Uradni list

Številka 16
Uradni list RS, št. 16/2006 z dne 16. 2. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 16/2006 z dne 16. 2. 2006

Kazalo

614. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC I/2 – Leskovec in II/2 – Metnaj, stran 1473.

Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/2004) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 25. seji dne 9. 2. 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC I/2 – Leskovec in II/2 – Metnaj, ki obsega:
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC I/2 – Leskovec in II/2 – Metnaj (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 1/00),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC I/2 – Leskovec in II/2 – Metnaj (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 6/01, 2/02, in Uradni list RS, št. 92/05)
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC I/2 – Leskovec in II/2 – Metnaj
(uradno prečiščeno besedilo)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za PPC I/2 – Leskovec in II/2 – Metnaj, ki jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod številko naloge 4395 v septembru 1994, dopolnil in uskladil v decembru 1998, z zadnjo dopolnitvijo in uskladitvijo v februarju 2005, ki jih je izdelala Struktura, delavnica forme in vsebine.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu z usmeritvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/98 in 7/99) in vsebujejo:
 
v tekstualnem delu:
– besedilo odloka,
– posebne strokovne podlage za PPC I/2 – Leskovec in II/2 – Metnaj,
– pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij,
 
v grafičnem delu:
– izsek iz dolgoročnega plana občine Ivančna Gorica za obdobje 1986–2000 na načrtu PKN v merilu 1:5000,
– prikaz meril in pogojev za posege znotraj območij urejanja na združeni topografski in katastrski karti v merilu 1:2500,
– prikaz naravovarstvenih smernic za spremembe in dopolnitev dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev je podrobno prikazana v digitalnem zapisu in dopolnilnem, posebnem grafičnem izpisu, ki je tudi sestavni del Odloka,
– grafični prikaz enot kulturne dediščine je prikazan v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ivančna Gorica (ZVKDS, OE Ljubljana 2001), ki je sestavni del Odloka.
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– merila in pogoje za vrste posegov v prostor,
– merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
– merila in pogoje za prometno urejanje,
– merila in pogoje za komunalno in energetsko urejanje ter urejanje sistemov zvez,
– merila in pogoje za varovanje okolja,
– merila in pogoje za varovanje kulturne dediščine,
– merila in pogoje za varovanje naravnih vrednot.
4. člen
Projekti za gradbeno dovoljenje naj v vodilni mapi vsebujejo utemeljitve posega iz določil tega odloka, ki veljajo za predmetni prostor in predmetno vrsto posega.
Merila in pogoji odloka morajo biti upoštevani na vseh nivojih in v kontekstih, ki posamezni poseg tangirajo – npr. po ureditvenih enotah, njihovih tipoloških delitvah, vrstah posegov, vrstah okolij (vas, mesto, krajina …) ipd.
Pomožni objekti po tem odloku so enostavni objekti po Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih …(Uradni list RS, št. 114/03 oziroma Uradni list RS, št. 130/04 in kasnejši popravki oziroma dopolnitve – v nadaljevanju Pravilnik).
Interpretacija posameznih izrazov, ki so uporabljeni v tem odloku (npr. gradbena parcela…), razen spodaj opredeljenih, je po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 in kasnejših popravkov oziroma dopolnitev).
 
Gradbena linija
V območjih, kjer so v grafičnem delu opredeljene gradbene linije je lahko osnovni kubus glavne stavbe umeščen le tako, da leži s celotno glavno fasado na gradbeni liniji. V območju med gradbeno linijo in javnim prostorom stavb ali njihovih delov ni dovoljeno graditi, v kolikor v tem odloku niso v posameznih delih izrecno dovoljeni. Projekti za gradbeno dovoljenje, ki obravnavajo izgradnjo javne infrastrukture za širše območje več stanovanjskih hiš, naj obsegajo tudi natančnejšo določitev gradbene linije- prenos iz merila 1:5000 v Odloku, v geodetski posnetek 1:500.
 
Dopolnilna gradnja
je novogradnja objekta ali naprave v strnjeno zazidanem območju naselja na stavbnem zemljišču, na katerem je mogoče zgraditi le posamičen objekt.
 
Osnovni kubus stavbe
Je pretežni del stavbe znotraj oboda osnovnih zunanjih zidov, brez izzidkov in nadstreškov, načeloma osnovne pravokotne oblike.
 
Počitniški objekti
po tem odloku so objekti, zgrajeni v območjih predvidenih za gradnjo počitniških objektov.
 
Samine
so osamljene stare ali novejše legalno zgrajene stanovanjske hiše, kmetije, mlini, žage, kakor tudi nove kmetije izven strnjene poselitve naselij. Ponavadi samino sestavljajo gospodarski objekti in praviloma ena stanovanjska hiša, locirani okoli manipulativnega dvorišča. Sklop običajno obkroža sadovnjak.
5. člen
Prostorski ureditveni pogoji za PPC I/2 – Leskovec in II/2 – Metnaj določajo merila in pogoje za posege v prostor v ureditvenih območjih naselij s krajevnimi imeni:
PPC I/2 – Leskovec:
– Vrh pri Višnji Gori
– Kamno Brdo
– Sela pri Višnji Gori
– Leskovec
– Gorenje Brezovo
– Velika Dobrava
 
PPC II/2 – Metnaj:
– Dobrava pri Stični
– Pristava nad Stično
– Mala Goričica
– Poljane pri Stični
– Debeče
– Planina
– Obolno
– Metnaj
– Mekinje nad Stično
 
ter za območja:
– zemljišč VIII. kategorije – razpršena gradnja,
– kmetijskih zemljišč I. in II. območja ter
– gozdnih površin.
6. člen
Osnovna načela za urejanje naselij so:
– varovanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč,
– ohranjanje krajinskih značilnosti,
– varovanje kulturne dediščine,
– varovanje naravnih vrednot,
– varovanje rezervatov komunalne infrastrukture in zajetij pitne vode,
– pozidava prostih površin znotraj meja strnjenega naselja,
– skladnost oblikovanja novogradenj s kvalitetno regionalno arhitekturo,
– prednostno izvajanje rekonstrukcij in revitalizacij obstoječih objektov.
II. SKUPNA MERILA IN POGOJI
7. člen
Skupna merila veljajo za vsa ureditvena območja naselij, razen če v posebnih merilih in pogojih ni določeno drugače.
Za urejevalne enote, ki v oznaki v grafičnem delu odloka vsebujejo tudi katero od črk E; V, K, W, D veljajo poleg splošnih in posebnih določil tudi splošna določila za urejevalno enoto, ki so v tem odloku navedena pod posamezno predmetno črkovno oznako urejevalne enote.
Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno urejevalno enoto eventualno opredeljeni v členih od 51 do 52 so pravno nadrejeni ostalim, splošnim merilom in pogojem v tem odloku.
1. MERILA IN POGOJI ZA VRSTE POSEGOV V PROSTOR
1.1 Območja urejanja, namenjena poselitvi
8. člen
V območjih namenjenih poselitvi so dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnje, dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih objektov, nadzidave in prizidave obstoječih stanovanjskih objektov,
– gradnja objektov osnovne preskrbe,
– gradnja objektov storitvene dejavnosti,
– gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva in otroškega varstva, kulture,
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev,
– gradnja objektov za drobno gospodarstvo. Objekti za drobno gospodarstvo naj se ne gradijo v vaseh, če skupna površina (staro in novo) presega 500 m2,
– gradnja gospodarskih objektov in hlevov. Gospodarski objekti in hlevi naj se ne gradijo v vaseh, če skupna površina (staro in novo) presega 1000 m2,
– gradnja počitniških objektov v območjih za počitniške hiše,
– postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš in kmetij,
– postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij,
– postavitev začasnih objektov za prireditve,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela in nujne funkcionalne dopolnitve,
– spremembe namembnosti v obstoječih objektih, v kolikor ne povzročajo motenj v okolju, velikost funkcionalnega zemljišča pa ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost,
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi,
– gradnja komunalnih objektov in naprav ter objektov in naprav za promet in zveze,
– gradnja objektov za šport in rekreacijo,
– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe, zaščite in reševanja,
– gradnje za potrebe verskih skupnosti.
1.2 Zemljišča VIll. kategorije – razpršena gradnja
9. člen
Na površinah VIII. kategorije, ki so določene z dolgoročnim planom Občine Ivančna Gorica, se izjemoma dovolijo posegi navedeni v 9. in 12. alineji 8. člena tega odloka, kadar gre za funkcionalne dopolnitve ali zgostitve območij. Pogoj za vse posege je, da so bili obstoječi objekti zgrajeni z ustreznim upravnim dovoljenjem. Sprememba namembnosti počitniških objektov v stanovanjske ni možna.
Izjemoma je v sklopu površin VIII. kategorije možna ureditev storitvene ali obrtne dejavnosti, pri čemer je potrebno ohraniti ali ponovno vzpostaviti poselitveno identiteto samine in hkrati ne sme predstavljati bistvenega tveganja za onesnaževanje okolja.
Objekti, ki so jih lastniki legalizirali po merilih in pogojih sanacijskega PUP, se nadalje urejajo v skladu z dopustnimi merili in pogoji za območje, na katerem se nahajajo.
Za te objekte je ne glede na lego in vrsto namembnosti, dopustno tekoče vzdrževanje in izvedba nujne funkcionalne dopolnitve.
1.3 Površine, ki niso namenjene poselitvi
Območja kmetijskih zemljišč:
10. člen
Posegi na območjih kmetijskih zemljišč morajo ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo:
– naravne in antropogene elemente prostora (kulturne terase, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpiranja terena in ograjevanje prostora),
– morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, strukturo vegetacije, strukturo vodotokov),
– značilne krajinske in mikroambientalne poglede,
– ekološko pestrost prostora, in da ne porušijo ekološkega ravnovesja prostora.
Osnova za posege na območjih kmetijskih zemljišč izven območij urejanja je krajinska ocena posega, za gospodarske dejavnosti pa dodatno ocena vpliva na okolje.
11. člen
Kmetijska zemljišča so namenjena pridelovalnim dejavnostim v kmetijstvu. Ob tem imajo prednost oblike sonaravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranja in razvija identiteto krajine. Površine se urejajo v skladu z veljavno zakonodajo s tega področja.
Na najboljših kmetijskih zemljiščih so poleg primarne rabe dovoljeni posegi pod posebnimi pogoji:
– na gradbeni parceli z upravnimi dovoljeni zgrajenega objekta se lahko gradijo novogradnje oziroma nadomestne gradnje objektov, ki ne povečujejo obremenitve okolja in so združljive z obstoječo z upravnimi dovoljenji potrjeno dejavnostjo. Dopustna je gradnja objektov, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji kot so hlevi, silosi, strojne lope ..,
– rekonstrukcije obstoječih objektov, če so zgrajeni z ustreznim dovoljenjem ter rušitve, vzdrževalna dela in dozidave ali tehnične dopolnitve za opravljanje legalnih dejavnosti na gradbeni parceli legalno zgrajenega objekta,
– gradnja nadzemnih in podzemnih komunalnih ter drugih infrastrukturnih objektov in naprav ter poljskih poti. Globina polaganja posameznih vodov mora biti takšna, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po končanih delih se mora zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje,
– gradnja enostavnih objektov, ki so na tovrstni namenski rabi dopuščeni brez gradbenega dovoljenja v skladu s Pravilnikom o objektih 130/04,
– nujne funkcionalne dopolnitve obstoječih kmetij s predhodno pridobljenim mnenjem pristojne kmetijske svetovalne službe, iz katerega je razvidno, da je tak objekt nujno potreben za obratovanje kmetije,
– agromelioracije, skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih,
– terasiranje – ureditev teras za trajne nasade, gojenje vrtnin. Ureditev se dopušča le na površinah z naklonom terena večjim od 20%,
– namakanje in izsuševanje skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih,
– sanacije površinskih kopov mineralnih surovin; dokumentacija mora vsebovati študijo izrabe surovine, idejno zasnovo sanacije, strokovne osnove za projekt končnega stanja in krajinsko oceno posega v skladu z Zakonom o rudarstvu. Do izvedbe sanacije odprtega kopa mineralne surovine se dopušča zavarovanje območij legalnih in nelegalnih kopov zaradi preprečevanja nesreče in sicer z postavitvijo označitev – tabel z opozorili in transparentno ograjo višine do dopustne višine ograje kot enostavnega objekta za preprečitev dostopa do nevarnega robu območja kopa. Ograja se mora po ustrezni sanaciji nevarnega robu kopa odstraniti na stroške z zakonom določenega dolžnega izvajalca sanacije,
– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim vplivom voda, vzdrževanje vodnogospodarskih objektov,
– vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti, ribogojnice,
– čiščenje strug potokov po usmeritvah pristojne vodne uprave,
– postavitev naprav za potrebe študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov itd.),
– gradnja objektov za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami - gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe na v planskem aktu določenih območjih izključne rabe za obrambo, raba območja v skladu z zahtevami obrambe – možna izključna raba,
– ureditev površin za vrtičkarstvo, na za to določenih lokacijah – postavitev enostavnih objektov v skladu s posebnimi merili in utrditev notranjih dostopov do vrtičkov.
12. člen
Pri gradnji objektov na kmetijskih zemljiščih je treba humus odgrniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih površin. Humusa ni dovoljeno prodajati.
Območja gozdnih površin
13. člen
Na območjih gozdnih zemljišč je poleg primarne rabe dovoljena:
– postavitev objektov in naprav namenjenih za gozdarsko dejavnost,
– gradnja nadomestnih objektov,
– rekonstrukcija in adaptacija obstoječih objektov, rušitve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela ter nujne funkcionalne dopolnitve,
– postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak,
– sanacija opuščenih kopov na podlagi sanacijskega načrta oziroma ureditvenega načrta,
– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred vodami na podlagi ureditvenega načrta,
– vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti,
– postavitev naprav za potrebe študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov ...),
– čiščenje strug potokov po usmeritvah pristojne vodne uprave,
– gradnja čistilnih naprav,
– gradnja komunalnih naprav in objektov, gozdnih cest in ostalih transportnih poti,
– postavitev obor, lovskih prež in krmišč, ob pogoju soglasja lovskega društva, ki ima revir na območju gradnje.
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati karakteristike kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih delov tako, da ohranjajo:
– značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru,
– ekološko ravnovesje,
– značilnosti oblikovanja gozdnega roba.
Poseganje v območja gozdov in gozdnega prostora je dovoljeno, kadar ni v nasprotju s splošnimi načeli varstva okolja in naravnih vrednot, z določili Zakona o gozdovih in kadar ne ovira opravljanja osnovne dejavnosti – gozdarstva ali katerekoli druge dejavnosti.
Za posege v gozd in gozdni prostor je potrebno dovoljenje za poseg v prostor, v skladu s predpisi o urejanju prostora, k dovoljenju pa je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove (21. člen Zakona o gozdovih); poseganje v gozd in gozdni prostor je dovoljeno pod določenimi pogoji, ki jih Zavod za gozdove Slovenije – Območna enota Ljubljana opredeli v soglasju k lokaciji in h gradnji. Pred načrtovanjem posega v gozd in gozdni prostor je možno pridobiti tudi (neobvezno) predhodno strokovno mnenje o načrtovanem posegu oziroma o možnosti kasnejše izdaje soglasja.
V varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom so posegi dovoljeni le izjemoma; vse morebitne posege in ravnanje z gozdom je potrebno uskladiti z določili in varstvenimi režimi iz odlokov o razglasitvi teh gozdov.
Ravnanje z gozdovi v območjih, ki predstavljajo objekt ali del objekta naravne dediščine, je potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za naravno dediščino.
14. člen
Začasni objekti:
Poleg meril, navedenih v Pravilniku, veljajo še naslednja določila:
Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam je dovoljeno postaviti na prometno dostopnem zemljišču, kjer je možno organizirati parkirne površine.
Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje oziroma na greznico.
Začasni objekti, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spominska obeležja morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.
15. člen
Prometne površine:
V rezervatih cest in varovalnih pasovih obstoječih cest ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela.
V varovalnem pasu ceste je znotraj zazidljivih površin izjemoma dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov in hortikulturno urejanje le s soglasjem upravljalca ceste.
16. člen
Vodne površine:
Vsi vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki in njihova poplavna območja predstavljajo posebne naravne pojave in so predmet varovanja. Za posege v ta prostor je treba pridobiti posebne pogoje in soglasja organa, ki je pristojen za vodno gospodarstvo.
Ob vodotokih je dopustna izvedba ribnikov, če se s posegom strinjajo mejaši in ob predložitvi vseh potrebnih soglasij.
Posegi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega na vodah 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča, so prepovedani, razen v primerih navedenih v 37. členu Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št 67/02). Kot mejo vodnega zemljišča je šteti zgornji rob brežine vodotoka.
2. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV
V PROSTOR
2.1 URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
17. člen
Pri posegih na naravnih prvinah prostora je treba varovati in upoštevati:
– krajinske prvine območja in značilno podobo krajine,
– značilne poglede (silhueta posameznih objektov in panoramski razgledi),
– naravni relief (če to ni mogoče, morajo biti različni nivoji preraščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma s škarpami, ki morajo biti intenzivno ozelenjene),
– varovane robove naselij,
– sestavo stavbnih mas.
Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni materiali.
18. člen
V območju brez izrazito enotne gradbene linije pri obstoječih objektih in brez enotnega zazidalnega sistema, mora biti odmik novogradnje:
– vsaj 5,0 m od roba utrjenega cestišča,
– vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje in redna raba objekta, kadar ne gre za vrstno gradnjo,
– vsaj toliko od objekta na sosednji parceli, kot določa svetlobno tehnična ocena.
Vsak projekt za gradbeno dovoljenje mora vsebovati tudi ureditve zunanjih površin: ureditev parkiranja, prometa, zelenih površin, eventualnih ograj in drugih prvin, ki vplivajo na urbanistični značaj gradbene parcele.
Oblikovanje stavbne mase
19. člen
Pri posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam po:
– višinskih gabaritih in gradbeni črti,
– naklonu streh in smeri slemen,
– razmerju fasad in njihovi orientaciji,
– merilu in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat,
– barvi in teksturi streh in fasad.
Pri gradnji objektov ob gozdnih površinah (gozdnem robu) znotraj ureditvenih območij naselij je priporočena varnostna razdalja enaka najmanj eni drevesni višini odraslega gozdnega sestoja; pod določenimi pogoji je možna tudi gradnja v minimalni oddaljenosti 10 m, vendar je lastnik sam odgovoren za morebitno škodo, nastalo ob podiranju drevja na objekt; takšni objekti morajo biti opremljeni z iskrolovci.
20. člen
Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka, še posebej višinskega gabarita naselja. Podkletitev objektov je dopustna, v kolikor to dopuščajo danosti terena in so upoštevani drugi omejitveni pogoji glede višine objektov od kote pritličja dalje. Pri višini objektov, ki jih določajo pogoji oblikovanja po posameznih ureditvenih enotah, se v primeru, da je etažnost objekta nižja, kot jo dopušča maksimalna dovoljena velikost, višino kolenčnega zidu določi v PGD.
Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Cerkve, kapelice in znamenja, imajo lahko drugačen naklon strehe od predpisanega naklona v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah – naseljih. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice in je lahko zaključeno s čopom. Napušči morajo biti izvedeni z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 5 stopinj). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe.
Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega objekta v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
Število pomožnih objektov je opredeljeno po Pravilniku, razen pri vikendih. Od parcelne meje morajo biti pomožni objekti, ki se gradijo na podlagi Pravilnika, odmaknjeni vsaj 3 m, če je odmik manjši, je potrebno pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč.
Vetrolova ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin.
Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.
Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja.
Odjemno mesto za odpadke naj bo urejeno v sklopu ograje pri vhodu na dvorišče, tako da je dostopno z obeh strani.
Ograjevanje zemljišč zunaj naselij ni dopustno, razen za potrebe kmetijstva in varstva voda.
21. člen
Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta, tako da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni dopustno.
Gradbeni materiali
22. člen
Strehe morajo biti krite s kritino sive ali opečne barve. Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki. Pločevinasta kritina je dopustna na cerkvah, kapelicah in znamenjih. Prosojna barvasta kritina ni dopustna.
Fasade so ometane v značilni barvi kvalitetne vaške arhitekture. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitev s steklaki niso dopustne v območjih vaških jeder oziroma neposredno ob avtohtonih objektih.
Vrtne ute morajo biti lesene, barva zaščitnih sredstev za les mora biti enaka kot na sosednjih objektih, streha je lahko šotorasta.
Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave
in nadzidave
23. člen
Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.
2.2 OBLIKOVANJE DRUGIH POSEGOV
24. člen
Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Obrežno vegetacijo ob vodotokih je treba v čim večji meri ohranjati.
25. člen
Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Izdelava golosekov na gozdnih površinah ni dovoljeno.
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba ohranjati:
– pasove vegetacije in posamezna drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo oziroma drevesa po posegih na novo zasaditi,
– gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti.
26. člen
Vse peskokope in manjše kope je potrebno sanirati v skladu s sanacijskim načrtom. Izkoriščanje mineralnih surovin je možno samo na podlagi potrditve zalog in perspektivnosti ležišč, oceni vplivov na okolje, oceni možnosti sanacije, sprejetem ureditvenem načrtu in pridobljeni koncesiji za upravljanje z naravnimi viri.
27. člen
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je treba zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje elemente, ki omogočajo zasaditev z grmovnicami.
Betonske škarpe morajo biti obložene z avtohtonim kamnom in zazelenjene.
28. člen
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
Turistične oznake, napisi in reklame.
29. člen
Turistične oznake, napisi in reklame morajo biti locirani tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih Ijudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš. Na objektih naravne in kulturne dediščine reklame niso dopustne.
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,2 m nad pločnikom.
2.3 POGOJI ZA OBLIKOVANJE V UREDITVENIH ENOTAH
30. člen
Merila in pogoji so določeni po ureditvenih enotah, ki so razvrščene v 5 tipoloških skupin:
E – enodružinska zazidava,
V – vas in vaško jedro,
K – kmetije,
W – počitniška zazidava,
D – delavnice in proizvodne hale.
Za razpršeno gradnjo, to je za zazidana stavbna zemljišča izven naselij, veljajo enake določbe za oblikovanje kot za ureditvene enote iz prejšnjega odstavka.
Ureditvena enota enodružinska zazidava – E
31. člen
V ureditveni enoti enodružinska zazidava (E) veljajo naslednja pravila za oblikovanje:
Stanovanjski objekti:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic min 1: 1.4,
– višina: max P+1+M, kjer kolenčni zid ne sme biti višji od 60 cm,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35 do 40 stopinj.
Objekti za centralne dejavnosti:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic min 1: 1.5,
– višina: max P+1+M, kjer kolenčni zid ne sme biti višji od 30 cm
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35 do 40 stopinj,
– dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi funkcionalno oviranim Ijudem.
Prostostoječi pomožni objekti – stavbe (po Pravilniku) morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 35 do 42 stopinj.
Aktivne kmetije v ureditveni enoti, ki so takšne bile na dan uveljavitve tega odloka, se lahko urejajo v skladu z merili oblikovanja, ki veljajo za ureditveno enoto kmetije - K v 36. členu odloka.
Poleg bivanja so dovoljene tudi storitvene in obrtne dejavnosti:
– ki jih je mogoče organizirati v velikosti in formi stanovanjske stavbne strukture predmetne soseske;
– ki ne vežejo nase večjega motornega ali tovornega prometa, razen za občasno dostavo z vozili do 5 t;
– ko se na gradbeni enoti ohranja vsaj eno aktivno stanovanje;
– ki ne povzročajo dodatnih emisij v zrak, vodo in tla ter ne presegajo mejnih vrednosti hrupa, ki so predpisane za stanovanjska okolja;
– zelenih površin naj bo najmanj 30%.
Ureditvena enota vas in vaško jedro – V
32. člen
Tipološko razlikujemo dve zasnovi vasi:
A – gručasta vas in
B – vas v vrsti
 
A) V gručasti vasi je treba ohranjati:
– gručasto zasnovo naselja, ki jo določajo posamezne zaključene kmetije, ki so preko glavne vaške ceste povezane v celoto,
– značilno obliko vaškega robu in vzpostaviti ekološko ravnovesje na prehodu iz pozidanih v odprte kmetijske površine,
– odprte prehode med kmetijami in prehode iz naselja v krajino,
– drobnejšo zazidavo ter merilo in velikost kmečkih objektov v sklopu obstoječih gručasto oblikovanih kmečkih dvorišč.
B) V vasi v vrsti je treba ohranjati:
– značilnosti eno- ali dvostranske obzidave vaške ceste,
– gradbeno linijo objektov postavljenih pravokotno na osrednjo vaško cesto,
– razporeditev kmečkega doma, ki se linearno členi v kmečki dom, gospodarska poslopja in pomožne objekte,
– obstoječo ulično fasado tako v merilu kot materialih posameznih objektov,
– zeleni rob naselja.
Vaško jedro
33. člen
Vaško jedro, ki predstavlja jedro naselja, delimo v tri tipe:
– jedro, kjer še ohranja karakter vaškega trga z znamenjem na križišču poti (Leskovec, Sela pri Višnji Gori),
– jedro, ki ga oblikuje cerkveni objekt (Metnaj),
– jedro, ki ga tvori cerkev in posamezni obstoječi objekti večjega merila s centralno funkcijo.
 
Dovoljeni so naslednji posegi:
– nujna vzdrževalna dela,
– nadomestna gradnja,
– revitalizacija jedra pod pogoji spomeniškega varstva,
– dopolnitev z javnimi programi, kot so manjše trgovine in lokali v obstoječih objektih, nadomestnih gradnjah ali novogradnjah.
Postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno.
Pri vseh posegih vaškega jedra je treba upoštevati kvalitetno in že izoblikovano arhitekturo ter gradbene linije obodne zazidave. Posegi, ki spreminjajo zunanjost objekta, so dopustni le takrat, kadar gre za oblikovno izboljšavo in poenotenje zunanjega videza.
34. člen
V ureditveni enoti vas (V) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.
 
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic min 1: 1.4,
– višina: max P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 30 cm,
– ali VP+M, kjer kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok do 100 cm,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj.
 
Za oblikovanje objektov centralnih dejavnosti velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1: 1.5,
– višina: max P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 30 cm,
– ali VP+M, kjer kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok do 100 cm,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj,
– dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi funkcionalno oviranim Ijudem.
 
Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1: 1.5,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj.
 
Za oblikovanje obrtnih delavnic velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1: 1.5,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj.
Proizvodni in gospodarski objekti morajo biti praviloma postavljeni ob gospodarsko dvorišče, stanovanjski objekt pa ob ulico oziroma cesto. V pritličju stanovanjskih objektov se dovolijo poslovne dejavnosti.
V primeru večjega obsega novih programov je le te treba razdeliti v večje število manjših objektov ali pa v ta namen izoblikovati na robu naselja nova območja za izgradnjo objektov večjih dimenzij, ki so od starega dela naselja ločeni z zelenim pasom in kompozicijsko usklajeni s celotno podobo naselja v krajini.
Obstoječo pozidavo predimenzioniranih in arhitektonsko neprilagojenih objektov postavljenih na sredo parcele je treba ustrezno sanirati z zasaditvijo zelenega tampona visokodebelnih dreves. Obstoječo novo pozidavo je treba zgoščati v kompaktnejši vzorec.
35. člen
Pomožni objekti, razen kozolcev in čebelnjakov, morajo biti postavljeni v neposredni bližini kmetij, tako da z osnovnimi objekti tvorijo zaključeno gručo poslopij. Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 38 do 42 stopinj.
Ureditvena enota kmetija – K
36. člen
Kmetija se oblikuje okoli gospodarskega dvorišča preko katerega so zagotovljeni glavni vhodi v gospodarske objekte.
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic min 1: 1.4,
– višina: P+M oziroma VP+M, kjer kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok do 100 cm,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj.
 
Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1: 1.5,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj.
Nadomestne hiše in gospodarska poslopja se gradijo na lokacijah starih arhitektonsko kvalitetnih objektov, v podobnem ali enakem proporcijskem razmerju in skladno z 20. členom tega odloka.
PGD mora vsebovati organizacijsko shemo bodoče ureditve celotne kmetije, z vključitvijo novega, nadomestnega ali prenovljenega objekta.
Vertikalne silose ni mogoče graditi kot samostojne objekte. Dovoljeno jih je postavljati v sklopu drugih objektov pod enotno streho in v okviru enotnega prostorskega volumna.
Dopustna je gradnja objektov za storitvene in obrtne dejavnosti.
Ob graditvi novih objektov v okviru osamelih kmetij je treba spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture, način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih objektov v skupine in nove posege kultivirati z zasaditvijo avtohtonih oziroma sadnih drevesnih vrst v krajinsko značilnem vzorcu. Pri potrebni graditvi objektov večjih dimenzij je treba le-te ozeleniti in kompozicijsko uskladiti z obstoječo krajinsko sliko.
Ureditvena enota počitniške hiše – W
37. člen
Pogoji oblikovanja počitniških hiš:
– tlorisni gabarit: podolgovat z najmanjšim razmerjem stranic 1:1.4,
– višina: največ P+M, pri tem je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa je lahko visok največ 90 cm,
– streha: simetrična dvokapnica, z naklonom 38 do 45 stopinj.
Počitniški objekti so lahko tlorisne površine do 60 m2. Poleg tega se lahko zgradijo tudi pomožni kubusi (npr. prizidki) po Pravilniku, vendar pod naslednjimi pogoji:
– z vsaj eno stranico se morajo v celotni dolžini stikati z osnovnim kubusom počitniškega objekta;
– naklon strehe in kritina sta lahko le ista kot pri strehi osnovnega kubusa počitniškega objekta ali pa imajo oblikovano ravno streho; pomožni kubus ob vzdolžni fasadi ima lahko le vzdolžno orientirano streho, na čelih pa je lahko streha le prečna ali pa kot podaljšek strehe osnovnega kubusa na isti višinski koti;
– široki so lahko največ 3,0 m merjeno od stične fasade z osnovnim kubusom.
Poleg ene počitniške stavbe se lahko gradi le en samostojen pomožni objekt (po Pravilniku). Od drugih vrst objektov se lahko po Pravilniku gradijo le še ograje, škarpe, v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom, greznica, usklajena z merili Pravilnika, ter individualni rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto. Pri umestitvi slednjega v prostor je potrebno upoštevati, poleg predpisanih varnostnih kriterijev, tudi naslednje pogoje:
– znotraj naselij, v kolikor niso v celoti vkopane, se oblikujejo v skladu z merili umeščanja pomožnih stavb;
– izven naselij, na zunanjih mejah naselij, v območjih varovanja naravne in kulturne dediščine, na vinogradniški GE na nagnjenih terenih nagibom nad 10% (merjeno na nasprotnih mejah) naj bodo vsaj s treh strani (v tlorisni projekciji) v celotni višini vkopani v zemljo;
– umeščajo se lahko le na GE, na katerih se predmetno gorivo uporablja;
– v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom;
– greznica, po 8. členu Pravilnika.
V primeru, da se v območju namenjenem gradnji počitniških objektov nahaja kmetijsko gospodarstvo, stanovanjski objekt ali druge vrste legalno zgrajenih objektov, se za take objekte smiselno upoštevajo določila 9. člena tega odloka.
Rekonstrukcije ali spremembe namembnosti starih kmečkih hiš in gospodarskih poslopij v počitniške objekte je investitor dolžan izvršiti tako, da objekt obdrži osnovne gabarite in kritino, razpored in velikost oken, obdelava in barva fasade.
Avtohtono vegetacijo je treba ohraniti v čim večji meri.
Ureditvena enota delavnice in proizvodne hale – D
38. člen
Zaradi ohranjanja kvalitete kulturno krajinskega prostora je treba poiskati v prostoru takšne oblikovne in tehnološke rešitve, ki ne rušijo harmoničnih odnosov v izoblikovanosti prostora. Ob graditvi novih objektov je treba spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture, način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih objektov v skupine. Okolico novih objektov je treba zasaditi z avtohtonimi drevesnimi vrstami.
Pri potrebni graditvi objektov večjih dimenzij moramo postaviti le-te v novo gručo, ki jo je treba ozeleniti in kompozicijsko uskladiti z obstoječo krajinsko sliko. Večji gabariti objektov, ki so posledica tehnologije proizvodnje, naj se preverijo za vsak primer posebej. Rezultat naj dokaže upravičenost umestitve objekta v prostor.
– tlorisni gabarit: podolgovat z razmerjem stranic min 1:1.5,
– višinski gabarit: pritličje,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38–42 stopinj.
3. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
39. člen
Velikost gradbenih parcel (stavbno zemljišče in funkcionalno zemljišče) se določi z PGD. Pri tem je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, trase komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč,
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje),
– sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje),
– proste površine, intervencijske poti.
4. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
40. člen
Prometnice z dokončanim potekom in že izvedenimi ureditvami imajo varovalni pas. Varovalni pas po tem odloku obsega zemljišče, ki je namenjeno odvijanju tekočega motornega prometa in funkcionalni uporabi prometnih udeležencev, kot so kolesarske steze in peš poti, objekti mirujočega prometa vzdolž cestišč in drugi prostori, določeni s projektno dokumentacijo, kot so urgentne in intervencijske poti. Posegi v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi in je zanje treba pridobiti soglasje pristojnega organa in upravljalca ceste.
41. člen
Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo to področje.
Odmik novozgrajenega objekta mora slediti gradbenim linijam v prostoru- mejam do katerih lahko segajo objekti v smeri proti javnemu prostoru- cesti ali javni poti. Ureditve na gradbenih parcelah, ki so predvsem internega značaja (škarpe, ograje, tlaki, zelenice in drugi objekti za potrebe gradbene parcele) se lahko gradijo le do gradbene meje. V prehodnem obdobju, do sprejetja PRO je investitor dolžen pridobiti predhodno mnenje in tudi soglasje pooblaščenega upravljavca predmetnega prostora. V kolikor regulacijska linija ali gradbena meja nista določeni se opredeli z spodaj navedenimi odmiki od roba cestnega telesa oziroma funkcionalne prometne površine (robnika oziroma roba asfalta oziroma vozišča pri makadamskih poteh):
– pri regionalni cesti regulacijska linija 8,0 m; gradbena meja 3,0 m;
– pri lokalni cesti regulacijska linija 4,0 m; gradbena meja 2,0 m;
– pri javni poti regulacijska linija 3,0 m in gradbena meja 2,0 m.
42. člen
Dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu.
Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališče. Vsaka parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V primeru, če dovoza na parcelo ni možno zagotoviti neposredno z javne prometne površine, je treba predvideti najprimernejši dostop preko sosednjih zemljišč.
Pri vseh objektih morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine na zemljišču uporabnika.
Pri spremembi namembnosti objektov je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest.
Za celotno območje tega PUP velja, da je potrebno na gradbenih parcelah zagotoviti ustrezno število parkirnih mest po veljavnem pravilniku s tega področja.
Število potrebnih parkirnih mest za druge dejavnosti se določa za vsak poseg posebej in sicer v skladu z normativi, ki veljajo za dejavnost, ki se bo opravljala v objektu.
43. člen
Pri rekonstrukcijah cest je treba višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša.
Trase prometnic se morajo prilagajati obstoječemu reliefu. Med gradnjo je treba v največji možni meri ohranjati obstoječe krajinske prvine ob trasi ceste (gozdni rob, živice, posamezna drevesa). Izogibati se je treba prekomernim izravnavam terena in spremljajočim vsesplošnim odstranjevanjem vegetacije.
Ob sanacijah je treba uporabljati avtohtono vegetacijo in pri tem povzemati za prostor značilne vzorce.
Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.
5. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE TER UREJANJE SISTEMOV ZVEZ
44. člen
Gradnja objektov v koridorjih obstoječih in predvidenih 20 kV in 110 kV daljnovodov ni možna.
Za napajanje večjih kompleksov pozidav in bolj oddaljenih objektov s kvalitetno električno energijo bo potrebno zgraditi transformatorske postaje s priključnimi 20 kV vodi in nizkonapetostnimi priključki.
Pri posameznih objekti, ki so zelo oddaljeni od transformatorske postaje, pa je dovoljeno napajanje z agregatom.
Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.
45. člen
Nadzemni komunalni in energetski objekti morajo biti postavljeni nevpadljivo. Nadzemni objekti morajo biti arhitekturno oblikovani in prilagojeni sosednjim objektom. Postavitev teh objektov v območju varstva naravne in kulturne dediščine ni dopustno.
46. člen
Celotno območje, ki je v obravnavi, je deficitarno s pitno vodo. Priporočamo, da se pri posameznih objektih uredijo kapnice, ki bi služile za napajanje živine in rezervno požarno vodo.
Kanalizacija zaselkov in naselij naj bo urejena s septičnimi jamami (nepretočne, vodotesne troprekatne greznice), za meteorno vodo pa naj se izkoristi kraški značaj terena odnosno površinske struge, ki so sposobne to dodatno vodo prevzeti brez škode za dolvodne obrežne lastnike.
Na območju navedenih zaselkov naj se ne grade obrtni obrati, ki rabijo tehnološko vodo, oziroma isto onesnažujejo.
Obstoječe in predvidene objekte je treba priključiti na komunalno in energetsko infrastrukturo. Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
 
Kanalizacijsko omrežje:
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, ki je vezano na čistilno napravo. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti grajena vodotesna kanalizacija. V kolikor javna kanalizacija ni zgrajena je možno sanitarne in tehnološke vode zadrževati v greznicah, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na ustrezno opremljeno deponijo. Pri tem je treba upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov in navodila za gradnjo gnojišč in greznic.
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba speljati preko lovilcev olj in maščob v kanalizacijsko omrežje ali ponikovalnico. Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikovalnico oziroma v odprte jarke.
Vse samostojne garaže in garaže v objektih morajo biti opremljene z lovilcem olj in maščob.
 
Vodovodno omrežje:
Predvidene vodovode je načeloma treba graditi ob obstoječih in predvidenih cestah.
Do izgradnje vodovodnega omrežje je možna začasna vodooskrbe iz kapnic.
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabiti zaprte sisteme.
 
Električno omrežje:
Posege v varovalnih pasovih daljnovodov je možno izvajati le ob soglasju upravljalca električnega omrežja.
Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smereh varovanih pogledov.
 
Javna razsvetljava:
Ob glavnih prometnicah je treba zgraditi javno razsvetljavo, ki bo zagotavljala minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto prometa.
 
Kabelsko razdelilni sistem:
Za sprejem televizijskih in radijskih signalov prek satelita in distribucijo signala se dopušča gradnja razdelilno kabelsko omrežje, ki se poveže z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
6. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
47. člen
Posegi v prostor so dopustni le, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja, to je varovanje okolja pred prekomernimi nivoji hrupa, elemente naravne osvetlitve in osončenja bivalnih prostorov. Obstoječe objekte in dejavnosti, ki teh meril ne dosegajo, je potrebno sanirati.
 
Varstvo zraka:
Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da se upoštevajo elementi varovanja okolja pred prekomernimi emisijami onesnaževanja zraka ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je to določeno s predpisi in drugimi pravnimi akti s področja varstva okolja. Pri tem se upošteva roža vetrov.
 
Varstvo pred hrupom:
Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani tako, da se emisije ne širijo neposredno v smeri stanovanjskih območij.
Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih s predpisi.
Ob prometnicah nivo hrupa ne sme presegati vrednosti IV. stopnje, v ostalem delu območja obdelave pa III. stopnje hrupne obremenjenosti.
 
Varstvo voda in vodnih virov:
Pri vseh posegih v prostorje treba upoštevati določila veljavnega Odloka o varstvu virov pitne vode na območju Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/97). Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod odpadne vode, je treba predhodno ustrezno očistiti oziroma nevtralizirati v čistilnih napravah. Pri vsakem poseganju v prostor se upošteva zakonodaja s tega področja.
V skladu z 86. členom Zakona o vodah, ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02) so na poplavnem območju prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko potoka, v primeru, da gre za objekte javne prometne infrastrukture (mostovi, propusti na javnih cestah).
Lokalna skupnost po 92. členu ZV-1(Uradni list, RS, št. 67/02) skrbi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda v ureditvenih območjih naselij,kar zajema zlasti ukrepe za zmanjševanje odtoka padavinskih voda in urbanih površin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.
 
Varstvo tal in odstranjevanje odpadkov:
Saniranje odlagališč odpadkov se izvede po navodilih pristojnih inšpekcijskih služb.
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke oziroma v podtalnico. V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni samo taki tehnološki posegi, ki ne bodo posegali v stanovanjsko zazidavo s prekomernim onesnaženjem zraka, površina voda in podtalnice.
Takoj je pristopiti k saniranju (odstranjevanju) vseh divjih odlagališč in zahtevati gradnjo vodotesnih betonskih smetiščnih jam oziroma odvoz vseh odpadkov na ustrezno deponijo.
Industrijski in komunalni odpadki se morajo odvajati na način in na ustrezne deponije, kot jih določi pristojna inšpekcijska služba.
 
Varstvo pred požarom:
Urgentne poti morajo biti speljane krožno in v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
Proti požarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti. Zagotovljena mora biti zadostna količina vode.
V naseljih kjer vodovodno omrežje ne zagotavlja zadostne rezerve požarne vode, je treba urediti ustrezne požarne bazene, ali zagotoviti dostope k površinskim vodotokom po pogojih požarne inšpekcije.
Pri vseh obstoječih in novih objektih je obvezno upoštevati veljavno zakonodajo področja varstva pred požarom.
7. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO NARAVNE
IN KULTURNE DEDIŠČINE
48. člen
Pri vseh posegih v prostorje treba upoštevati določila veljavnih odlokov o razglasitvi naravne in kulturne dediščine v Občini Ivančna Gorica.
Posege na območjih, za katera veljajo pogoji varstva naravne in kulturne dediščine je treba izvajati pod pogoji in v skladu s smernicami pristojne varstvene službe.
 
Ohranjanje narave
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za PPC I/2-Leskovec in II/2 Metnaj« (ZRSVN, OE Ljubljana, januar 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Ivančna Gorica.
 
Zavarovana območja:
Kosca – dolina (evid. št. 147)
Kosca – slap (evid. št. 8017)
 
Naravne vrednote:
Kosca – dolina (evid. št. 147)
Katjuška skala (evid. št. 1023)
Šklopova jama II (evid. št. 3553)
Šklopova jama II (evid. št. 3554)
Žvenketulja (evid. št. 3592)
Šimenkovo brezno (evid. št. 3605)
Mekinje nad Stično – nahajališče fosilov (evid. št. 7720)
Višnjica – slapovi (evid. št. 7939)
Trsteniščica (evid. št. 7940)
Stiški potok (evid. št. 8015)
Bukovica (evid. št. 8016)
Kosca – slap (evid. št. 8017)
Višnjica – zgornji tok (evid. št. 8026)
 
Ekološko pomemba območja:
Šimenkova jama (koda 38800)
 
Posebna varstvena območja (območja Natura 2000):
Šimenkova jama (koda SI 3000208)
Varstvo kulturne dediščine
Sestavni del odloka je evidentirana kulturna dediščina, ki je navedena v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ivančna Gorica (ZVKDS, OE Ljubljana 2001). Vse enote kulturne dediščine so razvidne tudi iz grafičnega dela PUP.
Pred vsakim posegom v objekt ali območje kulturne dediščine je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Enako je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine tudi pred načrtovanjem gradenj in prostorskih ureditev, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične kulturne dediščine.
Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
49. člen
Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturnozgodovinske spomenike oziroma so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
50. člen
Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine morajo posegi in oblikovanje zagotavljati ohranitev njihove izvirnosti, oblike in lastnosti ter omogočati redno vzdrževanje.
III. POSEBNA MERILA IN POGOJI
Posebna merila in pogoji nadomeščajo ali dopolnjujejo splošna merila in pogoje.
51. člen
PPC I/2 – LESKOVEC Komunalno urejanje:
Električno omrežje
Zgraditi je treba TP Leskovec – vas in TP Kamno Brdo s priključnima 20 kv daljnovodoma.
 
Varovanje okolja:
V 2. varstvenem pasu vodnih virov leži vzhodni del območja Leskovec.
V 3. varstvenem pasu vodnih virov se nahajajo naslednja območja: Sela pri Višnji Gori in Leskovec ter del naselja Velika Dobrava.
 
Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje:
Vrh pri Višnji gori
V območju W – severno od naselja morajo biti objekti postavljeni vzporedno s plastnicami, pred objekti je treba zasaditi sadne oziroma avtohtone vrste drevja.
V ureditveni enoti W – vzhodno od naselja se morajo počitniški objekti grupirati okoli vrtač, le-te morajo ostati nepozidane. Obstoječa vegetacija se mora ohraniti v čim večji možni meri.
V območju urejanja I/2-K1 so dovoljene: Nadomestne gradnje, ki se lahko gradijo tudi na novih lokacijah, vendar pa naj bodo stavbe po posegu:
– orientirane vzdolž plastnic oziroma smeri pobočja;
– locirane na zunanji rob vrtač;
– kolikor so locirane na zunanjem robu pobočja, so lahko visoke največ (K)+P+M (s kolenčnim zidom največ 1,2 m) – merjeno s strani višinske kote obstoječe glavne poti domačije.
 
UE I/2-W1
Do sprejetja PRO je v UE dovoljena tudi vzpostavitev lomljene asimetrične strehe, pri čemer je lahko višinska razlika med sicer vzporednima legama v slemenu največ 0.6 m. Naklon vseh strešnih površin mora biti enak.
 
Kamno Brdo
Vse novogradnje morajo dosledno upoštevati oblikovalske kvalitete avtohtone arhitekture.
Objekti naj imajo podolgovat tloris. Max višinski gabarit je pritličje, izkoriščeno podstrešje, naklon strešin 40–45 stopinj, siva betonska kritina, čopasta streha.
 
Sela pri Višnji Gori
V območju je dovoljena novogradnja, dopolnilna in nadomestna gradnja, višinski gabarit je pritličje, izkoriščeno podstrešje.
Površine ob cerkvi morajo ostati nepozidane.
 
Leskovec
Ohrani in uredi se historična talna zasnova gručastega naselja z izrazitim osrednjim prostorom na križišču vaških poti, ki ga poudarja pil.
Površine južno od cerkve morajo ostati nepozidane.
Objekt Leskovec 8: gospodarski objekt – kašča – 1. varstveni režim za etnološko dediščino.
Leskovec 2: stanovanjski objekt – sedaj hlev – 3. varstveni režim za etnološko dediščino.
Leskovec 9: gospodarski objekt – kašča – 2. varstveni režim za etnološko dediščino.
Posegi v naselju so dopustni le v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine ter naravovarstvenimi pogoji in naravovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo naravne dediščine.
 
Gorenje Brezovo
V območju je dovoljena novogradnja, dopolnilna in nadomestna gradnja, max višinski gabarit je pritličje, izkoriščeno podstrešje.
 
Velika Dobrava
Območje W se v okviru obstoječe stanovanjske gradnje in obstoječih kmetij dopolni s pogoji za oblikovanje, ki veljajo za območje E (enodružinska zazidava) in K (kmetije).
Obstoječe drevje v območju W se mora ohraniti v čim večji meri.
Višinski gabarit v območju V je pritličje, izkoriščeno podstrešje.
Ohranja se cezura med vasjo in območjem za vikend objekte.
Ohranjajo se vedute na cerkev.
52. člen
PPC II/2 – METNAJ
Komunalno urejanje:
Vodovodno omrežje
Naselja Metnaj, Pristava nad Stično, Mala Goričica, Poljane pri Stični, Planina in Osredek se napajajo s pitno vodo iz rezervoarja Metnaj, ki je na koti 682 m nv, tako da je možnost napajanja v navedenih naseljih do 660 m nv. Naselje Debeče se napaja preko raztežilnika nad lovsko kočo, tako da je kota napajanja max 585 m nv.
Metnaj se napaja preko RTŽ Mala Goričica do max višine 575 m nv, vikendi nad naseljem Dobrava pri Stični pa preko RV pri Belku do kote 615 m nv.
Naselje Dobrava pri Stični se napaja do kote 565, gornji del naselja Mekinje nad Stično do kote 520 m nv, spodnji del Mekinj pa se napaja do kote 470 m nv.
 
Varovanje okolja:
V 3. varstvenem pasu vodnih virov se nahaja območje naselja Poljane pri Stični.
 
Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje:
Dobrava pri Stični
V ureditveni enoti W morajo novogradnje upoštevati konfiguracijo terena, zagotoviti je treba skupne dovozne poti do vikendov in ohraniti obstoječe drevje v čim večji možni meri. Južni rob območja je treba zasaditi z avtohtonimi oziroma sadnimi vrstami drevja.
V ureditveni enoti V je gospodarski objekt - kašča, (Dobrava pri Stični 4) varovan s 1. varstvenim režimom za etnološko dediščino.
V ureditveni enoti E je dovoljena novogradnja, dopolnilna in nadomestna gradnja, višinski gabarit je pritličje, izkoriščeno podstrešje.
 
II/2-K1
V območju urejanja II/2-K1 je dovoljena gradnja v skladu z naslednjimi merili:
stanovanjske stavbe (z enim ali več stanovanji);
– največja višina (K)+P+M – s kolenčnim zidom največ 1 m, koto pritličja pa na koti glavne ceste Dobrava–Pristava – na južni strani +-0.50 m;
– največjo širino stavbnega kubusa 10 m;
– osnovni kubus stavbe je lahko le v pravilnih formah kvadra, v tlorisu z razmerji vsaj 1:1,6 ali več;
– z identično orientacijo kot jo ima obstoječ kozolec;
– streha: simetrična dvokapnica z naklonom 38-45°, strešne površine so lahko le enovite in brez izzidkov.
 
Pristava nad Stično
Dovoljuje se dopolnilna in nadomestna gradnja izključno za potrebe kmetijstva.
Pri oblikovanju je treba upoštevati značilnosti lokalne arhitekture (siva kritina, čopi).
 
Mala Goričica
Dovoljuje se novogradnja, dopolnilna in nadomestna gradnja izključno za potrebe kmetijstva.
Varuje se zelen vaški rob.
 
Poljane pri Stični
V območju je dopustna dopolnilna in nadomestna gradnja. Max dovoljen višinski gabarit je pritličje, izkoriščeno podstrešje.
Varuje se zelen vaški rob.
 
Debeče
Dopustna je dopolnilna in nadomestna gradnja za potrebe kmetijstva in kmečkega turizma. Stanovanjski objekti morajo predstavljati strnjeno celoto z ostalimi deli kmetije.
 
Osredek, Planina
Dopustna je dopolnilna in nadomestna gradnja za potrebe kmetijstva in kmečkega turizma. Stanovanjski objekti morajo predstavljati strnjeno celoto z ostalimi deli kmetije.
 
Obolno
Dovoljena je dopolnilna in nadomestna gradnja za potrebe kmetijstva in kmečkega turizma. Stanovanjski objekti morajo predstavljati strnjeno celoto z ostalimi deli kmetije.
 
Metnaj
Okolica cerkve sv. Magdalene mora ostati nepozidana; ohraniti je treba vedute na cerkev iz smeri dovozne ceste.
 
Mekinje nad Stično
Miklavžev hrib se nameni stanovanjski gradnji.
Novogradnje je treba vezati na obstoječe skupine objektov in zagotoviti skupne dovozne poti.
Območje kmetij, ki predstavljajo jedro zaselka, mora ostati ločeno od ostale pozidave s sadovnjaki.
IV. KONČNE DOLOČBE
53. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC I/2 – Leskovec in II/2 – Metnaj (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 1/00, 6/01, 2/02 in Uradni list RS, št. 92/05) in Odlok o pomožnih objektih, napravah in posegih v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/97, 7/99, 3/01).
54. člen
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled v prostorih Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica, na referatu, pristojnem za urejanje prostora, in na Upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje.
55. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojna urbanistična in gradbena inšpekcija.
56. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35003-0002/00
Ivančna Gorica, dne 9. februarja 2006
Župan
Občine Ivančna Gorica
Jernej Lampret l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti