Uradni list Republike Slovenije

54 Uradni list RS, št. 54/2007
z dne 18. 6. 2007

2889. Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2), Stran 7369.


Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 31. maja 2007 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o sodnem registru, ki obsega:

Zakon o sodnem registru – ZSReg (Uradni list RS, št. 13/94 z dne 10. 3. 1994),

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – ZP-L (Uradni list RS, št. 31/00 z dne 7. 4. 2000),

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru – ZSReg-A (Uradni list RS, št. 91/05 z dne 14. 10. 2005),

Zakon o gospodarskih družbah – ZGD-1 (Uradni list RS, št. 42/06 z dne 19. 4. 2006) in

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru – ZSReg-B (Uradni list RS, št. 33/07 z dne 13. 4. 2007).

Št. 730-01/93-2/10

Ljubljana, dne 31. maja 2007

EPA 1379-IV

Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.

Z A K O N
O SODNEM REGISTRU uradno prečiščeno besedilo (ZSReg-UPB2)

UVODNI DOLOČBI

1. člen

(1) Ta zakon ureja sodni register, določa podatke, ki se vpišejo v sodni register, pravila postopka, v katerem pristojno sodišče odloča o vpisu v sodni register, in pravila, po katerih Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve upravlja sodni register.

(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata Prva direktiva Sveta 68/151/EGS z dne 9. marca 1968 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L št. 65 z dne 14. 3. 1968, str. 8) kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/58/ES z dne 15. julija 2003 o spremembi Direktive Sveta 68/151/EGS (UL L št. 221 z dne 4. 9. 2003, str. 13), in Enajsta direktiva Sveta 89/666/EGS z dne 21. decembra 1989 o razkritjih podružnic, ki jih v državi članici odprejo nekatere oblike družb, za katere velja zakonodaja druge države (UL L št. 395 z dne 30. 12. 1989, str. 36) z vsemi spremembami.

1.a člen

(1) »Agencija« po tem zakonu je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

(2) Ti pojmi imajo v tem zakonu pomen, opredeljen v teh določbah Zakona o poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06; v nadaljnjem besedilu: ZPRS-1):

1. »poslovni register« v prvi alinei 2. člena,

2. »matična številka« v sedmi alinei 2. člena in

3. »točka VEM« v prvem odstavku 12. člena.

(3) »Enotna identifikacijska številka« po tem zakonu je:

1. za fizične osebe, ki so vpisane v centralnem registru prebivalstva: EMŠO,

2. za pravne osebe, ki so vpisane v poslovnem registru: matična številka,

3. za druge fizične in pravne osebe: davčna številka.

(4) »Matična evidenca identifikacijskih podatkov« po tem zakonu je:

1. centralni register prebivalstva za fizične osebe, ki so vpisane v tem registru,

2. sodni register za pravne osebe, ki so vpisane v tem registru,

3. poslovni register za druge fizične in pravne osebe, razen oseb iz 2. točke tega odstavka,

4. davčni register za druge fizične in pravne osebe, razen oseb iz 1. do 3. točke tega odstavka.

(5) Pojma »tuje podjetje iz ES« in »tuje podjetje iz tretje države« sta v tem zakonu uporabljena v pomenu, kot je opredeljen v prvem odstavku 674. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 – popravek; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1).

(6) Če fizična oseba nima EMŠO, ker ni vpisana v centralni register prebivalstva, ali če pravna oseba nima matične številke, ker ni vpisana v poslovni register, in potrebuje identifikacijsko številko, da bi se lahko v sodni register vpisala kot družbenik, ustanovitelj ali član subjekta vpisa ali kot član organa subjekta vpisa, se na njeno zahtevo vpiše v davčni register zaradi dodelitve davčne številke, tudi če niso izpolnjeni splošni pogoji za vpis v davčni register, ki jih določa zakon, ki ureja davčni register, in zakon, ki ureja davčni postopek.

SODNI REGISTER

Namen sodnega registra

2. člen

(1) Sodni register sestoji iz glavne knjige in zbirke listin.

(2) Glavna knjiga je namenjena vpisu in objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih, za katere ta ali drug zakon določa, da se vpišejo v sodni register.

(3) Listine, na podlagi katerih je bil opravljen vpis posameznega pravno pomembnega dejstva, ali za katere zakon določa, da se predložijo registrskemu sodišču, se vložijo v zbirko listin.

2.a člen

(1) Vodenje sodnega registra pomeni odločanje o vpisih podatkov v sodni register.

(2) Sodni register vodi sodišče.

(3) Upravljanje sodnega registra pomeni vpisovanje podatkov v glavno knjigo sodnega registra na podlagi odločitev sodišča ter vzdrževanje in upravljanje centralizirane informatizirane baze sodnega registra kot sestavnega dela poslovnega registra.

(4) Sodni register upravlja agencija kot upravljavka poslovnega registra iz prvega odstavka 3. člena ZPRS-1.

2.b člen

(1) O posamezni osebi kot družbeniku, ustanovitelju ali članu subjekta vpisa ali kot članu organa subjekta vpisa se v sodnem registru vodijo ti podatki (v nadaljnjem besedilu: identifikacijski podatki):

1. pri fizični osebi:

– enotna identifikacijska številka,

osebno ime in

– podatki o naslovu stalnega prebivališča

2. pri pravni osebi:

– enotna identifikacijska številka,

– firma in

– podatki o poslovnem naslovu.

(2) Podatki o naslovu stalnega prebivališča ali poslovnem naslovu vključujejo te podatke:

1. država,

2. ulica in hišna številka,

3. naselje,

4. občina,

5. poštna številka in kraj.

(3) V sodni register se vpiše enotna identifikacijska številka osebe iz prvega odstavka tega člena, drugi identifikacijski podatki te osebe pa se avtomatično na podlagi povezanosti matične evidence s sodnim registrom prevzamejo iz matične evidence in so s tem vpisani v sodni register.

(4) Če se v matični evidenci spremenijo identifikacijski podatki osebe iz prvega odstavka tega člena, se te spremembe avtomatično na podlagi povezanosti z matično evidenco prevzamejo tudi v sodni register.

(5) Identifikacijski podatki se v sodnem registru vodijo in obdelujejo zaradi varnosti pravnega prometa.

Subjekt vpisa

3. člen

(1) Subjekti, ki se vpišejo v sodni register (v nadaljnjem besedilu: subjekt vpisa), so naslednje pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji:

1. družba z neomejeno odgovornostjo,

2. komanditna družba,

3. družba z omejeno odgovornostjo,

4. delniška družba,

5. komanditna delniška družba,

6. evropska delniška družba,

7. gospodarsko interesno združenje,

8. evropsko gospodarsko interesno združenje,

9. zadruga,

10. evropska zadruga,

11. zavod,

12. skupnost zavodov,

13. druge pravne osebe, za katere zakon določa, da se vpišejo v sodni register.

(2) Subjekt vpisa je tudi:

1. podružnica gospodarske družbe iz 31. člena ZGD-1,

2. podružnica tujega podjetja iz 676. člena ZGD-1 in

3. del druge pravne osebe iz prejšnjega odstavka, če zakon določa, da se vpiše v sodni register.

(3) Subjekt vpisa je dolžan vložiti predlog za vpis v sodni register v 15 dneh od dneva, ko so podani pogoji za vpis, če zakon ne določa drugače.

Podatki, ki se vpišejo v sodni register

4. člen

(1) Pri subjektih vpisa iz prvega odstavka 3. člena tega zakona se v sodni register vpišejo naslednji podatki:

1. enotna identifikacijska številka,

2. firma ali ime,

3. sedež (kraj) in poslovni naslov v kraju sedeža,

4. pravnoorganizacijska oblika,

5. datum akta o ustanovitvi (pogodbe, statuta ali drugega akta), na podlagi katerega se vpiše ustanovitev subjekta v sodni register,

6. v zvezi z ustanovitelji, družbeniki ali člani subjekta vpisa:

– identifikacijski podatki,

– vrsta in obseg odgovornosti za obveznosti subjekta vpisa,

– datum vstopa,

– datum izstopa,

7. v zvezi z osebami, pooblaščenimi za zastopanje subjekta vpisa:

– identifikacijski podatki,

– tip zastopnika (prokurist, član uprave, likvidator ipd.),

– način zastopanja (skupno ali samostojno),

– meje pooblastil za zastopanje, če v skladu z zakonom omejitev pooblastila za zastopanje učinkuje proti tretjim osebam,

– datum podelitve pooblastila,

– datum prenehanja pooblastila,

8. čas trajanja subjekta vpisa, če je ustanovljen za določen čas,

9. v zvezi s postopkom prisilne poravnave, likvidacije ali stečaja:

– sklep o začetku postopka prisilne poravnave, likvidacije ali stečaja,

– sklep o zaključku postopka prisilne poravnave, likvidacije ali stečaja, s kratko označbo načina zaključka postopka,

– sklep o potrditvi sklenjene prisilne poravnave,

10. v zvezi z drugimi načini prenehanja subjekta vpisa: pravni temelj prenehanja in podatki o morebitnem pravnem nasledniku,

11. sklenitev, sprememba in prenehanje podjetniške pogodbe ter identifikacijski podatki sopogodbenika,

12. drugi podatki,

– za katere zakon določa, da se vpišejo v sodni register, ali

– ki so pomembni za pravni promet in njihov vpis zahteva subjekt vpisa.

(2) Pri subjektih vpisa iz 1. in 3. točke drugega odstavka 3. člena tega zakona se v sodni register vpišejo naslednji podatki:

1. podatki iz 1. do 5. ter 7. točke prejšnjega odstavka,

2. podatki o matični številki, firmi in sedežu gospodarske družbe ali druge pravne osebe, katere del je ta subjekt vpisa,

3. zaprtje podružnice.

4.a člen

(1) Pri podružnici tujega podjetja iz ES se v sodni register vpišejo naslednji podatki:

1. firma ter sedež (kraj) in poslovni naslov podružnice;

2. register, v katerega je vpisano tuje podjetje, in številka registrskega vpisa;

3. firma in pravna oblika tujega podjetja in skrajšana firma, če je v statutu določeno, da tuje podjetje posluje s skrajšano firmo;

4. v zvezi z osebami, ki so pooblaščene za zastopanje tujega podjetja:

– identifikacijski podatki,

– tip zastopnika,

– način zastopanja (skupno ali samostojno),

– meje pooblastil za zastopanje, če v skladu z zakonom omejitev pooblastila za zastopanje učinkuje proti tretjim osebam, in podatek, da nastopa kot zastopnik tujega podjetja,

– datum podelitve pooblastila,

– datum prenehanja pooblastila;

5. v zvezi z osebami, ki so imenovane za zastopnike tujega podjetja v podružnici:

– identifikacijski podatki,

– tip zastopnika,

– način zastopanja (skupno ali samostojno),

– meje pooblastil za zastopanje, če v skladu z zakonom omejitev pooblastila za zastopanje učinkuje proti tretjim osebam, in podatek, da nastopa samo kot zastopnik podružnice,

– datum podelitve pooblastila,

– datum prenehanja pooblastila;

6. začetek postopka likvidacije, prisilne poravnave ali stečaja nad tujim podjetjem in prenehanje tujega podjetja;

7. zaprtje podružnice.

(2) Pri podružnici tujega podjetja iz tretje države se poleg podatkov iz prejšnjega odstavka v sodni register vpišejo tudi:

1. pravo države, ki velja za tuje podjetje;

2. ustanovitveni akt tujega podjetja (pogodba, statut ali drug akt), če je v obliki posebnega dokumenta, ter vse njegove naknadne spremembe;

3. sedež tujega podjetja in najmanj enkrat letno znesek vpisanega kapitala, razen če so ti podatki navedeni v dokumentu iz prejšnje točke;

4. drugi podatki, določeni z zakonom ali podzakonskim aktom.

(3) Osebe iz 4. ali 5. točke prvega odstavka tega člena morajo za vpis v register prijaviti začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali podobnega postopka nad tujim podjetjem.

5. člen

(1) Kadar je subjekt vpisa delniška družba, komanditna delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo, se v sodni register poleg podatkov iz 4. člena tega zakona, vpišejo tudi naslednji podatki:

1. v zvezi s člani nadzornega sveta ali upravnega odbora, če ima družba nadzorni svet ali upravni odbor:

– identifikacijski podatki,

– datum imenovanja,

– datum odpoklica,

2. višina osnovnega kapitala, povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala in sklepi pristojnih organov družbe v zvezi s povečanjem in zmanjšanjem osnovnega kapitala,

3. statusno preoblikovanje (združitev, delitev, prenos premoženja ali sprememba pravnoorganizacijske oblike) in pogodba, ki je bila pravni temelj statusnemu preoblikovanju,

4. pravnomočne sodne odločbe o ugotovitvi ničnosti ali razveljavitvi skupščinskih sklepov,

5. pravnomočna sodna odločba o ugotovitvi ničnosti kapitalske družbe.

(2) Kadar je subjekt vpisa družba z omejeno odgovornostjo, se vpišejo tudi naslednji podatki o osnovnem vložku in poslovnem deležu posameznega družbenika:

1. identifikacijski znak poslovnega deleža, ki je sestavljen iz matične številke subjekta vpisa in zaporedne številke poslovnega deleža pri tem subjektu vpisa,

2. nominalni znesek osnovnega vložka,

3. poslovni delež, ki mora biti za vse družbenike izražen enako, in sicer bodisi z odstotkom bodisi z ulomkom,

4. pravice tretjega, katerih predmet je poslovni delež,

5. zaznamba sklepa o izvršbi in druga pravna dejstva, katerih predmet je poslovni delež in za katera zakon določa, da se vpišejo v sodni register,

6. če se izvede združitev poslovnih deležev ali razdelitev poslovnih deležev tudi podatek o tem, z združitvijo ali razdelitvijo katerih prejšnjih poslovnih deležev je nastal poslovni delež.

(3) Kadar je subjekt vpisa delniška družba, se vpiše tudi število delnic, na katere je razdeljen osnovni kapital družbe.

(4) Kadar je subjekt vpisa zadruga oziroma zavod, se v sodni register, poleg podatkov iz 4. člena tega zakona, vpišejo tudi podatki iz 3. točke prvega odstavka tega člena.

(5) Kadar je subjekt vpisa komanditna družba, se v sodni register, poleg podatkov iz 4. člena tega zakona, vpiše tudi višina vložka posameznega komanditista.

6. člen

Glede na naravo vpisa se v sodni register vpišejo tudi spremembe podatkov iz 4., 4.a in 5. člena tega zakona.

Javnost podatkov in učinek vpisa

7. člen

(1) Sodni register je javna knjiga.

(2) Javnost podatkov, vpisanih v glavno knjigo sodnega registra, se zagotavlja:

1. tako, da mora biti vsakomur prek spletnih strani agencije omogočen brezplačen vpogled v podatke, ki so o posameznem subjektu vpisani v sodni register, in

2. z izstavitvijo izpisov iz sodnega registra po 48. členu tega zakona.

(3) Javnost vsebine listin, na katerih temeljijo vpisi v sodni register, ali ki so bile zaradi javne objave predložene sodnemu registru, se zagotavlja:

1. tako, da mora biti vsakomur prek spletnih strani agencije omogočen brezplačen dostop do:

– zadnjega čistopisa statuta delniške družbe ali družbene pogodbe družbe z omejeno odgovornostjo,

– zapisnikov skupščine delniške družbe, ki so bili v zadnjem letu predloženi sodnemu registru zaradi objave, in

– listin, ki so bile v zadnjem letu pred objavo vpisa priložene predlogu za vpis združitve ali delitve v sodni register, če je sodišče na podlagi tega predloga dovolilo vpis združitve ali delitve v sodni register,

2. z izstavitvijo izpisa listine po 48.a členu tega zakona.

(4) Na zahtevo izda sodišče tudi potrdilo, da določen vpis obstaja, da v določeni zadevi ni poznejših vpisov, da je določeni vpis izbrisan ali da določenega vpisa ni.

8. člen

(1) Vpis posameznega podatka v sodni register ima nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register po prvem odstavku 43. člena tega zakona, če zakon ne določa drugače.

(2) Po objavi vpisa podatkov v sodni register po prvem odstavku 43. člena tega zakona se v zvezi z osebami iz 8. točke 4. člena ter 5. in 6. točke prvega odstavka 4.a člena tega zakona v razmerju do tretjih šteje, da so te osebe upravičene za zastopanje subjekta vpisa, ne glede na morebitne pomanjkljivosti v postopku njihovega imenovanja. Subjekt vpisa se na te pomanjkljivosti v razmerju do tretjega lahko sklicuje le, če dokaže, da je tretjemu to dejstvo bilo znano.

(3) Kdor v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem zanese na podatke, vpisane v sodni register, ga ne prizadenejo škodljive pravne posledice.

(4) Subjekt vpisa se lahko proti tretjemu sklicuje na vpisane podatke in na vsebino listin, na katerih temeljijo vpisi v sodni register ali, ki jih je treba zaradi javne objave predložiti sodnemu registru, šele potem, ko je vpis teh podatkov ali predložitev listin sodnemu registru objavljen po prvem odstavku 43. člena tega zakona, razen če dokaže, da je tretji vedel za te podatke ali vsebino teh listin.

(5) Nihče se ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register ali predložitev listine sodnemu registru objavljena po prvem odstavku 43. člena tega zakona, ni poznal tega podatka in vsebine listin, na katerih temelji vpis tega podatka, ali vsebine listine, ki je bila predložena sodnemu registru, če zakon ne določa drugače.

(6) Ne glede na prejšnji odstavek se pri pravnih dejanjih, ki jih subjekt vpisa opravi v petnajstih dneh od dneva objave vpisa v sodni register po prvem odstavku 43. člena tega zakona, tretji lahko sklicuje na to, da ni poznal v sodni register vpisanih in objavljenih podatkov ali vsebine listin, če dokaže, da za te podatke ali listine ni vedel in tudi ni mogel vedeti.

POSTOPEK VPISA V SODNI REGISTER

Splošne določbe

9. člen

(1) Postopek za vpis v sodni register se začne z vložitvijo predloga.

(2) Po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa začne sodišče postopek samo, kadar tako določa zakon.

10. člen

(1) Sodišče mora opraviti vpis v sodni register, če je predlog s predpisano vsebino predložila upravičena oseba, če so predlogu priložene predpisane listine, s katerimi se dokazujejo dejstva, ki so pomembna za vpis v sodni register in če je zahtevek za vpis v skladu z zakonom.

(2) Sodišče mora oceniti, ali so za vpis podani predpisani pogoji.

11. člen

(1) Sodnik posameznik odloča na prvi stopnji o predlogu za vpis naslednjih podatkov v sodni register:

1. vseh podatkov, ki se nanašajo na subjekte vpisa iz 4. do 6. točke ter 8. in 10. točke prvega odstavka ter iz 2. točke drugega odstavka 3. člena tega zakona,

2. podatkov v zvezi z izstopom ali izključitvijo družbenika pri subjektih vpisa iz 3. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona,

3. podatkov v zvezi z odvzemom pooblastila za zastopanje osebno odgovornemu družbeniku in z izstopom ali izključitvijo družbenika pri subjektih vpisa iz 1. in 2. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona,

4. podatkov v zvezi s statusnimi preoblikovanji pri vseh subjektih vpisa,

5. podatkov v zvezi z izbrisi iz sodnega registra zaradi prenehanja subjekta vpisa pri vseh subjektih vpisa.

(2) O predlogu za vpis ostalih podatkov v sodni register odloča na prvi stopnji sodni referent. Zoper odločitev sodnega referenta je dovoljena pritožba v osmih dneh od vročitve. O pritožbi odloča sodnik posameznik istega sodišča.

(3) V postopku za vpis v sodni register na drugi stopnji odloča senat, ki ga sestavljajo trije sodniki.

12. člen

(1) V postopku za vpis v sodni register izdaja sodišče odločbe v obliki sklepa ali odredbe.

(2) S sklepom odloči o predlogu oziroma zahtevku za vpis.

(3) Z odredbo odloči o vprašanjih postopka.

13. člen

(1) Postopek za vpis v sodni register je hiter.

(2) Sodišče mora zadeve obravnavati po vrsti, kot jih je prejelo, če posebne okoliščine ne zahtevajo drugače.

14. člen

(1) Zoper sklep o vpisu v sodni register je dovoljena pritožba.

(2) Zoper odredbo ni dovoljena posebna pritožba.

15. člen

V postopku za vpis v sodni register ni dovoljena vrnitev v prejšnje stanje in ni mirovanja postopka.

16. člen

Zoper pravnomočen sklep, izdan v postopku za vpis v sodni register, ni dovoljena revizija in ne obnova postopka.

17. člen

(1) Udeleženec v postopku za vpis v sodni register je predlagatelj postopka, subjekt vpisa, če ni hkrati predlagatelj, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet.

(2) Udeleženci so tudi osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka.

18. člen

(1) Vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške.

(2) V postopku vpisa v sodni register se ne plačujejo sodne takse.

19. člen

V postopku za vpis v sodni register se za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek.

Pristojnost sodišča

20. člen

(1) Za odločanje o vpisih v sodni register v zvezi s posameznim subjektom vpisa je pristojno sodišče, na območju katerega je sedež tega subjekta vpisa (v nadaljnjem besedilu: registrsko sodišče), če ni v drugem do četrtem odstavku tega člena določeno drugače.

(2) Sodišče, ki je pristojno za odločanje o vpisih združitve ali razdelitve v sodni register pri prevzemni ali novi družbi, hkrati z odločitvijo o teh vpisih po uradni dolžnosti odloči tudi o izbrisu prevzetih ali prenosnih družb, udeleženih pri tej združitvi ali razdelitvi, ne glede na to, na območju katerega registrskega sodišča imajo svoj sedež prevzete ali prenosne družbe.

(3) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za odločanje o zmanjšanju osnovnega kapitala prenosne družbe pri oddelitvi.

(4) Če je predmet stvarnega vložka pri ustanovitvi ali povečanju osnovnega kapitala subjekta vpisa poslovni delež družbe z omejeno odgovornostjo, sodišče, ki je pristojno za odločanje o vpisih v sodni register v zvezi z ustanovitvijo ali povečanjem osnovnega kapitala subjekta vpisa, hkrati z odločitvijo o teh vpisih po uradni dolžnosti odloči tudi o vpisu spremembe družbenika – imetnika poslovnega deleža, ki je predmet stvarnega vložka, ne glede na to, na območju katerega registrskega sodišča ima svoj sedež družba z omejeno odgovornostjo, katere poslovni delež je predmet tega stvarnega vložka.

21. člen

(1) Ne glede na prejšnji člen je za vpis novih subjektov vpisa, nastalih z razdelitvijo subjekta vpisa, pristojno sodišče, pri katerem je vpisan subjekt vpisa, ki se razdeli.

(2) Registrsko sodišče mora sklep o vpisu poslati sodiščem, na območju katerih je sedež novih subjektov vpisa, ki na podlagi tega sklepa o vpisu po uradni dolžnosti vpišejo nove subjekte vpisa in o tem obvestijo prejšnje registrsko sodišče.

(3) Ko prejme obvestila iz prejšnjega odstavka o vpisih vseh subjektov, nastalih z razdelitvijo, prejšnje registrsko sodišče po uradni dolžnosti vpiše izbris subjekta, ki se je razdelil.

22. člen

Za vpis delov subjekta vpisa, ki se po zakonu vpisujejo v sodni register, je pristojno sodišče po sedežu subjekta vpisa, ne glede na to, na območju katerega registrskega sodišča ima sedež del subjekta vpisa.

Procesna sposobnost, zastopanje in vročanje

23. člen

(1) V postopku vpisa v sodni register ima subjekt vpisa, ki pridobi pravno sposobnost šele z vpisom v sodni register, sposobnost biti stranka, zastopajo pa ga osebe, ki so na podlagi akta o ustanovitvi oziroma sklepa ustanoviteljev pooblaščene za zastopanje subjekta vpisa.

(2) V postopku vpisa posameznega podatka v sodni register, ki se nanaša na že vpisani subjekt vpisa, zastopajo subjekt vpisa osebe, ki so v sodnem registru vpisane kot zastopniki subjekta vpisa, če zakon ne določa drugače.

24. člen

(1) Oseba, ki je na podlagi zakona dolžna oziroma upravičena predlagati vpis posameznega podatka v sodni register, lahko vloži predlog za vpis in opravlja druga procesna dejanja v postopku vpisa v sodni register osebno ali po pooblaščencu.

(2) Šteje se, da je notar, ki je sodeloval pri sestavi notarske listine ali je listino pretvoril v elektronsko obliko po tretjem odstavku 28.a člena tega zakona, pooblaščen v imenu subjekta vpisa vložiti predlog za vpise, ki temeljijo na tej listini, ali jo predložiti sodišču zaradi javne objave. V primeru iz prejšnjega stavka predlogu ni treba priložiti pooblastila.

(3) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za predlog za vpis, ki ga v imenu subjekta vpisa vloži točka VEM po 1. točki petega odstavka 27. člena tega zakona.

(4) Če predlog za vpis v imenu predlagatelja vloži točka VEM se ne glede na splošna pravila o vročanju pooblaščencu vse vročitve sodnih pisanj in pisanj morebitnih drugih strank postopka opravijo subjektu vpisa in ne točki VEM.

25. člen

(1) Kadar več oseb, ki so upravičene skupaj vložiti predlog za vpis in nimajo skupnega pooblaščenca, morajo v predlogu določiti tudi skupnega pooblaščenca za vročanje pisanj. Če skupnega pooblaščenca za vročanje v predlogu ne določijo, zadostuje, da se vročitev opravi enemu izmed njih. Vročitve se opravijo tisti osebi, ki je v predlogu navedena prva.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se vročitve v postopku vpisa podatkov pri že vpisanem subjektu vpisa opravijo na naslov sedeža subjekta vpisa.

26. člen

Kadar vročitve na način iz prejšnjega člena ni mogoče opraviti, ker je oseba, ki bi ji bilo potrebno vročitev opraviti na naslovu, neznana ali kljub obvestilu pooblaščenega delavca poštne pošiljke ne dvigne, se vročitev opravi z nabitjem na sodno desko.

Predlog za vpis v sodni register

27. člen

(1) V elektronski obliki morajo biti vloženi ti predlogi za vpis v sodni register:

1. vsi predlogi, ki se nanašajo na subjekt vpisa, organiziran kot delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo,

2. predlog za vpis ustanovitve družbe z neomejeno odgovornostjo ali komanditne družbe,

3. vsi predlogi, ki se nanašajo na podružnico gospodarske družbe ali podružnico tujega podjetja.

(2) Drug predlog za vpis v sodni register, razen predloga iz prejšnjega odstavka, je lahko po izbiri predlagatelja vložen v elektronski ali pisni obliki in na obrazcu, če je ta predpisan.

(3) Predlog za vpis v sodni register mora vsebovati:

1. podatke, ki jih mora vsebovati vsaka vloga,

2. matično številko subjekta vpisa, če se predlog nanaša na vpis podatkov v zvezi z že vpisanim subjektom vpisa,

3. določen zahtevek za vpis z navedbo podatkov, ki naj jih sodišče vpiše v sodni register,

4. pri vpisu ustanovitve kapitalske družbe ali pri spremembi družbenika družbe z omejeno odgovornostjo tudi izjavo ustanovitelja ali novega družbenika:

– da ni v kapitalu nobene druge kapitalske družbe udeležen z več kot 25% ali

– da imajo vse kapitalske družbe, v kapitalu katerih je udeležen z več kot 25%, poravnane vse davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel zakonski rok plačila, razen tistih, katerim je bil dovoljen odlog ali obročno plačilo skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek,

5. druge podatke in navedbe, ki jih določa zakon.

(4) V predlogu za vpis ustanovitve subjekta vpisa mora subjekt vpisa navesti tudi svoj predlog za določitev šifre glavne dejavnosti iz 4. člena ZPRS-1.

(5) Predlog za vpis v sodni register, ki se vloži v elektronski obliki, mora v imenu predlagatelja vložiti:

1. točka VEM, če je predmet predloga naslednji vpis, ki se nanaša na subjekt vpisa, organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo:

– vpis ustanovitve na podlagi družbene pogodbe, sklenjene na predpisanem obrazcu v skladu s prvim odstavkom 474. člena ZGD-1, ali akta o ustanovitvi na predpisanem obrazcu iz prvega odstavka 523. člena ZGD-1,

– vpis spremembe družbene pogodbe, če je prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe na predpisanem obrazcu v skladu s petim odstavkom 516. člena ZGD-1, ali spremembe akta o ustanovitvi na predpisanem obrazcu iz prvega odstavka 523. člena ZGD-1,

– vpis spremembe sedeža ali firme na podlagi spremembe družbene pogodbe ali akta o ustanovitvi iz prejšnje alinee,

– vpis spremembe zastopnikov družbe ali poslovnega naslova,

– vpis nameravane firme,

– vpis ustanovitve, spremembe podatkov ali prenehanja podružnice družbe z omejeno odgovornostjo,

2. notar, če je predmet predloga drug vpis, razen vpisa iz prve do tretje alinee prejšnje točke.

(6) Za predlog za vpis v sodni register, ki se vloži v elektronski obliki, in listine, ki se v elektronski obliki priložijo k temu predlogu, se ne uporablja drugi odstavek 28. člena tega zakona.

(7) Če je predlog za vpis po prvem ali drugem odstavku tega člena vložen v elektronski obliki, morajo biti tudi druge vloge v postopku s tem predlogom in listine, ki so jim priložene, vložene v elektronski obliki. Za druge vloge iz prejšnjega stavka se smiselno uporabljata peti in šesti odstavek tega člena.

28. člen

(1) Predlagatelj mora predlogu priložiti listine, na katerih temeljijo podatki, ki se vpisujejo v sodni register, ter druge listine, če zakon tako določa, v izvirniku oziroma overjenem prepisu.

(2) Predlog za vpis in listine se vložijo v toliko izvodih, kolikor jih je potrebno za sodišče in druge udeležence v postopku, ki jim je po določbah tega zakona potrebno vročiti predlog.

(3) Natančnejše predpise o vsebini predloga za vpis v sodni register, o listinah in dokazih, ki jih je treba priložiti predlogu, izda Vlada Republike Slovenije.

28.a člen

(1) Predlagatelj mora v elektronski obliki predložiti te listine iz prvega odstavka 28. člena tega zakona:

1. odpravek notarskega zapisa statuta in čistopisa spremenjenega statuta z notarjevim potrdilom,

2. družbeno pogodbo družbe z neomejeno odgovornostjo, komanditne družbe in družbe z omejeno odgovornostjo in čistopis spremenjene družbene pogodbe z notarjevim potrdilom ali na predpisanem obrazcu iz petega odstavka 516. člena ZGD-1,

3. overjeni prepis notarskega zapisnika skupščine delniške družbe,

4. če je pri združitvi udeležena delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo:

odpravek notarskega zapisa pogodbe o pripojitvi ali spojitvi, ki jo je treba po prvem stavku prvega odstavka 586. člena ZGD-1 predložiti registrskem sodišču v zvezi s pripravo skupščine, ki bo odločala o združitvi,

– listine, ki jih je treba priložiti k predlogu za vpis združitve v sodni register,

5. če je pri delitvi udeležena delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo:

– delitveni načrt ali odpravek notarskega zapisa pogodbe o delitvi in prevzemu, ki jo je treba po prvem stavku prvega odstavka 586. člena v zvezi s prvim odstavkom 629. člena ZGD-1 predložiti registrskem sodišču v zvezi s pripravo skupščine, ki bo odločala o delitvi,

– listine, ki jih je treba priložiti k predlogu za vpis delitve v sodni register,

6. druge listine, ki jih je treba priložiti k predlogu za vpis iz prvega odstavka 27. člena tega zakona ali k predlogu za vpis iz drugega odstavka 27. člena tega zakona, ki se po izbiri predlagatelja vloži v elektronski obliki.

(2) Predlagatelj lahko v elektronski obliki predloži tudi druge listine iz prvega odstavka 28. člena tega zakona.

(3) Notar ali točka VEM, ki po petem odstavku 27. člena tega zakona v imenu predlagatelja vloži predlog za vpis v elektronski obliki, mora v elektronsko obliko pretvoriti listine, ki jih je treba priložiti k takemu predlogu in ki niso sestavljene v elektronski obliki.

(4) Šteje se, da ima listina iz prvega ali drugega odstavka tega člena, ki jo sestavi notar ali točka VEM in njeno sestavo potrdi s svojim elektronskim podpisom, značilnost izvirnika te listine.

(5) Listine, ki jih pretvori v elektronsko obliko po tretjem odstavku tega člena, mora notar ali točka VEM overiti s svojim elektronskim podpisom. Šteje se, da imajo listine iz prejšnjega stavka značilnost overjenega prepisa izvirnika listine.

Predhodni preizkus in vročitev predloga

29. člen

V postopku predhodnega preizkusa predloga za vpis registrsko sodišče preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis:

1. ali je predlog vložila upravičena oseba,

2. ali so predlogu priložene vse predpisane listine,

3. ali je predlog vložen na obrazcu, če je ta predpisan in v potrebnem številu izvodov,

4. ali so izpolnjene druge procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za odločanje o vsaki vlogi.

30. člen

(1) Če registrsko sodišče ugotovi, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis v sodni register, in gre za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti, da predlagatelju rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti daljši od 15 dni. Če predlagatelj v določenem roku predloga ne popravi, sodišče predlog zavrže.

(2) Če registrsko sodišče ugotovi, da je predlagana firma oziroma ime subjekta vpisa v nasprotju z zakonom, pozove predlagatelja, naj v roku iz prejšnjega odstavka spremeni firmo oziroma ime ter vloži spremenjen predlog z ustreznimi listinami. Če predlagatelj ne ravna po odredbi sodišča, sodišče zavrne predlog za vpis v sodni register.

31. člen

(1) Kadar je predlog za vpis v sodni register vložila upravičena oseba, ki hkrati ni oseba, pooblaščena za zastopanje subjekta vpisa, se predlog za vpis in listine, ki so priložene predlogu, vročijo subjektu vpisa.

(2) Če bi bile z vpisom, na katerega se nanaša predlog za vpis v sodni register, prizadete pravice tretjih oseb, se predlog za vpis in listine, ki so priložene predlogu, vročijo tem osebam.

(3) V primeru iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena sodišče hkrati z vročitvijo predloga in listin pozove subjekt vpisa oziroma osebo iz drugega odstavka tega člena, da v roku 8 dni vloži morebitne ugovore zoper predlagani vpis. Če ugovor v roku 8 dni ni vložen, se domneva, da subjekt vpisa oziroma oseba iz prejšnjega odstavka z vpisom soglaša.

(4) Poziv iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati tudi opozorilo na pravne posledice, če ugovor ne bo vložen.

Odločanje o zahtevku za vpis v sodni register

32. člen

(1) Registrsko sodišče odloči o zahtevku za vpis v sodni register praviloma brez naroka.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko sodišče razpiše narok, če presodi, da je to potrebno za razjasnitev ali ugotovitev odločilnih dejstev.

(3) Sodišče lahko tudi izven naroka zasliši udeležence v postopku in druge osebe, če meni, da je to potrebno za razjasnitev posameznih vprašanj.

33. člen

(1) Kadar je odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojen organ (predhodno vprašanje), registrsko sodišče samo reši to vprašanje, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, registrsko sodišče prekine postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju, če je odločitev o predhodnem vprašanju iz prejšnjega odstavka odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno.

(3) V primeru iz prejšnjega odstavka registrsko sodišče napoti udeleženca postopka, ki se, zaradi utemeljitve svojega zahtevka za vpis oziroma ugovora proti vpisu, sklicuje na predhodno vprašanje iz prvega odstavka tega člena, da v roku, ki ne sme biti daljši od 15 dni, začne pravdni oziroma drug ustrezen postopek za odločitev o predhodnem vprašanju.

(4) Če udeleženec postopka v roku iz prejšnjega odstavka ne začne postopka, registrsko sodišče nadaljuje postopek vpisa v sodni register in odloči o predlogu za vpis.

34. člen

(1) Registrsko sodišče ugodi zahtevku za vpis v sodni register, če ugotovi:

1. da izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu,

2. da listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini,

3. da so bile listine izdane v predpisanem postopku,

4. da so izpolnjene druge materialno pravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon.

(2) V izreku sklepa, s katerim ugodi zahtevku za vpis v sodni register, registrsko sodišče določno navede vsebino vpisa oziroma vpisov v sodni register. Če se z vpisom posameznih podatkov nadomestijo prej vpisani podatki, navede v izreku sklepa tudi podatke, ki se z novo vpisanimi nadomestijo.

35. člen

(1) Registrsko sodišče odloči o zahtevku za vpis vsakega podatka v sodni register.

(2) Če je narava vpisa takšna, da posameznega podatka ni mogoče vpisati, ne da bi bili istočasno vpisani tudi drugi podatki (npr. pri vpisu novega subjekta v sodni register), odloči sodišče istočasno o zahtevku za vpis vseh podatkov, ki so predmet vpisa v sodni register.

(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ugodi sodišče zahtevku za vpis samo, če zahteva predlagatelj vpis vseh tistih podatkov, ki morajo biti istočasno vpisani in če je zahtevek za vpis vsakega od teh podatkov utemeljen.

(4) Sklep mora biti obrazložen, če se z njim zavrne ali zavrže predlog ali če se z njim odloči o predlogih udeležencev, ki si med seboj nasprotujejo. Po potrebi je lahko obrazložen tudi v drugih primerih.

35.a člen

(1) Na podlagi odločitve registrskega sodišča o vpisu ustanovitve subjekta vpisa v sodni register agencija temu subjektu določi šifro glavne dejavnosti po 4. členu ZPRS-1, šifro institucionalnega sektorja po 5. členu ZPRS-1 in matično številko po 6. členu ZPRS-1.

(2) Šteje se, da je na podlagi ustrezne odločitve registrskega sodišča o vpisu:

1. vpis ustanovitve subjekta v sodni register opravljen z vpisom tega subjekta v poslovni register,

2. vpis spremembe podatkov pri subjektu vpisa v sodnem registru opravljen z vpisom spremembe teh podatkov v poslovnem registru in

3. vpis izbrisa subjekta iz sodnega registra opravljen z izbrisom tega subjekta iz poslovnega registra.

(3) Hkrati s sklepom o vpisu ustanovitve subjekta v sodni register se subjektu vpisa pošlje tudi:

1. obvestilo agencije o določitvi obeh šifer in matične številke iz prvega odstavka tega člena, in

2. obvestilo o davčni številki, ki je bila subjektu vpisa dodeljena ob vpisu v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčno službo.

(4) Če je predlog v elektronski obliki vložil notar v skladu s 27. členom tega zakona, se notarju, ki je kot pooblaščenec predlagatelja vložil tak predlog, v elektronski obliki vročajo sklep o vpisu, vloge morebitnih drugih udeležencev postopka in odločbe sodišč o pravnih sredstvih, vloženih v tem postopku.

(5) Vročitve v elektronski obliki se opravijo z uporabo varnega elektronskega predala pri ponudniku, ki opravlja storitve elektronskega vročanja.

(6) Če notar pisanja, ki se vroča z uporabo varnega elektronskega predala, ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko je bilo pisanje dostavljeno v ta predal, se s potekom tega roka šteje vročitev za opravljeno.

(7) Četrti do šesti odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vročitve subjektu vpisa ali drugi stranki postopka ali pooblaščencu stranke, če ta v predlogu za vpis ali vlogi, s katero prijavi svojo udeležbo v postopku, izrecno zahteva, da se mu vročitve opravijo elektronsko in navede naslov varnega elektronskega predala.

Postopek s pritožbo

36. člen

(1) Zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, se lahko pritoži udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes.

(2) Rok za pritožbo je osem dni od vročitve prepisa sklepa.

(3) Za tistega, ki meni, da je s sklepom o vpisu prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes, ni pa mu bil vročen njegov prepis, je rok za pritožbo 30 dni od dneva, ko je bil vpis objavljen po prvem odstavku 43. člena tega zakona.

37. člen

(1) Če registrsko sodišče ugotovi, da je pritožba predlagatelja utemeljena, ni pa potreben dopolnilni postopek, lahko o predlogu za vpis odloči drugače in z novim sklepom nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo.

(2) Če so v pritožbi navedena nova dejstva in priložene nove listine, se šteje taka pritožba tudi kot predlog za nadomestitev sklepa.

(3) Registrsko sodišče v zvezi s pritožbo iz prejšnjega odstavka preizkusi predlog za nadomestitev sklepa in lahko odloči, da nadomesti sklep z novim sklepom, če predlogu v celoti ugodi.

(4) Če registrsko sodišče ugotovi, da ni podlage za nadomestitev sklepa, odstopi zadevo sodišču druge stopnje, da odloči o pritožbi.

38. člen

(1) Prepozno pritožbo registrsko sodišče zavrže.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek, se šteje prepozna pritožba kot nov predlog za vpis v sodni register, če so v njej navedena nova dejstva in so ji priložene nove listine.

(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ravna registrsko sodišče v skladu s tretjim odstavkom 37. člena tega zakona.

39. člen

Pri odločanju o pritožbi lahko sodišče druge stopnje:

1. zavrže pritožbo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno, če tega ni storilo registrsko sodišče,

2. zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sklep registrskega sodišča,

3. ugodi pritožbi in razveljavi sklep registrskega sodišča ter vrne zadevo v novo odločanje,

4. spremeni sklep registrskega sodišča.

40. člen

(1) Sodišče druge stopnje spremeni sklep registrskega sodišča:

1. če je registrsko sodišče zmotno presodilo listine, sklep sodišča pa temelji izključno na njih,

2. če je registrsko sodišče iz dejstev, ki jih je ugotovilo, nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev, sklep pa se opira na ta dejstva,

3. če je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, registrsko sodišče pa je zmotno uporabilo materialno pravo.

(2) Če sodišče druge stopnje s sklepom iz prejšnjega odstavka odredi vpis, se glede izreka sklepa smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 34. člena tega zakona. Na podlagi takšnega sklepa opravi registrsko sodišče vpis v sodni register.

(3) Če sodišče druge stopnje spremeni sklep registrskega sodišča o vpisu in zavrne zahtevek za vpis v sodni register, vpiše registrsko sodišče izbris opravljenega vpisa.

Tožba za ugotovitev ničnosti vpisa

41. člen

(1) Če je bil vpis opravljen na podlagi lažne ali neveljavne listine, če so v listini, na podlagi katere je bil opravljen vpis, navedeni neresnični podatki, če je bila listina izdana v nezakonito izvedenem postopku, če je bilo nezakonito izvedeno dejanje, o katerem se vpisujejo podatki v sodni register, ali če obstajajo drugi v zakonu določeni razlogi, se lahko s tožbo zahteva ugotovitev, da je vpis ničen.

(2) Tožbo lahko vloži oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa.

(3) Tožbo je treba vložiti v 30 dneh od dneva, ko je vložnik zvedel za razloge ničnosti, ni pa več dopustna, ko pretečejo tri leta od vpisa.

(4) Določbe tega člena se ne uporabljajo za ugotovitev ničnosti delniške družbe, komanditne delniške družbe, evropske delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo (v nadaljnjem besedilu: ničnost kapitalske družbe).

41.a člen

– upoštevan ZGD-1

(1) Ničnost kapitalske družbe se lahko uveljavlja le iz naslednjih razlogov:

1. če pri delniški družbi ustanovitelji niso sprejeli statuta ali če pri družbi z omejeno odgovornostjo družbeniki niso sklenili družbene pogodbe,

2. če je registrsko sodišče odločilo o vpisu ustanovitve družbe, ne da bi bil tak vpis predlagan, ali če je predlog za vpis ustanovitve vložila oseba, ki predloga ni bila upravičena vložiti,

3. če pri delniški družbi statut ni sprejet v notarski obliki ali če pri družbi z omejeno odgovornostjo družbena pogodba ni bila sklenjena v notarski obliki ali na predpisanem obrazcu,

4. če je namen delovanja ali dejavnost družbe v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli,

5. če statut ali družbena pogodba ne določa:

– firme družbe,

– pri delniški družbi emisijskega zneska delnic oziroma pri družbi z omejeno odgovornostjo zneska osnovnega vložka, ki se ga posamezni družbenik zaveže vplačati s sklenitvijo družbene pogodbe,

– zneska osnovnega kapitala ali

– dejavnosti družbe,

6. če so bile ob ustanovitvi delnice vplačane v nasprotju z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, o vplačilu delnic pri delniški družbi, ali če so bili ob ustanovitvi družbe osnovni vložki vplačani v nasprotju z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, o osnovnem kapitalu in osnovnih vložkih pri družbi z omejeno odgovornostjo, ali

7. če nihče od ustanoviteljev ni bil neomejeno poslovno sposoben.

(2) Ničnostni razlogi, ki so določeni za delniško družbo, se smiselno uporabljajo tudi za komanditno delniško družbo in evropsko delniško družbo.

(3) Tožbo za ugotovitev ničnosti kapitalske družbe lahko vloži vsak delničar ali družbenik, uprava ali poslovodja ter vsak član uprave ali nadzornega sveta, v roku treh let od dneva objave vpisa ustanovitve družbe po prvem odstavku 43. člena tega zakona.

(4) Ničnost kapitalske družbe ne učinkuje na veljavnost pravnih poslov, ki jih je družba sklenila s tretjimi, in tudi ne na obveznost delničarjev ali družbenikov vplačati nevplačane osnovne vložke ali delnice v obsegu, ki je potreben za polno poplačilo upnikov družbe.

42. člen

(1) Po pravnomočnosti sodbe, s katero sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe ali ničnost vpisa ustanovitve drugega subjekta vpisa v sodni register, sodišče po uradni dolžnosti začne postopek likvidacije tega subjekta.

(2) Če za postopek likvidacije subjekta vpisa ni pristojno isto sodišče, pošlje sodišče, ki je odločalo o ničnosti kapitalske družbe ali ničnosti vpisa, pristojnemu sodišču sodbo iz prejšnjega odstavka, da po uradni dolžnosti začne postopek likvidacije.

(3) Po končanem likvidacijskem postopku izda registrsko sodišče sklep o izbrisu nične kapitalske družbe ali ničnega vpisa.

Objava podatkov o vpisu v sodni register

43. člen

(1) Vsak vpis v sodni register in predložitev listin se mora objaviti na spletnih straneh agencije, namenjenih javni objavi vpisov v sodni register.

(2) Spletne strani iz prvega odstavka tega člena morajo biti zasnovane tako, da je vsakomur omogočen brezplačen vpogled v podatke, objavljene na spletnih straneh. Vpogled v podatke mora biti omogočen po datumu objave in po subjektu vpisa, na katerega se nanašajo.

(3) Če se podatki o vpisu, ki so bili objavljeni po prvem odstavku tega člena (v nadaljnjem besedilu: objavljeni podatki), razlikujejo od podatkov, ki so bili po določbah tega zakona vpisani v sodni register (v nadaljnjem besedilu: vpisani podatki):

1. se subjekt vpisa v razmerju do tretjih ne more sklicevati na objavljene podatke,

2. se tretji lahko sklicuje na objavljene podatke, razen če subjekt vpisa dokaže, da je tretji vedel za vpisane podatke.

(4) Tretji se lahko vedno sklicujejo na podatke, ki so predmet vpisa v sodni register, in vsebino listin, ki so temelj za vpis teh podatkov ali ki jih je treba predložiti sodnemu registru zaradi javne objave, tudi če vpis teh podatkov v sodni register še ni bil predlagan ali te listine še niso bile predložene sodnemu registru, in tudi če ti podatki ali predložitev teh listin še niso vpisani v sodni register ali objavljeni po prvem odstavku tega člena, razen kadar je vpis določenega podatka predpostavka za začetek pravnega učinkovanja tega podatka.

(5) Objava vpisa in objava predložitve listin iz prvega odstavka tega člena morata obsegati:

1. matično številko subjekta vpisa, na katerega se nanaša,

2. vsebino vpisa ali vsebino predložene listine,

3. objava vpisa pa tudi podatke o:

– datumu vpisa v sodni register,

– registrskem sodišču in opravilni številki sklepa, s katerim je to sodišče odločilo o vpisu,

– listinah, na podlagi katerih je bil opravljen vpis.

43.a člen

(1) Subjekti vpisa, ki oblikujejo in vodijo svojo domačo stran na spletnih straneh, morajo na njej objavljati vsaj naslednje podatke:

1. firmo in sedež družbe,

2. sodišče, pri katerem je subjekt vpisa vpisan,

3. matično številko,

4. znesek osnovnega kapitala, iz katerega mora biti razvidno, kolikšen del osnovnega kapitala je vpoklican.

(2) Če je nad subjektom vpisa začet postopek za njegovo prenehanje, je treba na spletni strani poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objaviti tudi pravno dejstvo začetka tega postopka.

43.b člen

(1) Predložitev letnega poročila družbe agenciji po prvem ali drugem odstavku 58. člena ZGD-1 se šteje za predložitev tega poročila sodnemu registru zaradi javne objave.

(2) Agencija mora hkrati z objavo letnega poročila družbe po tretjem odstavku 58. člena ZGD-1 objaviti predložitev tega poročila po prvem odstavku 43. člena tega zakona.

(3) Objava predložitve letnega poročila družbe mora v primeru iz prvega odstavka 58. člena ZGD-1 obsegati tudi informacijo, ali je bilo hkrati predloženo in javno objavljeno tudi revizorjevo poročilo.

SODNI REGISTER KOT CENTRALNA INFORMATIZIRANA BAZA

44. člen

(1) V elektronski obliki se vodijo ti deli sodnega registra (v nadaljnjem besedilu: centralna informatizirana baza sodnega registra):

1. glavna knjiga, ki vsebuje podatke, vpisane v sodni register po 1. januarju 1997 (v nadaljnjem besedilu: informatizirana glavna knjiga),

2. del zbirke listin, v katerega so vložene te listine (v nadaljnjem besedilu: informatizirana zbirka listin):

– listine iz prvega in drugega odstavka 28.a člena tega zakona, ki so bile sodnemu registru predložene po 1. januarju 2007, in

– listine iz 2. točke tretjega odstavka 48.a člena tega zakona, če so bile pretvorjene v elektronsko obliko v skladu s četrtim odstavkom 48.a člena tega zakona.

(2) Informatizirana glavna knjiga sodnega registra je sestavni del osrednje baze podatkov poslovnega registra.

45. člen

Vlada Republike Slovenije s predpisom določi naslednja izvedbena pravila:

1. v zvezi s predlogi za vpis v sodni register:

– načinu vlaganja predlogov za vpis v elektronski obliki in

– uporabi obrazcev predlogov za posamezne vrste vpisov v sodni register,

2. v zvezi s listinami, ki se predložijo v elektronski obliki:

o načinu predložitve listin v elektronski obliki in

o načinu pretvorbe in overitve listin iz petega odstavka 28.a člena tega zakona,

3. načinu opravljanja vpisov ter o načinu in podrobnejših pogojih vročanja v elektronski obliki v skladu s 35.a členom tega zakona,

4. načinu objave vpisov in objave predložitve listin iz prvega odstavka 43. člena tega zakona,

5. vodenju informatizirane glavne knjige in informatizirane zbirke listin,

6. načinu objave prevodov podatkov in listin iz 46.a člena tega zakona,

7. načinu zagotavljanja javnosti podatkov, vpisanih v informatizirano glavno knjigo v skladu z 48. členom tega zakona,

8. načinu zagotavljanja javnosti vsebine zbirke listin v skladu z 48.a členom tega zakona,

9. načinu vložitve zahteve za izpise v skladu z 48.b členom tega zakona in

10. višino nadomestila, ki sta ga za izpis iz sodnega registra ali izpis listine upravičena zaračunati agencija in notar.

46. člen

Vsak subjekt vpisa in del subjekta vpisa, ki se vpisuje v sodni register, se vpiše v centralno informatizirano bazo sodnega registra z matično številko.

46.a člen

(1) Na zahtevo subjekta vpisa je treba po prvem odstavku 43. člena tega zakona objaviti tudi prevod podatkov, ki so o tem subjektu vpisa vpisani v sodni register, v jezik, ki je v uradni rabi v katerikoli drugi državi članici Evropske unije.

(2) Zahtevi iz prvega odstavka tega člena mora biti priložen prevod podatkov, ki je predmet zahteve, ki ga je overil sodni tolmač.

(3) Če se podatki, vpisani v sodni register, razlikuje od prevoda, objavljenega po prvem odstavku tega člena:

1. se subjekt vpisa proti tretjemu ne more sklicevati na podatke v prevodu,

2. se tretji lahko sklicuje na podatke v prevodu, razen če subjekt vpisa dokaže, da je tretji vedel za podatke, vpisane v sodnem registru.

(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za prevod listine, ki se vloži v zbirko listin.

47. člen

(1) V centralni informatizirani bazi sodnega registra mora biti za vsak podatek, ki je bil vpisan, shranjen in dostopen datum vpisa ter opravilna številka in datum sklepa registrskega sodišča o vpisu.

(2) Če se zaradi narave vpisa spremembe podatka, ki se vpisuje v sodni register, prekrije (izbriše) prej vpisani podatek, mora v centralni bazi ostati shranjen in dostopen tudi prej vpisani podatek.

48. člen

(1) Javnost glavne knjige se zagotovi z izpisom vpisanih podatkov, ki se nanašajo na posamezen subjekt vpisa (v nadaljnjem besedilu: redni izpis iz sodnega registra).

(2) Na zahtevo se na način iz prvega odstavka tega člena zagotovi tudi javnost prej vpisanih podatkov, ki se nanaša na posamezen subjekt vpisa (v nadaljnjem besedilu: zgodovinski izpis iz sodnega registra).

(3) Redni in zgodovinski izpis iz sodnega registra mora registrsko sodišče izdati kot izpis na papir.

(4) Registrsko sodišče mora, če tako zahteva vlagatelj zahteve za izpis, v elektronski obliki izdati:

1. redni izpis iz sodnega registra in

2. zgodovinski izpis iz sodnega registra glede podatkov, ki so bili v sodni register vpisani po 1. januarju 1997.

(5) Izpis iz tretjega odstavka tega člena mora biti overjen. Izpis iz četrtega odstavka tega člena pa mora biti overjen samo, če vlagatelj zahteve za izpis to izrecno zahteva.

(6) Redni izpis iz sodnega registra in zgodovinski izpis iz sodnega registra glede podatkov, ki so bili v sodni register vpisani po 1. januarju 1997, mora kot izpis na papir ali v elektronski obliki izdati vsako registrsko sodišče, ne glede na to, pri katerem sodišču je vpisan subjekt vpisa, na katerega se nanaša izpis.

(7) Redni izpis iz sodnega registra morata v skladu s tretjim do petim odstavkom tega člena izdati tudi agencija in notar.

48.a člen

(1) Javnost zbirke listin se zagotovi z izpisom ali prepisom vsebine listine (v nadaljnjem besedilu: izpis listine).

(2) Izpis listine se izda kot kopija listine ali kot izpis na papir.

(3) Registrsko sodišče mora, če tako zahteva vlagatelj zahteve za izpis, v elektronski obliki izdati izpise:

1. listin iz prvega in drugega odstavka 28.a člena tega zakona, če so bile sodnemu registru predložene po 1. januarju 2007, in

2. statuta ali čistopisa spremembe statuta delniške družbe ali družbene pogodbe ali čistopisa spremembe družbene pogodbe družbe z omejeno odgovornostjo, družbe z neomejeno odgovornostjo ali komanditne družbe, če so bili sodnemu registru predloženi po 1. januarju 1997 in pred 31. decembrom 2006.

(4) Če se listina iz 2. točke prejšnjega odstavka ob vložitvi zahteve za njen izpis v elektronski obliki še ne vodi v informatizirani zbirki listin, jo mora sodišče pretvoriti v elektronsko obliko ob izstavitvi izpisa.

(5) Za izpis listine se smiselno uporablja peti odstavek 48. člena tega zakona.

(6) Izpis listine, ki se že vodi v elektronski zbirki listin, morajo kot izpis na papir ali v elektronski obliki izdati vsako registrsko sodišče, ne glede na to, pri katerem sodišču je vpisan subjekt vpisa, na katerega se nanaša listina, ki je predmet izpisa, agencija in notar.

48.b člen

Zahteva za izpis iz sodnega registra ali za izpis listine se lahko vloži v elektronski ali pisni obliki.

49. člen

(1) Vlada Republike Slovenije lahko glede na izpolnjene tehnične in druge pogoje predpiše:

1. da se zagotovi oddaljeni dostop do celotne ali dela centralne informatizirane baze sodnega registra,

2. da se osebam, ki podatke informatizirane glavne knjige potrebujejo za vzdrževanje svojih informatiziranih evidenc, ti podatki posredujejo v informatizirani obliki,

3. da se za izdajo izpisov iz centralne informatizirane baze sodnega registra pooblastijo točke VEM in drugi državni organi.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka Vlada Republike Slovenije predpiše tudi način dostopa ter tehnične in druge pogoje priključitve, in s tarifo določi nadomestila za takšno uporabo centralne informatizirane baze sodnega registra.

(3) Državni organi, organi lokalnih skupnosti in osebe javnega prava, ki opravljajo upravne naloge po javnem pooblastilu, ne plačujejo nadomestila za uporabo centralne informatizirane baze sodnega registra po 1. in 2. točki prvega odstavka tega člena.

50. člen

(1) Določbe tega zakona o javnosti sodnega registra ne veljajo za dostop do podatkov, ki niso vezani na posamezen subjekt vpisa, četudi je takšen dostop v centralni informatizirani bazi sodnega registra tehnično (programsko) mogoč.

(2) Nihče nima pravice do dostopa do podatkov, ki so shranjeni v centralni informatizirani bazi sodnega registra, na način, ki bi mu omogočal ugotovitev naslednjih dejstev:

1. ali je določena oseba ustanovitelj (družbenik) v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je ustanovitelj (družbenik);

2. ali je določena oseba član uprave oziroma nadzornega sveta v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je član uprave oziroma nadzornega sveta.

51. člen

Ne glede na določbo prejšnjega člena imajo naslednje osebe pravico do dostopa do naslednjih podatkov:

1. upnik ima pravico do vpogleda in izpisa podatkov o tem:

– ali je določena oseba družbenik v subjektu vpisa,

– v katerem subjektu vpisa je družbenik in

– kakšen je njen poslovni delež,

če z izvršilno listino izkaže terjatev do te osebe;

2. državni organ ima pravico do vpogleda in izpisa podatkov o tem:

– ali je določena oseba družbenik (ustanovitelj), član uprave (oziroma zastopnik) ali član nadzornega sveta v subjektu vpisa in

– v katerem subjektu vpisa izvršuje pravice družbenika oziroma opravlja funkcijo člana uprave (oziroma zastopnika) ali člana nadzornega sveta,

če te podatke potrebuje za izvrševanje svojih pooblastil in dolžnosti;

3. pravna oseba (subjekt vpisa) ima pravico do vpogleda in izpisa podatkov o tem:

– ali je določena oseba družbenik (ustanovitelj), član uprave (oziroma zastopnik) ali član nadzornega sveta v subjektu vpisa in

– v katerem subjektu vpisa izvršuje pravice družbenika oziroma opravlja funkcijo člana uprave (oziroma zastopnika) ali člana nadzornega sveta,

če te podatke potrebuje zaradi uveljavljanja varstva v zvezi s kršitvijo konkurenčne prepovedi oziroma zaradi preverjanja pogojev za imenovanje te osebe za opravljanje funkcije v tej pravni osebi.

52. člen

(1) O dostopu do podatkov iz prejšnjega člena odloči registrsko sodišče na podlagi obrazložene pisne zahteve upravičene osebe iz 51. člena tega zakona.

(2) Zahtevi morajo biti predložene listine in drugi dokazi o obstoju okoliščin, zaradi katerih je dostop do podatkov dopusten.

KAZENSKE DOLOČBE

53. člen

(1) Z globo najmanj 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ni gospodarska družba, če ne vloži predloga za vpis v sodni register v 15 dneh od dneva, ko so podani pogoji za vpis, če zakon ne določa drugače (tretji odstavek 3. člena tega zakona).

(2) Z globo najmanj 100 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

(3) Nadzor nad izvajanjem prvega do tretjega odstavka tega člena opravlja ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

Zakon o sodnem registru – ZSReg (Uradni list RS, št. 13/94) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

54. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati Zakon o postopku za vpis v sodni register (Uradni list SFRJ, št. 13/1983, št. 17/1990) in preneha veljati Zakon o vpisu v sodni register (Uradni list SRS, št. 28/1980).

55. člen

(1) Postopek vpisa v sodni register, začet pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljuje po tem zakonu, če še ni izdan prvostopenjski sklep.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, velja določba 4. točke 29. člena tega zakona samo za predloge, ki so bili vloženi po uveljavitvi tega zakona.

56. člen

Dokler ne bo začel veljati predpis, ki bo določil nacionalno klasifikacijo dejavnosti, se ne uporablja določba 5. točke prvega odstavka 4. člena v delu, ki določa navedbo ustrezne šifre in imena podrazreda nacionalne klasifikacije dejavnosti.

57. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru – ZSReg-A (Uradni list RS, št. 91/05) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

16. člen

Če je bila tožba za ugotovitev ničnosti vpisa delniške družbe, komanditne delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo vložena pred uveljavitvijo tega zakona, se postopek konča po Zakonu o sodnem registru (Uradni list RS, št. 13/94).

17. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru – ZSReg-B (Uradni list RS, št. 33/07) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

32. člen

(1) Registrsko sodišče mora do 30. aprila 2008 pretvoriti v elektronsko obliko listine iz prvega odstavka 28.a člena zakona, ki so sodnemu registru predložene v obdobju od 1. januarja do 31. oktobra 2007.

(2) Po 43. členu zakona se objavijo:

1. vsi vpisi v sodni register, o katerih registrsko sodišče odloči po 31. oktobru 2007, ne glede na to, kdaj je vložen predlog za tak vpis,

2. vsi vpisi v sodni register, o katerih registrsko sodišče odloči pred 31. oktobrom 2007 in do 15. januarja 2008 niso objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za objavo predložitve listin, ki so predložene po 31. oktobru 2007.

(4) Vpisi, o katerih registrsko sodišče odloči pred 31. oktobrom 2007, se zadnjič objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije 15. januarja 2008. Uradni list Republike Slovenije mora do 31. januarja 2008 sodiščem, ki so odločila o vpisih iz 2. točke drugega odstavka tega člena, posredovati podatke o vpisih, ki niso bili objavljeni do 15. januarja 2008. Agencija mora do 28. februarja 2008 objaviti neobjavljene vpise iz prejšnjega stavka.

(5) Oprostitev plačila sodnih taks po novem drugem odstavku 18. člena zakona velja za vse postopke vpisa v sodni register, v katerih je predlog za vpis vložen po uveljavitvi tega zakona.

(6) Vrhovno sodišče Republike Slovenije mora do 30. junija 2007 prenesti upravljanje in vzdrževanje centralne informatizirane baze sodnega registra na agencijo. Vrhovno sodišče Republike Slovenije mora zaradi usklajevanja podatkov opraviti prvi prenos celotne informatizirane baze sodnega registra v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.

(7) Agencija mora ob prevzemu upravljanja in vzdrževanja centralne informatizirane baze sodnega registra, to bazo vključiti v poslovni register kot njegov sestavni del.

33. člen

(1) Družba z omejeno odgovornostjo, ki do 31. decembra 2007 izvede spremembo akta o ustanovitvi ali družbene pogodbe (v nadaljnjem besedilu: akt o ustanovitvi) glede drugih sestavin, mora hkrati s to spremembo opraviti tudi spremembo zaradi izvedbe prehoda na euro v skladu s 696. in 697. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 – popravek; v nadaljevanju: ZGD-1).

(2) Če družba z omejeno odgovornostjo do 31. decembra 2007 izvede samo spremembo akta o ustanovitvi zaradi izvedbe prehoda na euro, ni potrebno, da bi sklep skupščine družbe o tej spremembi potrdil notar po drugem odstavku 516. člena ZGD-1.

(3) Če družba z omejeno odgovornostjo do 31. decembra 2007 ne izvede spremembe akta o ustanovitvi zaradi izvedbe prehoda na euro, se šteje, da je s 1. januarjem 2008 akt o ustanovitvi spremenjen tako:

1. da se znesek osnovnega kapitala in vseh osnovnih vložkov v tolarjih nadomesti z zneskom, preračunanim v euro po metodi preračuna, kot jo določa 696. člen ZGD-1; in

2. da se določi poslovni delež v odstotku, ki ga predstavlja vsak osnovni vložek v osnovnem kapitalu, preračunanem po prejšnji točki in zaokroženem na štiri decimalna mesta.

(4) Družba z omejeno odgovornostjo mora spremembo akta o ustanovitvi po prejšnjem odstavku upoštevati pri izdelavi čistopisa akta o ustanovitvi ob njegovi prvi spremembi po 1. januarju 2008.

(5) Agencija do 31. januarja 2008 po uradni dolžnosti izvede vpise sprememb iz tretjega odstavka tega člena v sodni register in o tem obvesti družbo z omejeno odgovornostjo. Obvestilo iz prejšnjega stavka mora vsebovati tudi podatek o razliki v zneskih, ki izhajajo iz preračunavanja, iz tretjega odstavka 696. člena ZGD-1.

(6) Vpisov sprememb iz drugega odstavka tega člena v sodni register ni treba objaviti po prvem odstavku 43. člena zakona.

(7) Družba z omejeno odgovornostjo lahko že pred izvedbo vpisa zneska osnovnega kapitala v eurih na podlagi spremembe akta o ustanovitvi iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena na svojih sporočilih iz prvega odstavka 45. člena ZGD-1 poleg tolarskega zneska osnovnega kapitala, ki je vpisan v sodni register, navede tudi znesek osnovnega kapitala, preračunan v euro po tečaju zamenjave.

34. člen

Vlada Republike Slovenije izda predpis iz 45. člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

35. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona se spremenijo in dopolnijo te določbe ZGD-1:

1. V sedmem odstavku 3. člena se besedilo »v Uradnem listu Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »v skladu z zakonom, ki ureja sodni register«.

2. V tretjem odstavku 6. člena se besedilo »dejavnosti, ki je vpisana v register« nadomesti z besedilom »dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi«, v petem odstavku se v prvem stavku besedilo »v registru vpisano dejavnost« nadomesti z besedilom »dejavnost, določeno v statutu ali družbeni pogodbi«, v drugem stavku pa se besedilo »v registru« nadomesti z besedilom »v statutu ali družbeni pogodbi«.

3. 49. člen se črta.

4. V 58. členu se črtajo četrti in peti odstavek ter 3. točka dvanajstega odstavka.

5. V prvem odstavku 695. člena se v drugem stavku črta besedilo »drugega in«.

6. V šestem odstavka 697. člena se v drugem stavku črta besedilo »drugega in«.

7. Za družbe z omejeno odgovornostjo se preneha uporabljati prvi odstavek 698. člena ZGD-1.

36. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona se v Zakonu o notariatu (Uradni list RS, št. 4/06 – uradno prečiščeno besedilo in 115/06) črta tretji odstavek 39. člena.

37. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona se v Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99, 97/00 – odločba US, 50/02 – sklep US in 93/02 – odločba US):

1. 33. člen spremeni tako, da se glasi:

»33. člen

Sklep o izbrisu se objavi na način, ki ga za objavo vpisov v sodni register določa zakon, ki ureja sodni register.«.

2. Drugi odstavek 35. člena spremeni tako, da se glasi:

»(2) Izbris iz sodnega registra se objavi na način, ki ga za objavo vpisov v sodni register določa zakon, ki ureja sodni register.«.

3. V 35. členu črtajo tretji do peti odstavek.

38. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona se v Zakonu o poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06) deveta alinea prvega odstavka 8. člena spremeni tako, da se glasi:

'– druge dejavnosti poleg glavne dejavnosti, določene v aktu o ustanovitvi subjekta, ki jih subjekt dejansko opravlja in pomenijo pomemben del njegovega poslovanja.'.

39. člen

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati ti predpisi:

1. Pravilnik o elektronskem dostopu do podatkov, vpisanih v sodni register (Uradni list RS, št. 19/04 in 130/04),

2. Pravilnik o načinu vodenja sodnega registra (Uradni list RS, št. 18/94, 25/94 – popravek in 3/97),

3. Pravilnik o obrazcih predlogov za vpis podatkov v sodni register (Uradni list RS, št. 18/94 in 25/94 – popravek).

(2) Predpisi iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do uveljavitve predpisa iz 34. člena tega zakona.

40. člen

(1) Določbe tega zakona se začnejo uporabljati 1. novembra 2007, razen določb:

1. novi 1.a člen (2. člen tega zakona),

2. spremenjeni 4. člen (5. člen tega zakona),

3. spremenjeni 4.a člen (6. člen tega zakona),

4. spremenjeni 5. člen (7. člen tega zakona), razen:

– prve alinee 1. točke prvega odstavka v delu, v katerem se nanaša na vpis podatka o naslovu stalnega prebivališča, ter

– 1. in 3. točke drugega odstavka,

5. spremenjeni prvi odstavek 11. člena (10. člen tega zakona),

6. novi drugi odstavek 18. člena (11. člen tega zakona) in

7. spremenjeni prvi odstavek 20. člena (12. člen tega zakona), ki se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.

(2) Določbe 1. in 4. točke 35. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. novembra 2007.

(3) Določbe 37. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. novembra 2007.

41. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Na vrh

<< Nazaj

Prijava