg s pripadajočimi obrestmi in stroški prisilne izterjave prednost pred ostalimi dolgovi zavezanca.
118. člen
Zavezanec, ki odtuji osnovna sredstva, s katerimi je opravljal dejavnost, je dolžan najprej poravnati davčni dolg.
8. Zastaranje
119. člen
Pravica do odmere dohodnine in drugih davkov po tem zakonu zastara v petih letih po preteku leta, v katerem bi jih bilo treba odmeriti.
Pravica do izterjave davka in pravica do izterjave obresti ter stroškov prisilne izterjave zastara v treh letih po preteku leta, v katerem bi jih bilo treba izterjati.
Pravica zavezanca, da se mu vrnejo zneski, ki jih je neutemeljeno ali preveč plačal na račun davka, obresti in stroškov prisilne izterjave, zastara v treh letih po preteku leta, v katerem jih je plačal.
120. člen
Zastaranje pravice do odmere davka ustavi vsako uradno dejanje davčnega organa, ki mu je namen odmera davka in je dano v vednost zavezancu.
Zastaranje pravice do izterjave davka, obresti in stroškov prisilne izterjave ustavi vsako uradno dejanje davčnega organa, ki mu je namen izterjava in je dano v vednost zavezancu.
Zastaranje pravice do vračila neutemeljeno ali preveč plačanega davka, obresti in stroškov prisilne izterjave ustavi vsako dejanje, ki ga zavezanec stori pri pristojnem organu, da doseže vračilo.
Pri vsaki ustavitvi zastaranja začne znova teči zastaralni rok, vendar pravice do odmere, izterjave in vračila ni v nobenem primeru več možno uveljaviti, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje pravice do odmere, izterjave in vračila.
121. člen
Postopek za prekršek zaradi kršitev določb tega zakona ni dopusten, ko pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen, v nobenem primeru pa ni več mogoč, ko pretečejo štiri leta od dneva storitve prekrška.
V. KAZENSKE DOLOČBE
122. člen
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek takoj na kraju prekrška posameznik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če davčnemu organu ne dovoli pregledati prostorov, v katerih opravlja dejavnost oziroma hrani material ali proizvode oziroma mu ne dovoli ali ne omogoči pregledati naprav, blaga, poslovnih knjig, pogodb, listin in drugih dokumentov, ki omogočajo vpogled v poslovanje zavezanca glede tega, kako izpolnjuje svoje davčne obveznosti, ali če ga pri pregledu ovira (98. člen).
Denarno kazen takoj na kraju prekrška izterja pooblaščena uradna oseba davčnega organa.
123. člen
Zavezanec – posameznik se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev, za prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti pa najmanj 50.000 tolarjev:
1. če ne vloži ali ne vloži v roku, določenem s tem zakonom napovedi pri pristojnem davčnem organu (83. člen, 84. člen; prvi odstavek 87. člena, drugi odstavek 88. člena; prvi in drugi odstavek 90. člena; prvi in drugi odstavek 91. člena; prvi in drugi odstavek 92. člena in 93. člen).
2. če ne vodi, ne vodi v redu ali nepravilno vodi poslovne knjige oziroma evidence, ki jih je dolžan voditi (35. člen);
3. če vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov, ki so potrebni za odmero (prvi odstavek 81. člena);
4. če na zahtevo davčnega organa ne da podatkov, s katerimi razpolaga (drugi odstavek 96. člena);
5. če ne sporoči v predpisanem roku pričetka opravljanja dejavnosti, iz katere ima dohodek, od katerega se plačuje davek (97. člen);
6. če pri izplačilu osebnih in drugih dohodkov ne obračuna in vplača ali ne obračuna in. vplača davkov po odbitku v roku določenem v tem zakonu (drugi in tretji odstavek 103. člena).
124. člen
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki je napovedal manjšo osnovo za dohodnino oziroma manjšo davčno osnovo za posamezno podvrsto dohodnine, če se ta ne vključi v osnovo za dohodnino, če utaja dohodnine oziroma davka, ki odpade na nenapovedane prihodke, ne predstavlja kaznivega dejanja.
125. člen
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek podjetje in druga pravna oseba, če ne nakaže plačil za dobavljene proizvode, opravljene storitve in druge prejemke fizični osebi, ki je dolžna imeti žiro račun, na njen žiro račun (prvi odstavek 95. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek finančna organizacija, če pristojnemu davčnemu organu ne pošlje podatkov o imetnikih žiro računov in o poslovanju preko žiro računov in če odpre fizični osebi žiro račun v nasprotju s pogoji, ki jih je določila Vlada Republike Slovenije (drugi in tretji odstavek 95. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena odgovorna oseba podjetja in druge pravne osebe, organa družbenopolitične skupnosti oziroma finančne organizacije.
126. člen
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek podjetje in druga pravna oseba ter služba družbenega knjigovodstva, če na zahtevo davčnega organa ne da podatkov, ki so potrebni za odmero in izterjavo davkov ter ne omogoči vpogleda v svoje poslovne knjige in evidence, zaradi ugotavljanja podatkov, potrebnih za odmero davkov (prvi odstavek 96. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba podjetja in druge pravne osebe, službe družbenega knjigovodstva in organa družbenopolitične skupnosti.
127. člen
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pri izplačilu osebnih in drugih dohodkov ne obračuna in plača ali ne obračuna in plača davkov po odbitku v roku, določenem v tem zakonu (drugi in tretji odstavek 103. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1. Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90) vsebuje naslednje prehodne določbe:
128. člen
Lestvica za odmero dohodnine, določena v 10. členu tega zakona, se valorizira po določbi drugega odstavka tega člena že za odmero dohodnine za leto 1991.
129. člen
Zaradi prehoda iz plačane na fakturirano realizacijo se k prihodku leta 1991 prišteje fakturirana realizacija, ki ni bila do 1. 1. 1991 obdavčena.
130. člen
Zavezancem, ki jim je bila po 51., 88. in 96. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88, 8/89 in Uradni list RS, št. 48/90) znižana davčna osnova oziroma pavšalni letni znesek davka, se za vložena sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, ki presegajo skupno višino neobdavčenega dela davčnih osnov oziroma skupno višino znižanih pavšalnih letnih zneskov davka, znižuje osnova davka iz dejavnosti za 35%, vendar največ za dobo dveh let od uveljavitve tega zakona.
131. člen
Zavezancem, ki so bili do uveljavitve tega zakona, obdavčeni v pavšalnem letnem znesku, se z odločbo določi akontacija za davek iz dejavnosti za leto 1991, ki ne more presegati višine pavšalnega letnega zneska davka v letu 1990.
132. člen
Nadomestilo, izplačano po uveljavitvi tega zakona poslovodji pogodbene organizacije združenega dela za gospodarjenje z združenimi sredstvi, se obdavči po določbah 63. in 64. člena tega zakona.
133. člen
Izplačevalci osebnih dohodkov in drugih dohodkov, od katerih so bili obračunani davki po odbitku, banke in druge finančne organizacije ter skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja so dolžni do 31. marca 1991 dostaviti davčnim organom občine, v kateri imajo davčni zavezanci stalno prebivališče podatke o osebnih dohodkih, pokojninah in drugih dohodkih, od katerih se plačujejo davki, izplačanih v letu 1990.
134. člen
Zavezanci, ki so po določbah tega zakona dolžni voditi poslovne knjige oziroma evidence, vpisujejo podatke o poslovanju do izdaje poslovnih knjig, ki bodo predpisane na podlagi tega zakona, v obstoječe poslovne knjige oziroma morajo hraniti poslovno dokumentacijo.
2. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 34/91) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
135. člen
V celotnem besedilu zakona se besede »bruto osebni dohodek« in »osebni dohodek« nadomestita z besedo »plača«, beseda »dinar« pa z besedo »tolar« v ustreznih sklonih.
136. člen
Zavezanci, ki bodo za leto 1992 uveljavljali vkalkulirane dolgoročne rezervacije materialnih in nematerialnih stroškov ter iz naslova blaga po 40. členu tega zakona, so dolžni višino rezervacije in namene za katere se rezervacije oblikujejo, sporočiti davčnemu organu do 29. februarja 1992.
137. člen
Zavezanci iz 52. in 53. člena tega zakona morajo zahtevo za ugotavljanje dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov predložiti davčnemu organu do 31. januarja 1992,
138. člen
Določba tretje alinee 57. člena tega zakona se prične uporabljati 1. 1. 1994.
139. člen
Določbe 6., 7., 8., 9., 11., 24., 27. in 39. člena, 4. točke 40. člena, 46., 48., 50., 51. in 65. člena tega zakona ter določbe 52. in 54. člena tega zakona, ki se nanašajo na samostojne kulturne delavce, se uporabljajo že pri odmeri dohodnine za leto 1991.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti