Uradni list Republike Slovenije

9 Uradni list RS, št. 9/1994
z dne 23. 2. 1994

391. Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenj Gradec, Stran 551.


Na podlagi 18. in 19. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86 in

Uradni list RS, št. 8/90) in 177. in 241. člena Statuta občine Slovenj Gradec (MUV. št. 8/78 in 8/82 ter Uradni list SRS, št. 47/87, 34/89 in Uradni list RS, št. 26/92) ter na podlagi strokovnih osnov Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor je Skupščina občine Slovenj Gradec na skupnem zasedanju vseh zborov dne 23. decembra 1993 sprejela

ODLOK
o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenj Gradec

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Z namenom, da bi trajno zagotovili ohranitev in posebno družbeno varstvo kulturnih in zgodovinskih vrednot, Skupščina občine Slovenj Gradec s tem odlokom razglaša za kulturne in zgodovinske spomenike dele nepremične kulturne dediščine in njihove pritikline, ki imajo posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost.

2. člen

Kulturni in zgodovinski spomeniki, razglašeni s tem odlokom, so po svojih značilnih lastnostih

- arheološka območja,

- naselbinska območja,

- arheološki spomeniki,

- umetnostni in arhitekturni spomeniki,

- etnološki spomeniki,

- zgodovinski spomeniki in

- tehniški spomeniki.

II. RAZGLASITEV SPOMENIKOV

3. člen

Če ta odlok v svojih določbah ne določa drugače, se pod naslednjimi označbami odloka določa:

- pod a) - natančna lega spomenika, njegovega imetnika oziroma upravljalca;

- pod b).- opis spomenika in njegove značilnosti;

- pod c) - ovrednotenje in raziskanost spomenika;

- pod d) - režim njegovega varstva in

- pod e) - predviden način uporabe spomenika in njegovega okolja.

4. člen

Za arheološke spomenike se razglasijo arheološka območja:

AO 1. LEGEN, prazgodovinsko gradišče in gomilsko grobišče

_ A. Prazgodovinsko gradišče

- a) - k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 45, parc. št.: 797/2-del, 798, 799/1, 799/2, 800/801, 802, 803/1, 803/2, 803/3, 806, 807, 810, 811, 812, 813, 820/1-del, 820/2, 822, 823-del, 824, last Pečoler Alojzija in Pečoler Fanike;

- k. o. Gradišče, št. z. k. vl. S007, parc. št. 1575, družbena lastnina v splošni rabi.

b) Gradišče leži severovzhodno nad Slovenj Gradcem in obsega približno 500 x 180 m travniško-gozdne in njivske površine. Izrazitih nasipov okrog vrha kope ni več ohranjenih, mogoče pa jih je domnevati po robovih obrobnih teras, ki so s kultivacijo že močno načete. Utrdbe so bolj vidne le še na gozdnem terenu na severni strani naselbine.

c) Utrjena naselbina je nosilec starejše železodobne poselitve teh krajev in spada med največja slovenska gradišča.

d) Varstvo zahteva varovanje celotnega območja in vseh spomeniških sestavin v neokrnjeni obliki.

e) Spomenik v veliki meri leži na kmetijsko obdelovalnem območju in dejavnost na njem se mora podrejati spomeniški vlogi objekta.

B. Gomilsko grobišče

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 863, parc. št. 61, 62/1, družbena lastnina, imetnik pravice uporabe Pasarič Jožefa;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 780, parc. št. 66, last Komar Janje, Žvikart Jožefa in Komar Janeza;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1297, parc. št. 69/1, 69/5, last Žvikart Jožeta in Žvikart Marije;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 784, parc. št. 69/2, 70, last Potočnik Kristine;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1283, parc. št. 69/3, 69/4, last Grubelnik Ljudmile;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 783, parc. št. 71/1, 71/2, last Čevnik Angele in Čevnik Franca;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 782, parc. št. 72, 73/1, 73/2, last Šisernik Ivana in Šisernik Angele;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1260, parc. št. 73/3, last Šisernik Janeza in Šisernik Martine;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 788, parc. št. 74/1, 74/2, 75, 76, 77/1, last Pasarič Vere in Kašnik Marije;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1262, parc. št. 77/2, last Kašnik Sonje in Kašnik Anice;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 795, parc. št. 90, 91,. družbena lastnina, imetnik pravice uporabe Kerš Jožica in Kerš Jože;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1093, parc. št 92, last Kobolt Marije in Kobolt Ludvika;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 794, parc. št..93, družbena lastnina, imetnik pravice uporabe Kobolt Marija in Kobolt Ludvik;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 796, parc. št. 94, 100/2, last Uršnik Ivanke in Uršnik Maksa;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1265, parc. št. 96, 97. družbena lastnina, imetnik pravice uporabe SGP Kograd - Gradbeno podjetje Slovenj Gradec;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 792, parc. št. 98, družbena lastnina, imetnik pravice uporabe Plaz Jože in Plaz Jožefa;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 916, parc. št. 100/1, družbena lastnina, imetnik pravice uporabe Občina Slovenj Gradec;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. S006, parc. št. 1040/10, družbena lastnina v splošni rabi.

b) Obsežno grobišče leži 500 m vstran od pripadajoče naselbine na Gradišču ob vzhodnem robu legenske terase v Florjanovem gozdu in deloma izven njega. Sedanja vidna velikost grobišča znaša 220 x 130 m, vendar se je prvotno raztezala še na ravnici med Legensko-Pohorsko in Zidanškovo ulico.

Skupno je ugotovljivih še 78 gomil, delno so že prekopane ali načete, vsaj 14 pa jih je še v celoti ohranjenih na severnem delu grobišča. Velikost gomil se giblje v mejah povprečnosti v razponu od 4 x 0,2 in do 20 x 2 m, . pri čemer so najštevilnejše tiste s premerom 5-7 m, redkejše pa nad 10 m. Gomile so večinoma nizke, saj jih je več kot polovica le 0,2-0,3 m visokih, tretjina ima višino med 0,4 in 0,6 m, posamične pa segajo tudi od 0,8 do 2,0 m visoko. Dosedanje najdbe so v celoti objavljene, deponirane so v graškem muzeju, nekaj jih je v Sokličevi zbirki in v Pokrajinskem muzeju v Mariboru.

c) Gomile so z individualnim žganim pokopom značilen predstavnik slovenskih podravskih grobišč, ki se na vzhodu vežejo s severno hrvaško halštatsko skupino tipa "Wies" na avstrijskem področju v enotno vzhodno alpsko kulturno skupino tipa "Wies - Martijanec". Časovno ga omejujemo med sredino 8. stoletja, kar sovpada nekako s časom nastanka naselbine na Gradišču, in med koncem 7. stoletja pr. n. š. (Ha B3/Ha C1 vzhodnoalpskega prostora in razvito HaC stopnjo v smislu srednjeevropske kronologije).

d) Varstvo zahteva ohranjanje gomil v nespremenjeni obliki, saj predstavljajo arheološki spomenik v prvotni legi. Izključujejo se vse novogradnje, pred nujnimi komunalnimi posegi so potrebne predhodne sistematične arheološke raziskave.

e) Gozd z gomilami se ohranja, na travniških površinah se gospodari na tradicionalni način.

AO 2.-LEGEN, prazgodovinska naselbina

a) - k. o. Legen, št. z. k. vl. 15, parc. št. 126, last Pečolar Eme in Pečolar Marjana.

b) Na gozdni jasi z ledinskim imenom "Na Tičnici", ki je sedaj spremenjena v njivo in travnik, so bili najdeni sledovi naselbine s kulturno plastjo iz poznoneolitskega obdobja.

c) Naselbina predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi. Potrebne bi bile arheološke raziskave, tako za natančno časovno ovrednotenje kot za samo zaščito, ker se z oranjem močno uničuje kulturna plast.

d) Zaščita zahteva sistematične raziskave omenjene parcele in sondiranje okolice pred vsakršnimi zemeljskimi posegi.

e) Predlaga se sprememba namembnosti iz sedanje njivske površine v travniško.

AO 3. LEGEN, prazgodovinsko selišče

a) - k. o. Legen, št. z. k. vl. 62, parc. št. S 68/2, 695, 696/3, 713, 714, 715/1, 715/2, last Kobolt Marije in Kobolt Štefana.

b) Ledina "Srednja njiva" in ledina "Na Pungradu Stari britof" predstavljata arheološki teren, nekako na sredini 500 metrov dolgega hrbta grebena v višini 565 metrov. Točka je markantna pred vzponom in spustom v dolino k legenski planoti.

c) Spomenik je zaradi svoje lege in vsebine širše zanimiv, potrebna so raziskovanja za ovrednotenje prazgodovinske poselitve tega prostora.

d) Varstvo zahteva ohranjanje sedanjega stanja, v primeru nujnih posegov pa predhodne arheološke raziskave.

e) S kmetijskimi površinami se gospodari na tradicionalni način, brez globokega oranja.

AO 4. STARI TRG, rimska naselbina in grobišče

A) Rimska naselbina a) - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 148, parc. št. 192/1, 193/1, 193/2, 215/1, 215/2, 2.15/11, 215/12, 215/13, 215/14, 215/16, 215/20, last Rimokatoliškega župnijstva Stari trg;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 346, parc. št. 215/3, 215/7, 215/10, 2.15/15, 215/17, 218/2, 219/2 in št. z. k. vl. 571, parc. št. 222/1, družbena lastnina, imetnik pravice uporabe Koroška kmetijska zadruga Ledina Slovenj Gradec;

- k. o. Stari trg. št. z. k. vl. 159, parc. št. 215/5. št. z. k. vl. 4, parc. št. 1294/1 in 1294/2 in št. z. k. vl. 108, parc. št. 218/1, last Skupščine občine Slovenj Gradec;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 491, parc. št. S 206 in 215/6, družbena lastnina, imetnik pravice uporabe Kresnik Verona;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 713, parc. št. 215/9, last Balaban Dragana in Balaban Olge;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 455, parc. št. 215/18, družbena lastnina, imetnik pravice uporabe Kresnik Štefan in Kresnik Elica;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 568, parc. št. 215/19, družbena lastnina, imetnik pravice uporabe Logar Robert;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 577, parc. št. 214/1, last Vodovnik Ane-Marije in Žvikart Viktorije;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 13, parc. št. 214/6, last Virtič Marije;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 432, parc. št. 214/10 in št. z. k. vl. 203, parc. št. 214/4, last Podjavoršek Florjana in Podjavoršek Mire;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 81, parc. št. 174, last Picej Luke, Majhen Ljudmile, Picej Polonce, Picej Jožeta, Picej Marte in Picej Mire;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 418, parc. št. S 316, last Markovič Vasiljka in Markovič Angele;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 11, parc. št. 918/1, 918/2, 919/1 in št. z. k. vl. 283, parc. št. 921, 226/11, last Horvat Jožefe in Gričar Marice;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 132, parc. št. 919/2, 226/2, last Meh Ivana;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 374, parc. št. 920, last Meh Vere in Meh Ivana;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 388, parc. št. 922 in 923, družbena lastnina v upravljanju Lesne Slovenj Gradec;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 3, parc. št. 947/1, last Hribernik Cvete in Hribernik Ivana;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 589, parc. št. 947/2, last Horvat Marice;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 260, parc. št. 946/15 in št. z. k. vl. 327, parc. št. S 340/1, 946/4, last Majcen Petre, Dretnik Bojana in Dretnik Marije;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 545, parc. št. 946/28, last Pačnik Ivana;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 372, parc. št. 946/24, last Marčič Antona in Marčič Marije;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 371, parc. št. 946/25, last Čeru Frančiške;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 288, parc. št.. 226/3, 226/4, last Areh Marjana;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 455, parc. št. 226/7, last Herlah Sabine in Herlah Mira;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 457, parc. št. 226/9, last Repas Marinke in Repas Franca;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 724, parc. št. 226/1 in 226/10, last Aberšek Anice;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 271, parc. št. 319/1, 319/2, last Munda Ivke;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 474, parc. št. 1289/4, družbena lastnina, imetnik pravice uporabe Marčič Anton;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 600, parc. št. S 340/1 in 942/1, last Hribernik Branka;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 80, parc. št. 342, last Hribernik Terezije in Hribernik Jožefa.

b) Teren rimske naselbine in poštne postaje Colatio se razteza na ravninskem predelu ob vznožju grajskega griča, ob cesti Celeia - Virinumum na Gosposvetskem polju. Doslej so bili raziskani ostanki Jupitrovega templja, nekaj temeljev stanovanjskih in gospodarskih poslopij z vsemi tremi gradbenimi fazami.

c) Spomenik je zaradi svoje izpovednosti evropsko zanimiv in sodi med redke ohranjene in delno raziskane rimske poštne postaje v razponu od I. do IV. stoletja našega štetja.

Najdbe iz starih izkopavanj hrani muzej Joanneum v Grazu in so že strokovno objavljene. Za podrobnejšo kronološko razčlenitev bi bile potrebne sistematične raziskave stavbnih elementov in kulturne plasti.

d) Zaščita izključuje gradnje in zahteva ohranjenost v neokrnjeni obliki.

e) Predlagamo spremembo namembnosti iz sedanje njivske površine v travniško. Z oranjem se namreč plitva kulturna plast močno uničuje, ponekod so načete že same gradbene sestavine.

B. Rimsko grobišče, poznorimska naselbina, rimska cesta

a) - k. o. .tari trg, št. z. k. vl. 285, parc. št. 222/4 in št. z. k. vl. 223, parc. št. 937, last Kašnik Marjana in Kašnik Martine;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 288, parc. št. 223/1, 226/3, last Areh Marjana;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 531, parc. št. 223/7, last Lesjak Ivana in Lesjak Milice;

- k. o. Stari trg, št. z. k, vl. 283, parc. št. 226/1, last Aberšek Anice, Horvat Jože in Gričar Marice;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 3, parc. št. 941/1, 947/1, 952/1, last Hribernik Cvete in Hribernik Ivana;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 293, parc. št. 941/3, last Hribernik Cvete;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 373, parc. š.. 941/4, last Skupščine občine Slovenj Gradec;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 346, parc. št. 216/1, 216/2, 216/3, last Koroške kmetijske zadruge Ledina Slovenj Gradec;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 282, parc. št. 198, last Vodovnik Ane-Marije in Žvikart Viktorije.

b) Naselbini pripadajoče grobišče leži južno od Starega trga na rahlo padajočem terenu proti Suhadolnici. Delno je bilo raziskano v letih 1909-1912, nato pa še leta 1977 in 1978 na dveh ločenih kompleksih. Del grobišča je prezentiranega in situ kot "Arheološki park Colatio".

c) Kljub nekaterim pomanjkljivostim v dokumentaciji starih izkopavanj je najdišče nazorno razkrilo zelo pestro podobo grobne arhitekture tega dela antičnega Norika. Poseben doprinos vidimo tudi v kronološki pestrosti grobnega inventarja s poudarkom na končnem obdobju 1. stol. in prvi polovici 2. st. n. š. Na jugovzhodnem delu so ohranjeni še naselbinski ostanki iz kasne antike in terasa rimske ceste.

d) Varstvo zahteva pred vsemi zemeljskimi posegi sistematične raziskave z možnostjo nadaljnje prezentacije.

e) Ohranjajo se travnate površine s tradicionalno obdelavo.

AO 5 - STARI TRG - PUŠČAVA - gradišče, kasnoantično grobišče in slovansko grobišče

a) - k. o. Stari trg, št. z. k: vl. 61, parc. št. 124, last Markota Gordane in Razgoršek Mirka;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 78, parc. št. 131. last Švajcer Marije;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 66, parc. št. 146-del, last Slemenik Maksimiljana.

b) Na položnem grebenu Puščava leži prazgodovinsko gradišče, ki predstavlja mlajši pandan legenskemu gradišču. Prostor so v kasni antiki in v zgodnjem srednjem veku izrabili za grobišče, ki je bilo večinoma raziskano pred prvo svetovno vojno. Najdbe hrani Joannem v Gradcu.

c) Spomenik je v svoji kompleksnosti evropsko zanimiv, istočasno pa je v sedanji obliki pomemben krajinski element. Grobišče uvrščamo v belobrdsko kulturno skupino 10. in 11. st. n. š. in spada med vodilno na območju SV Slovenije.

d) Varstvo prepoveduje kakršnekoli posege in ureditev vidnejših spomeniških sestavin.

e) S kmetijskimi površinami se gospodari na tradicionalni način.

AO 6 - STARI TRG, grad in grajski hrib

a) - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 362, parc. št. 94/1, last Razgoršek Edvarda in Razgoršek Marije;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 356, parc. Št. 94/2, last Borkovič Štefke in Borkovič Franja;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 355, parc. št. 94/5, last Humek Marka in Humek Ivanke;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 66, parc. št. 146, 147, 148, 151, 157, last Slemenik Maksimiljana;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 148, parc. št. 150, last Rimokatoliškega župnijstva Stari trg.

b) Na vrhu grajskega hriba leži teren z ostanki verjetno prazgodovinskega gradišča, ki zaradi neraziskanosti še ni končno datirano. Na področju hriba, proti Staremu trgu, so bili odkriti temelji prazgodovinskih objektov. Terenska dokumentacija in najdbe so zelo pomanjkljive, tako da bi bile za zadovoljivo kronološko ovrednotenje potrebne arheološke raziskave.

c) Najdišče spada v starotrški arheološki kompleks z evropskim pomenom in vsebuje ključne podatke za interpretacijo prazgodovinskih bivališč.

d) Varstvo zahteva ohranjanje spomenika v nespremenjeni obliki.

e) Ohranjajo se naj travniške površine s tradicionalnim gospodarjenjem. Celotno območje lahko predstavlja zanimivo turistično komponento kraja.

AO 7 - STARI TRG, "šance"

a) - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 55, parc. št. 997/1, last Uršič Ivana.

b) Jugovzhodno od gradu na zahodnem delu grebena leži na vzvišeni legi gradišče z ostanki obrambnih nasipov. Časovna pripadnost še ni točno opredeljena, po analogijah bi smeli sklepati na prazgodovinsko obdobje.

c) Gradišče predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi.

d) Teren se ohranja v nespremenjeni pričevalnosti.

e) Z zemljiščem se gospodari na tradicionalni način.

AO 8 - VRHE, utrdba "apaško gradišče"

a) - k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 59, parc. št. 170, last Poplaz Viktorije.

b) Utrdba leži nad kmetijo p.d. Apačnik na ozkem gozdnem grebenu južno od zaselka s cerkvijo sv. Miklavža. Kopa ovalne oblike z okroglo ravnico s premerom 5 metrov v južnem delu je na obeh straneh obdana s prečnima nasipoma in jarkoma, medtem ko podolžni. stranici varuje strmo pobočje. Zaradi neraziskanosti točna časovna pripadnost še ni dokazana.

c) Utrdba je značilnost pokrajine in predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi.

d) Varstvo zahteva pred posegi sistematične raziskave, katerih rezultati bodo opredelili nadaljnjo izrabo prostora.

e) Ohranja se gozd, s katerim se gospodari na tradicionalni način.

AO 9 - PAMEČE, utrdba

a) - k. o. Pameče, št. z. k. vl. 88, parc. št. 923/1, last Rubin Antona, Rubin Vinka in Rubin Ivana.

b) Utrdba leži na 455 metrov visokem obronku Pohorja severno nad vasjo, ki jo je opisal W. Schmid, Zh VS - 18, 1922, 42.

Umetno zravnana kopa velikosti 16 x 7 metrov leži v gozdu in je od podaljška grebena proti jugu oddaljena s plitvim jarkom in nasipom, medtem ko druge strani varujejo strma pobočja.

c) Utrdba predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi, istočasno pa tudi pomemben krajinski element. Točna časovna pripadnost še ni opredeljena, za kar bi bile potrebne arheološke raziskave.

d) Spomenik varujemo v prvotni pričevalnosti z vsemi spomeniškimi sestavinami.

e) Z gozdom se gospodari na tradicionalni način.

AO 10 - RADUŠE, gradišče

a) - k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 362, parc. št. 2545/1, last Lesne Slovenj Gradec.

b) Na grebenu severno od potoka Radušnice (kota 521) nad kmetijo Hrastnikovih leži še neraziskano prazgodovinsko gradišče. Utrjeno je z zemeljskim nasipom in jarkom, spomeniške sestavine pa so še dobro ohranjene.

c) Čeprav so bili na vrhu in na policah najdeni redki latenski odlomki keramičnih posod, na področju pa temelji hiše z ognjiščem na prostem (W. Schmid, MPK 2, 1924, 381 ss) , je točna časovna pripadnost še dvomljiva. Pomen gradišča na tem področju bi lahko pojasnili le z arheološko raziskavo.

d) Gradišče varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti.

e) Na celotnem gradišču se naj ohranja gozd.

AO 11 - RADUŠE, utrjena kopa

a) - k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 108, parc. št. 2267/1, last Penšek Ivana, Razboršek Marije, Penšek Marije in Penšek Franca.

b) V Zatiški kotlini ob Radušnici vzhodno od Penškove domačije leži za jarkom in nasipom obdana kopa ovalne oblike z vrhnjo umetno zravnano ravnico velikosti 28 x 17 m. Nasip na najnižji jugovzhodni trasi manjka, sicer pa je dobro ohranjen 1-2,5 m visok, z izrazitim 1,5 do 2 m širokim hrbtom. Z izkopavanji leta 1978 smo ugotovili masivne zidane temelje utrdbe, drobne najdbe pa jo uvrščajo na konec 15. in prvo polovico 16. stoletja.

c) Spomenik je kot člen v sklopu fortifikacij proti turškim vpadom na Koroško širše zanimiv, obenem pa je tudi pomemben krajinski element.

d) Varstvo zahteva nadzor nad posegi in ohranjanje še vidnih spomeniških sestavin v sedanjem stanju.

e) Prepovedano je nadaljnje odkopavanje peska, ohranjajo se naj gozdno-travnate površine. S primernim pristopom in ureditvijo okoliša bi lahko spomenik služil kot odlično rekreativno-turistično dopolnilo slovenjegraškega zaledja.

AO 12- ŠMARTNO, rimski vodovod

a) - k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 42, parc. št. 861/1. 861/4; 861/6, last Kac Marije in Kac Avgusta.

b) Pri zemeljskih delih je bil ugotovljen kamnit kanal, ki verjetno predstavlja del rimskega vodovoda za Colatio.

c) Spomenik je zaradi proučitve starotrškega arheološkega kompleksa širše zanimiv. Potrebne bi bile arheološke raziskave za ugotavljanje bistvenih elementov v zidavi, smeri in točni časovni pripadnosti.

d) Varstvo, zahteva nadzor nad posegi in varovanje spomeniških sestavin.

e) S kmetijskim zemljiščem se naj gospodari na tradicionalni način.

AO 13 - SPODNJE DOVŽE, teren rimskih stavb

a) - k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 118, parc. št. 1514 in 1515, last Uršej Franca;

- k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 122, parc. št. 1516, 1517, last Hribernik Helene in Hribernik Hinka;

- k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 116, parc. št. 1523-del, last Krejan Verone in Krejan Jožeta;

- k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 306, parc. št. 1525, 1526/2, 1536, last Urbanc Štefanije.

b) Na prostranem ravninskem predelu je ohranjen teren s kulturno in ruševinsko plastjo rimskih stavb. Najdba dela rimskega nagrobnika, sedaj vzidanega v cerkvi v Zgornjih Dovžah, bi lahko nakazovala tudi na grobišče ob stavbah.

c) Po danih podatkih smemo sklepati na obsežno Vilio rustico, ki zavzema vidno mesto v strokovni, literaturi. Potrebne bi bile sistematične raziskave tako za natančno ovrednotenje kot za samo zaščito.

d) Spomenik varujemo v avtentični pričevalnosti..

e) Predlagamo spremembo namembnosti iz sedanjih njivskih površin v travniške, ker se z oranjem uničujejo spomeniške sestavine.

AO 14 - ZGORNJE DOVŽE, teren rimskih stavb in grobišča

a) - k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 114, parc. št. 1772, last Pušnik Edvarda;

- k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 103, parc. št. 1775 in 1776, last Pušnik Antona in

- k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 169, parc. št. 1779/1 in 1779/2, last Jehart Marije.

b) Teren rimskih stavb, ki je vsebinsko povezan z območjem v Spodnjih Dovžah (AO 13); leta 1835 so našli rimski nagrobnik CIL III 5105, vzidan sedaj v ž. c. v Šentilju pod Turjakom.

c) V tem območju je dr. H. Winkler tik pred prvo svetovno vojno izkopal del Ville rustice in nekaj grobov (R. Egger, JOA, 16, 1913, Bp. 100 in Egger, ib. 17, 1914, Bp. 61). Teren je širše zanimiv in predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi.

d) Spomenik varujemo v avtentični pričevalnosti skupno z AO 13.

e) Predlagamo spremembo namembnosti iz sedanjih njivskih površin v travniške, ker se z oranjem uničujejo spomeniške sestavine.

AO 15 - MISLINJSKA DOBRAVA - SELE, rimska cesta

a) - k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 24, parc. št. 22, last Ramšak Zdravka;

- k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 26, parc. št. 23/1 in 24, last Jehart Franca in Jehart Brigite;

- k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 114. parc. št. 25/2, last Vošner Danice in Vošner Alojza;

- k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 86, parc. št. 27, 28/1, 28/2, 30, 32/2, 33/1, last Konečnik Izidorja;

- k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 329, parc. št. 33/2, last Perše Vinka in Perše Ane;

- k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 27, parc. št. 335/1, last Škodnik Jožefe;

- k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 110, parc. št. 346/2, last Tamše Marije roj. Pušnik;

- k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 78, parc. št. 551/4 in št. z. k. vl. 61, parc. št. 553/2, 554/1, 554/2, 554/3, 554/4, 556/4, 573/1, 581, last Čas Franca, Čas Ane, Čas Jožefe, Čas Jožefe ml., Čas Marjana in Čas Stanislave;

- k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 42, parc. št. 585/1, last Šmon Franca;

- k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 389, parc. št. 585/2, last Smon Anice;

- k. p. Dobrava, št. z. k. vl. 134, parc. št. 586, last Ošlak Frančiške;

- k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 14, parc. št. 715 in 716, last Kravh Frančiške;

- k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 225. parc. št. 1045/2, 1046/2, 1047, 1049, 1050, 1054/1, 1054/3, 1055/1, 1056/1,

1058/2, 1067/1, 1067/5, 1067/16 in 1067/23, last KKZ TZO Ledina Slovenj Gradec;

- k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 4, parc. št: 1067/21, last Felle Alojzije;

- k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 535, parc. št. 86/1, last Brezovnik Vladimirja, Krevh Tatjane in Krevh Stanka;

- k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 67, parc. št. 1003/1, last Ravlen Zofije;

- k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 455, pare, št. 1003/2 in 1004, last Lesne Slovenj Gradec;

- k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 73, parc. št. 1014/1, last Duler lvana;

- k. o. Šmartno, št. z. k. vi, 75, parc. št. 1016, last Lekše Ljudmile in Lekše Nataše;

- k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 296. parc. št. 1024, last Kresnik Martina;

- k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 68, parc. št. 1025, last Hace Valentina in Hace Irene;

- k. o. Šmartno, št. z. k. vl. P203, parc. št. 1044, last Garbus Jožefe;

- k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 101, parc. št. 1049/1. 1049/2, 1050 in 1125, last Judež Marije, Plaz Milana, Slavič Karoline, Plaz Marije, Plaz Dušana, in Plaz Vladimirja;

- k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 472, parc. št. 1050/1, last Gams Franca;

- k. o. Šmartno, št. z. k. vl. P116, parc. št. 1055, 1058, 1060 in 1061, last Konečnik Marjana;

- k. o. Šmartno, št. z. k. vl. P038, parc. št. 1071/1, last Rotovnik Antona in Rotovnik Marije;

- k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 572, parc. št. 1085 in 1087, last Čas Angele in Čas Franca;

- k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 208, parc. št. 1091 in 1101/21, last Hribernik Marije;

- k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 163, parc. št. 1101/11, last Vošner Antona in Vošner Vide;

- k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 81, parc. št. 1101/12 in 1101/16, last Hribernik Karla;

- k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 164, parc. št. 1101/14, last Štalekar Marije in Štalekar Franca;

- k. o. Šmartno, št. z. k. vl. S009, parc. št. 1124/1 in 1124/2, nepremičnine v splošni rabi;

- k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 148, parc. št. 55/1, 55/2, 55/3 in 55/4, last Skupščine občine Slovenj Gradec;

- k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 203, parc. št. 577, last Garbus Jožefe;

- k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 25, parc. št. 582/1, 584, 586 in 590, last Priteržnik Ivana;

- k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 298, parc. št. 582/2 in 582/4 in št. z. k. vl. 303, parc. št. 582/3, last Marošek Jožefa;

- k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 38, parc. št. 591, 592/1 in 592/2, last Rotovnik Antona in Rotovnik Marije;

- k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 116, parc. št. 596, 597, 598, 599/2, 600 in 604/2, last Konečnik Marjana;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 211, parc. št. 242/5, 242/6 in 243/2 in št. z. k. vl. 248, parc. št. 243/1 in 246/5, last Hudolist Avgusta;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 557, parc. št, 242/10, last Cerjak Marije in Cerjak Ljuba;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 346, parc. št. 246/16 in 388, last Koroške kmetijske zadruge Ledina Slovenj Gradec;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 80. parc. št. 339, 341, 342, 345/1, 346/1, 346/3, 346/7, 350, 352 in 358 in št. z. k. vl. 245, parc. št 387/1, last Hribernik Terezije in Hribernik Jožefa;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 521, parc. št. 346/6, last Hovnik Cvetke in Hovnik Franca;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 17. parc. št. 359/1, 359/2, 361, 367, 368/1, 368/2 in 368/3, last Kristan Marije in Kristan Marije;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 388, parc. št. 365/1, družbena lastnina v uporabi Lesne Slovenj Gradec;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 445, parc. št. 365/4, last Jeromel Antona in Jeromel Ane;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 444, parc. št. 365/5, last Turičnik Marije;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 569, parc. št. 886/1, 886/4 in 888/1, last Sovine Frančiške in Sovine Janeza;

- k. o. Stari Trg, št. z. k. vl. 592, parc. št. 886/2, last Štruc Stanka in Štruc Sonje;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 586, parc. št. 889/2, last Schondorfer Jožice;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 55, parc. št. 894. 895, 897 in 996. last Uršič Ivana;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 566, parc. št. 1058 in M060/4, last Verboje Franca;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 1, parc. št. 1060/1, last Apačnik Alojzija;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 94. parc. št. 1061, 1062 in 1063, last Golob Marije;

- k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 30, parc. št. 22, last Krančan Pavle in Krančan Štefana;

- k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 31, parc. št. 117, last Goljat Ane in Goljat Jožeta;

- k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 83, parc. št. 143, 144, 157 in 158, last Krančan Marije;

- k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 33, parc. št. 226, 227/1, 227/2, 273/1, 276 in 277, last Karner Vlada;

- k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 13, parc. št. 282/3, 282/4, 290, 291/1, 291/3, 294 in 295, last Breznik Feliksa in Breznik Marije;

- k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 85, parc. št. 1322, 1324/1 in 1324/2, last Dvornik Alojza in Dvornik Fanike;

- k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 40, parc. št. 1324/3, 1324/4, 1325 in 1329/1, last Jelen Antona;

- k.o. Vrhe, št. z. k. vl. 122, parc. št. 1343/1, 1343/2, 1345, 1346/1, 1347, 1348, 1349, 1351, 1356 in 1358, last Juvan Vinka;

- k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 27, parc. št. 1401/1, 1403/6 in 1404/3, last Hovnik Janka;

- k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 251, parc. št. 1403/2, last Vunderl Marije, Vunderl Milana in Potočnik Ivana;

- k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 299, parc. št. 1403/7, last Debeljak Rozalije in Debeljak Martina;

- k. o. Vrhe; št. z. k. vl. 45, parc. št. 1405, 1407 in 1408, last Čas Ivana;

- k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 124, parc. št. 1418/2 in 1419, last Hovnik Antona;

- k. o. Vrhe, št. z. k. vl. P006, parc. št. 1420, last Grobelnik Marije; -

- k. o. Vrhe, št. z. k. vl. S106, parc. št. 1607/5, nepremičnina v splošni rabi;

- k. o. Sele, št. z. k. vl. 13, parc. št. 63/1 in 63/2, last Zabel Alojzija;

- k. o. Sele, št. z. k. vl. 6, parc. št. 66/1, 80, 88/1 in 89/1, last Grobelnik Marije;

- k: o. Sele, št. z. k. vl. 111, parc. št. 88/9, last Ott Karla in Ott Ane;

- k. o. Sele, št. z. k. vl. 1.38, parc. št. 88/11, last Švab Antona in Švab Anice;

- k. o. Sele, št. z. k. vl. P101, parc. št. 90/1, last Knez Feliksa;

- k. o. Sele, št. z. k. vl. 72, par. št. 90/2, last Hovnik Antona;

- k. o. Sele, št. z. k. vl. P027, parc. št. 92/2 in 94/1, last Hovnik Janka;

- k. o. Sele, št. z. k. vl. 46, parc. št. 93, last Ješovnik Marije;

- k. o. Sele, št. z. k. vl. 81, parc. št. 94/2, last Potočnik Ivana;

- k. o. Sele, št. z. k. vl. P122, parc. št. 117/1 in 119, last Juvan Vinka;

- k. o. Sele, št. z. k. vl. P040, parc. št. 120/1, last Jelen Antona;

- k. o. Sele, št. z. k. vl. P013, parc. št. 121, last Breznik Feliksa in Breznik Marije:

- k. o. Sele, št. z. k. vl. 132, parc. št. 225/1, 225/2 in 226. last Grobelnik Milana;

- k. o. Sele, št. z. k. vl. 37, parc. št. 278/1, 278/2, 280 in 282, last Zagernik Marije in Zagernik Stanka;

- k. o. Sele, št. z. k. vl. 60, parc. št. 292/2, 293/2 in 295/2, last Zagernik Antona;

- k. o. Sele, št. z. k. vl. 32, parc. št. 828/1, nepremičnine v splošni rabi.

b) Delno ohranjena trasa rimske ceste Celeia - Virunum, katere sestop v rimski Colatio še ni preverjen (možni sta dve varianti). Ponekod je še vidna kot pobočni usek širine 5-6 m ali pa kot nasip enake širine.

c) Spomenik je kot del rimskega cestnega omrežja evropsko zanimiv.

d) Varovanje zahteva nadzor in arheološke raziskave pred nujnimi zemeljskimi posegi.

e) Na pogozdenih površinah se naj ohranja gozd, s kmetijskimi pa se naj gospodari na tradicionalen način.

AO 16 - PODGORJE, utrdba

a) - k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 30, del. parc. št. 876, last Krenker Antona.

b) Jugovzhodno od domačije Krenkerjevih v Preseki (= Podgorje 88) se nahaja na ravnici gozdne planote okop pravokotne oblike. Okop sestavlja nasut zemeljski nasip, ki obdaja 24 x 30 m veliko notranjo ravnico, brez sledov kakršnekoli arhitekture. Nasip je deloma že deformiran, višine do 2 m in ima na severni strani useku podoben vhod, širina pri dnu je 1,5 m.

c) Utrdba predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi, istočasno pa je tudi pomemben krajinski element. Za točno časovno opredelitev bi bile potrebne arheološke raziskave.

d) Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti.

e) Z zemljiščem se gospodari na tradicionalni način.

AO 17 - GORNJI DOLIČ, jama Huda Luknja

a) - k. o. Šentvid nad Valdekom, št. z. k. vl. 73, parc. št. 861/2 (vhod v jamo), last Skaza Franca in Verdelj Marije.

b) Tik pod Špehovko leži 226 stop. jugozahodno od bivše železniške postaje Gornji Dolič naravna jama s kulturno arheološko plastjo (časovno še neopredeljeno).

V vhodnem delu jame so pri gradnji poti našli bronast novec rimskega cesarja Antonina Pia.

c) Jama predstavlja naravni in arheološki spomenik v prvotni legi, istočasno pa je tudi pomemben krajinski element. Za točno časovno pripadnost najdb bi bile potrebne sistematične arheološke raziskave.

d) Spomenik varujemo v prvotni pričevalnosti z vsemi spomeniškimi sestavinami.

e) Jama naj služi v turistično-pedagoške namene.

AO 18 - GORNJI DOLIČ, jama Pilanca

a) - k. o. Šentvid nad Valdekom, št. z. k. vl. 56, parc. št. 861/1, last Jurič Ivanke in Verdelj Marije.

b) Naravna podzemeljska jama s kulturno arheološko plastjo, kjer so bili med drugo svetovno vojno najdeni neopredeljivi arheološki predmeti.

c) Jama je značilnost pokrajine in predstavlja naravni in arheološki spomenik v prvotni legi.

d) Spomenik varujemo v avtentični pričevalnosti.

e) Ohranja se sedanje stanje.

AO 19 - GORNJI DOLIČ, jama Špehovka

a) - k. o. Šentvid nad Valdekom, št. z. k. vl. 56, parc. št. 861/1, last Jurič Ivanke in Verdelj Marije.

b) Naravna podzemeljska jama (dolžine 60 m in 3 do 4 m širine) leži v soteski Pake, 80 m nad dolinskim dnom.

c) Pri paleolitskih izkopavanjih leta 1936-37 so odkrili paleolitsko kulturno plast z ostalinami iz mousteriena, gravettiena, aurignacieri - olševiena in starejše železo-dobne predmete. Vse najdbe hrani inštitut za arheologijo SAZU.

d) Spomenik varujemo v avtentični pričevalnosti.

e) Skupno s Hudo luknjo in Pilanco naj služi v turistično-pedagoške namene.

5. člen

Za naselbinsko območje se razglasi:

NO 1 - SLOVENJ GRADEC, mestno jedro

a) Na severu se meja prične po Sejmiški ulici s parc. št. 235/1, k. o. Slovenj Gradec, se nadaljuje na vzhod do Francetove ceste s parc. št. 1038, k. o. Slovenj Gradec, ki jo prečka in se nadaljuje po Pohorski cesti s parc. št. 474. k. o. Slovenj Gradec, do vzhodnega vogala parcele s št. 619. k. o. Slovenj Gradec. Nato poteka meja proti jugozahodu. Ta krak poteka po mejah naslednjih parcel, ki še sodijo v območje: 615, 618, 619, 622 - del, 623/1 -del, 623/2 in 624, k. o. Slovenj Gradec. Meja se nato nadaljuje po Gosposvetski cesti s parc. št. 575/1, k. o. Slovenj Gradec, do Celjske ceste, kjer doseže skrajni jug in se nato obrne proti jugozahodu, tako da njen jugozahodni krak poteka po Celjski cesti s parc. št. 1045/1, k. o. Slovenj Gradec, prečka Glavni trg tako, da zaobjame hišno št. 42 in se nadaljuje po parc. št. 388, k. o. Slovenj Gradec, vse do Suhadolnice s parc. št. 1008/1, k. o. Slovenj gradec, in poteka po njej proti severu do mostu. Nato se meja nadaljuje po Šolski ulici s parc. št. 235/1, k. o. Slovenj Gradec, vse do Sejmiške ulice, kjer je izhodišče njenega opisa.

b) Slovenj Gradec je v bistvenih potezah ohranil tlorisno podobo nekdanjega, v mestno obzidje ujetega jedra. Tlorisno mrežo sestavljajo glavni mestni ambient t. i. cestni trg (Glavni trg), ki se proti iztekoma konično zožuje, in dve vzporedni prometnici (Meškova ulica, Cankarjeva ulica) ter stranski trg (Trg svobode) kot odcep do enega od obeh mestnih poudarkov - župne cerkve. Kot prečne ulične povezave funkcionirajo Poštna, Ozka in Šolska ulica, zunanji mestni obod pa sestavljajo: Šolska, Sejmiška in Pohorska ulica, vzhodni rob Meškove ter južni rob Ozke ulice. Mestno jedro je pretežno ohranilo tudi svojo srednjeveško parcelacijo, ki se je le malo spremenila v času baroka, ko so združevali posamezne stavbe. Tako nam slednje danes. Kažejo večinoma podobe iz 19. st. na starejših osnovah, urbanistično pa je mesto ohranilo svojo prvobitno pričevalnost iz starejših obdobij.

Slabše so se ohranili tlaki mestnih ambientov, katere je večinoma zamenjal neustrezni asfalt, a se pri sanacijah tudi talne obloge zamenjujejo s primernejšimi - primer Poštne ulice. Gabariti so večinoma enonadstropni, ponekod varirajo od pritličnih (Meškova ulica) do dvonadstropnih (Glavni trg). Glavna mestna poudarka sta župna cerkev sv. Elizabete in grad Rotenturn.

c) Naselitvena kontinuiteta Slovenj Gradca sega v pradavnino v čas Keltov in Ilirov, od 1. do 3. stoletja pa so na območju Starega trga Rimljani imeli poštno postojanko Colatio. V .10. in 11. stoletju so na Grajskem hribu prebivali Slovani, za oglejskega patriarha Bertolda Andeškega pa se je naselbina preselila iz Starega trga na območje današnjega mesta, ki je imelo ugodnejšo prometno lego. Že leta 1251 je kraj dobil tržne, med leti 1253 do 1267 pa tudi mestne pravice. Mesto, v katerem se je odvijala živahna obrtna in trgovska dejavnost, je v prvi polovici 14. stoletja dobilo tudi obzidje, ki so ga predirala dvojna vrata, vodeča v smeri ceste Vitanje - Dravograd. Popolno mestno avtonomijo je dobil Slovenj Gradec šele pod deželnimi knezi: leta 1396 mestno sodstvo in leta 1440 mestno upravo. 1491 je mesto dobilo sirotišnico, okoli leta 1450 bolnico s cerkvijo sv. Duha, v 16. stoletju pa tudi šolo. Mestno naselbino so doletele tudi katastrofe v obliki plenjenj (1471 od Turkov, 1489 od Madžarov in 1810 od Francozov) in številnih požarov (1632, 1811 in 1903) , tako da danes kaže mlajšo podobo od dejanske starejše gradbene substance. Kljub temu je Slovenj Gradec skoraj v celoti ohranil prvotno urbanistično zasnovo in spada med pomembnejše spomenike svoje zvrsti v Sloveniji.

d) Celotno staro mestno jedro Slovenj Gradca je urbanistični spomenik in je kot tak pod neposredno spomeniško zaščito. Zato je potrebno v historičnem mestnem tkivu varovati, vse sestavine, ki kakorkoli prispevajo k njegovi spomeniški podobi in obenem eksistirajo kot avtentične priče preteklosti.

Ena od teh sestavin so nedvomno tlaki. V celotnem mestnem prostoru se avtentični tlaki niso ohranili - večina ambientov je bila v znamenju "napredka" nekritično asfaltirana. Zato je potrebno, kjer je le mogoče, tlake korigirati in pri tem nujno upoštevati historične materiale.

Drugi dve sestavini, ki ju je brezpogojno treba varovati, da se ohrani spomeniški izgled starega jedra, so gabariti in fasade. Varstveni režimi za te elemente so podani za vsako zgradbo posebej. Pri mestnem jedru kot celoti pa je treba poudariti, da se varuje mesto kot celota, torej tudi njegova vedutna podoba, in da je zaradi tega potrebno soglasje spomeniške službe tudi pri morebitnih adaptacijah ali nadgradnjah stavb, ki niso neposredno pod spomeniško zaščito.

Poseben problem za izgled mesta predstavljajo razni "dodatki" kot so lope, šupe, neprimerni prizidki, ki kvarijo tako estetski izgled kot tudi spomeniško vrednost posameznih arhitektur. Zato je treba te neljube tujke odstraniti in stavbni fond prezentirati v njegovi avtentični pojavni sliki.

Mestnega jedra Slovenj Gradca se tudi ni izognil problem, ki pesti večino starih jeder mest pri nas - to so neprimerne izložbe. Te lahko s svojo neokusnostjo degradirajo še tako kvalitetno fasado na reven nivo povprečnosti. Zato bo v prihodnje potrebno posebno pozornost posvetiti tudi temu problemu. Vse naštete sestavine in probleme bo pri varstvu spomeniških kvalitet starega slovenjegraškega jedra potrebno upoštevati, če bomo hoteli ohraniti njegov izgled in avtentičnost.

e) Kar zadeva način uporabe, velja za stara mestna jedra tendenca, da se v pritličjih uredijo lokali, nadstropja pa naj pripadajo stanovanjem. Isti program velja tudi za jedro Slovenj Gradca. Pri tem je treba opozoriti na nekatere točke:

- najmanj 60 % celotne stavbne površine starega mestnega jedra naj zavzemajo stanovanja,

- poslovna dejavnost v nadstropjih naj se uredi le v posebnih primerih, ko prostori niso primerni za bivanje (velike dvorane, prostori s štukaturami ipd.),

- kvadrature lokalov v pritličjih naj ne presegajo 150 m2 prodajne površine, nujno je potrebno nastopati proti združevanju dveh ali celo več lokalov.

Poleg smernic za stavbni fond mesta je pomembna tudi prometna ureditev. Glede tega zastopamo mnenje. da je potrebno promet izključiti iz starih jeder, če so zato dani pogoji. Z izgradnjo obvoznice, ki je preusmerila tranzitni promet mimo mesta, bo v mestnem jedru omogočeno mirnejše življenje. Tudi statični promet, ki sedaj povzroča preglavice, je treba usmeriti iz mestnega središča, v centru mesta pa urediti cone za kratko parkiranje.

6. člen

Za arheološke spomenike se razglasijo:

AS 1 - SLOVENJ GRADEC, fragment rimskega nagrobnika na steni p. c. sv. Duha

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 248, parc. št. 572, last Rimokatoliškega župnijstva Slovenj Gradec.

b) V severni zunanji steni cerkve sv. Duha je vzidan fragment rimskega nagrobnika z reliefom doprsja moža. Prvotno je upodabljal lik moža in žene in je bil do leta 1945 vzidan v gradu Golenhof na Legnu, potem pa so poškodovanega prestavili na omenjeno mesto.

c) Nagrobnik je epigrafskega pomena za rimsko zgodovino naših krajev.

d) Nagrobnik se nadalje ohranja v okviru cerkvenega objekta.

e) Spomeniška funkcija.

AS 2 - STARI TRG, rimski marmorni steber v cerkvi sv. Pankracija

a) - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 206, parc. št. 95, last

Rimokatoliškega župnijstva Stari trg.

b) V cerkvi sv. Pankracija služi za osrednji opornik rimski marmorni steber masivne izdelave. Najdišče stebra še ni točno locirano, verjetno pa ga lahko pripisujemo rimski naselbini Colatio.

c) Steber je širšega pomena za proučevanje rimskega stavbarstva.

d) Steber se ohranja v sklopu cerkve.

e) Spomeniška funkcija.

AS 3 - ZGORNJE DOVŽE, rimska marmorna plošča v cerkvi

a) - k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z.k. vl. 124, parc. št. 143, last Rimokatoliškega župnijstva Šentilj, Mislinja.

b) V steni župne cerkve v Zgornjih Dovžah je vzidana rimska marmorna napisna plošča, najdena na območju rimskih stavb v Spodnjih Dovžah leta 1940 (1L Jug 365).

c) Nagrobnik je epigrafskega pomena za rimsko zgodovino naših krajev.

d) Nadalje se ohranja v okviru cerkvenega objekta.

e) Spomeniška funkcija.

AS 4 - ŠENTILJ POD TURJAKOM, nagrobna plošča vzidana v cerkvi

a) - k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 25, parc. št. 28, last Rimokatoliškega župnijstva Šentilj, Mislinja.

b) V župni cerkvi vzidana nagrobna plošča CIL III 5105 iz terena rimskih stavb v Zgornjih Dovžah.

c) Napis na plošči je izrednega pomena za krajevno rimsko zgodovino.

d) Plošča se nadalje ohranja v cerkveni fasadi. Priporoča se njena konzervacija, ker je površina že močno načeta.

e) Spomeniška funkcija.

AS 5 - ZA VRŠE, rimski nagrobniki, vzidani v cerkvenem obzidju

a) - k. o. Šentvid nad Valdekom, št. z. k. vl. 51, parc. št. 73 in št. z. k. vl. 126, parc. št. 496, last Rimokatoliškega župnijstva Završe, Mislinja.

b) V cerkvi in njenem obzidju so vzidani štirje rimski nagrobniki, CIL III 5106-5108, 5109, 5108 je bil zanesljivo najden leta 1851 v bližini gradu Valdek, od koder naj bi bilo tudi več rimskih novcev.

c) Nagrobniki so velikega epigrafskega pomena za rimsko zgodovino naših krajev.

d) Nadalje se ohranjajo v okviru cerkvenega objekta.

e) Spomeniška funkcija.

7. člen

Za umetnostne in arhitekturne spomenike se razglasijo:

1. Gradovi

U 1 - GORNJI DOLIČ, razvaline gradu Valdek

a) - k. o. Gornji Dolič, št. z. k, vl. 18. parc. št. 29, 360. 361, 362, last Tasič Frančiške, Podstenšek Marice, Tasič Antona, Tuk Franje in Tasič Alojza.

b) Razvaline gradu iz 12. stoletja ležijo na skalnem pomolu, ki se na treh straneh strmo spušča. Imajo pravokoten tloris. Ohranjeno je samo obodno zidovje, debeline 160-170 cm. Zidava je plastovita. Ohranjen je tudi zid cvingerja in deloma dvojno obzidje, ki se prilagaja strmo spuščajočemu se terenu.

c) Pomembna lokacija nad steno. Razvalina je ostanek enega najstarejših gradov pri nas.

d) Razvaline varujemo v celoti. Potrebna bi bila vzdrževalna dela.

e) Brez namembnosti. Ob minimalnih vzdrževalnih delih bi bilo možno razvaline vključiti v turistično ponudbo.

U 2 - GRADIŠČE št. 4, graščina

a) - k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 45, parc. št. 54, 55, 803/1, 803/2, 803/3, 806 in 807, last Pečoler Alojzija in Pečoler Fanike.

b) Dvorec, ki ima dominantno lego nad Slovenj Gradcem, je pravokotne zasnove. Fasada je proti dolini devetosna. Osrednji del, ki ima pet osi, je rizalitno poudarjen. Stavba je enonadstropna in krita z eternitom. Dvorišče je ograjeno s kamnitim obzidjem in ima dva polkrožno zaključena portala prirezana na ajdovo zrno. Pritlični prostori so v celoti obokani.

c) Po letu 1585 sezidan dvorec je bil večkrat prezidan, nazadnje temeljito v 19. stoletju. Kljub prezidavam je kvalitetna stavba na odličnem mestu. Ohranjena renesančna zasnova z obzidanim dvoriščem je za naš kulturni prostor edinstvena.

- d) Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Obstoječa stanovanjsko-gospodarska namembnost je primerna: Možnost dodatne izrabe za kmečki turizem.

U 3 - SLOVENJ GRADEC, Šolska ulica 5, graščina Rotenturn

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1282, parc. št. 396, 398 in 399, last DO Progres Slovenj Gradec.

b) Enonadstropna stavba ključastega tlorisa je na dvoriščni fasadi členjena z enonadstropnimi arkadami. Severna zunanja fasada je osemosna in tako kot ostale zunanje fasade okrašena z maltastimi dekorativnimi elementi, v četrti osi pritličja pa jo členi mogočen portal z grboma grofov Thurnov ter potlačenim členjenim lokom z letnico 1775. V notranjščini so prostori večinoma obokani ali okrašeni s kvalitetnimi štukaturami.

c) Najmogočnejša stavba v mestnem jedru lokacijsko nadaljuje tradicijo obrambnega stolpa iz 14. stoletja. V sedanji obliki je iz leta 1775 in je kljub manjšim prezidavam v 19. stoletju ena najkvalitetnejših arhitektur v Slovenj Gradcu.

d) Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) S, poslovno trgovinsko dejavnostjo je graščina namenjena javni uporabi, kar je edina ustrezna namembnost njenemu značaju in pomenu.

U 4 - VODRIŽ, razvaline gradu

a) - k. o. Vodriž, št. z. k. vl. 20, parc. št. 262/1 in 262/2, last Kac Ane in Kac Ivana;

- k. o. Vodriž. št. z. k. vl. 51, parc. št. 314/1. 315, 317, 318, 319, 323, 324, 325, 327, 328. 334, 335, 336, 340, 341, 342, 343. 344, 355/1, 357 in 358, last Lesne Slovenj Gradec;

- k. o. Vodriž, št. z. k. vl. 34, parc. št. 506, last KKZ TZO Ledina Slovenj Gradec;

- k. o. Vodriž, št. z. k. vl. 15, parc. št. 27, last Skupščine občine Slovenj Gradec.

b) V močno zaraščenih razvalinah, ki ležijo na dominantni legi vrh hriba, je še ohranjenih dvoje stanovanjskih stolpov, stanovanjska hiša in del obzidja. Slabo vidna je tudi kapela v nadstropju s triosminskim zaključkom.

c) Ena najmogočnejših grajskih razvalin pri nas. Zgodovinsko in arhitekturno Je pomembna zaradi prve uveljavitve večstopenjskega obrambnega sistema. Obenem ji daje kvaliteto tudi slikovita lega.

d) Razvaline varujemo v njihovi celovitosti. Nujno potrebna bi bila očiščevalna dela, ki bi odstranila rastlinske korenine in podrast.

e) Trenutno je brez namembnosti. Ob tekočih vzdrževalnih delih bi bilo mogoče grajske razvaline vključiti v turistično ponudbo, saj teče preko Vodriža evropska pešpot Baltik - Jadran.

2. Meščanska in trška arhitektura

U 5 - SLOVENJ GRADEC, Francetova c. 3

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 301, parc. št. 447, last Podjetja za PTT promet Maribor.

b) Vogalna, enonadstropna, devetosna stavba z rizalitno poudarjenimi osrednjimi tremi osmi, katera krasi tudi povišano čelo. Pravokoten, okrašen in členjen portal je v osrednji osi, okna imajo profilirane obrobe in prav take police ter preprosto okrasje v parapetih. Celotna fasada, predvsem pa triosni izstopajoči rizalit, je okrašena s secesijsko ornamentiko. Stranska fasada je triosna in v osrednji osi rizalitno poudarjena.

c) Mogočna stavba na vstopu v mesto, zgrajena na začetku stoletja v secesijskem slogu, je ena izmed kvalitetnejših predstavnic tega obdobja v mestnem prostoru.

d) Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Poslovna namembnost ustreza značaju in pomenu spomenika.

U, 6 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 3

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 201, parc. št. 488, družbena lastnina v uporabi Pečoler Matije.

b) Enonadstropna, v strnjenem tržnem nizu sezidana triosna stavba s pravokotnim portalom, s temenikom v prvi osi, ima okni v pritličju s profiliranimi obrobami ter karnizi in motivi krogov pod karnizi ter v parapetih. Pritličje in nadstropje loči profiliran mejni zidec, prav tako je profiliran tudi podstrešni venec. Okna v nadstropju krasijo profilirane ušesaste obrobe s temeniki in parapeti z motivom kroga. Nekdanjo vežo stavbe pokriva banja z oprogami.

c) Fasada stavbe kaže historicistične in bidermajerske elemente, medtem ko je v osnovi veliko starejša.

d) Spomenik varujemo v celovitosti vseh sestavnih delov. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo njegovih spomeniških lastnosti.

e) V pritličju je lokal, v nadstropju pa stanovanje. Izraba ustreza značaju in pomenu stavbe in je v skladu s programom koriščenja mestnega prostora.

U 7 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 9

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 159, parc. št. 491, last Skupščine občine Slovenj Gradec;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 663, parc. št. 492, družbena lastnina v uporabi Napečnik Angele.

p) V strnjenem zazidalnem nizu locirana enonadstropna, štiriosna hiša ima pritlični pas členjen z rustiko, neogotskim portalom v prvi osi in enakim dostopom v lokal v četrti osi ter dvema oknoma s profiliranimi obrobami, policama in temenikoma. Mejni in podstrešni zidec sta profilirana. Okna v nadstropju imajo profilirane obrobe, močne profilirane karnize in z gladkim zidcem povezane police. Fasada v nadstropju je okrašena še z vdelanimi neobaročnimi polji v ometu.

c) Poslopje s preprosto, a lepo obnovljeno historično fasado iz druge polovice 19. stoletja, se učinkovito vključuje v glavni mestni trg in predstavlja njegov nepogrešljivi člen.

d) Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Turistična agencija v pritličju in stanovanje v nadstropju. Izraba ustreza značaju in pomenu spomenika.

U 8 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 11

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 104, parc. št. 495, družbena lastnina v uporabi Ermenc Milana.

b) Štiriosna, enonadstropna stavba v strnjenem tržnem nizu ima pravokoten portal v tretji osi in dve izložbeni odprtini v pritličju. Okna v nadstropju krasijo profilirane obrobe in preklade ter do mejnega zidca segajoči parapeti z motivi rombov. Oba zidca, mejni in podstrešni, sta profilirana, vežo pa pokriva banjasti obok s sosvodnicami.

c) Po letu 1896 nadzidana in na novo fasadirana stavba z bidermajersko fasado je v osnovi še starejša, na kar kaže kamnita gradnja v kleti. Neprimerne, izložbene odprtine v pritličju je potrebno osno organizirati.

d) Spomenik varujemo v celovitosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Lokala v pritličju in stanovanja v nadstropju je izraba, ki ustreza pomenu spomenika.

U 9 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 13

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 116, parc. št.

496, last Skupščine občine Slovenj Gradec;

- k, o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1160, parc. št.

497, družbena lastnina v uporabi Vodovšek Draga.

b) Petosna, enonadstropna stavba v nizu ima osrednjo dvojno okensko os poudarjeno s pravokotnim portalom, balkonom v prvem nadstropju in polkrožno zaključenim čelom. Celotna fasada je členjena s secesijsko ornamentiko, pritličje je tudi riistificirano. Okna v pritličju imajo gladke, obrobe, okna v nadstropju pa krasijo karnizi v obliki svitkov. Mejni, zidec je gladek podstrešni zidec pa sloni na členjenih konzolah. Veža je potlačeno banjasto obokana.

c) Eden najlepših primerov secesijskega sloga v mestu, nastal na začetku stoletja, je nepogrešljivi sestavni del historične podobe Slovenj Gradca.

d) Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so le posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti objekta.

e) Lokali v pritličju in stanovanja v nadstropju ustrezajo značaju in pomenu spomenika.

U 10 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 14

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 466, parc. št. 465, družbena lastnina v uporabi Šrimpf Draga in Šrimpf Alojzije.

b) Triosna, v tržnem nizu sezidana enonadstropna stavba ima pravokoten kamnit portal s temenikom in kvalitetnimi secesijskimi vratnicami. V prvi osi pritličja je še dostop v lokal, mejni zidec je profiliran. V nadstropju delijo okenska polja lizene, okna imajo gladke obrobe, usločene karnize in okrasne motive rombov v parapetih ter pod karnizi. Vogala stavbe sta poudarjena, podstrešni zidec pa je profiliran.

c) V osnovi starejša stavba kaže danes deloma poznobaročno, deloma pa secesijsko lice ter se s tako podobo vključuje v staro mestno jedro.

d) Spomenik varujemo v celoti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških sestavin.

e) Namembnost za lokal v pritličju in stanovanje v nadstropju je primerna.

U 11 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 15

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 211, parc. št. 501, last Trgovskega podjetja Nama Ljubljana TOZD Veleblagovnica Slovenj Gradec.

b) Enonadstropna, štiriosna stavba v nizu ima osrednji dve osi nekoliko razmaknjeni. Pritličje členijo izložbe z gladkimi obrobami in pravokoten portal v četrti osi, nadstropje pa je v celoti rustificirano in ima okna s profiliranimi obrobami in temeniki, policami ter neobaročno okrašenimi parapeti. Oba zidca sta profilirana, robove stavbe pa poudarjajo lizene.

c) Poslopje s historično fasado iz druge polovice 19. stoletja in konservatorsko dobro saniranim pritličjem z osno organizacijo je nepogrešljiv sestavni del mesta.

d) Spomenik varujemo v celovitosti sestavnih elementov. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Uporaba pritličja za lokal in nadstropja za stanovanja je v skladu z značajem in pomenom spomenika.

U 12 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 16

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 595, parc. št. 466, družbena lastnina v uporabi TP Povrtnina Maribor in Tirna - trgovsko podjetje Ojstrica Dravograd.

b) Petosna, enonadstropna stavba v nizu ima v pritličju dva pravokotna dostopa v prvi in četrti osi. Mejni in podstrešni zidec sta profilirana. Nadstropje členijo okna s profiliranimi obrobami in med seboj povezanimi profili-ranimi policami. Vežo pokriva banjasti obok z grebenastimi sosvodnicami.

c) V osnovi zelo staro poslopje s preprosto kasnejšo fasado, ki ustreza gabaritu in pojavni podobi glavnega mestnega prostora.

d) Spomenik varujemo v celoti in izvirnosti. Na objektu so dovoljeni le posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Lokala v pritličju in stanovanja v nadstropju.

U 13 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 17

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 168, parc. št. 502, družbena lastnina v uporabi Grujič Jelice, Grujič Zorana, Grujič Ljube in Krajnc Frica.

b) Enonadstropna, štiriosna stavba s pravokotnim portalom v četrti osi in poudarjenimi robovi v prvem nadstropju. V pritličju sega čez dve osi veliko izložbeno okno, okna v nadstropju pa imajo profilirane obrobe s polkrožnimi zaključki in temeniki ter z gladkim zidcem povezane profilirane police in kapitele. Mejni zidec je gladek, podstrešni pa profiliran in okrašen z reliefno izstopajočimi točkami.

c) Še ena historicistično inspirirana fasada v tržnem nizu iz druge polovice 19. stoletja se v kvaliteti sklada z ostalimi tovrstnimi stavbami v mestnem jedru.

d) Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Lokal v pritličju in stanovanja v nadstropju je ustrezna izraba objekta.

U 14 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 19

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 2, parc. št.

505, družbena lastnina v uporabi Demiri Islama.

b) Štiriosna, enonadstropna hiša v nizu ima pravokoten portal v četrti osi in z rustiko okrašeno pritličje z gladkimi obrobami oken in secesijskim okrasjem na karnizih. Mejni zidec je gladek, podstrešni pa profiliran. Okenska polja v nadstropju ločujejo pilastri s secesijsko ornamentiko v kapitelih, v secesijskem duhu je okrašena tudi celotna fasada.

c) Poslopje s preprosto, a vzorno sanirano fasado s secesijsko ornamentiko. se tako uvršča med lepše primere svoje dobe v mestu.

d) Spomenik varujemo v celoti, izvirnosti in neokrnjenosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti objekta.

e) Z lokalom v pritličju in stanovanji v nadstropju je spomenik izrabljen njegovemu značaju in pomenu primerno.

U 15 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 21

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 306, parc. št.

506, last Tobačne tovarne Ljubljana, Triler Staneta, Čarf Matevža in Čarf Marije;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 671, parc. št. 507, družbena lastnina v uporabi Leskovšek Jožeta in Leskovšek Jožefe.

b) Enonadstropna, štiriosna stavba v strnjenem zazidalnem nizu, s pravokotnim profiliranim portalom v prvi osi ter dvema večjima izložbama s profiliranimi obrobami v pritličju. Mejni in podstrešni zidec sta profilirana. Okna v nadstropju imajo profilirane obrobe in polkrožne zaključke s temeniki ter z gladkimi pasovi med seboj povezane kapitele in okenske police. Veža je ravno stropana.

c) V preprostem historičnem slogu sezidana stavba je bila nadzidana za eno nadstropje po požaru leta 1896. S fasado in gabaritom se smiselno vklaplja v mestno zazidavo, v pritličnem pasu je potrebno le vzpostaviti osno razmerje odprtin.

d) Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Izraba za lokala v pritličju in stanovanja v nadstropju je ustrezna.

U 16 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 23

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 208, parc. št. 508/1 in 508/2, last Skupščine občine Slovenj Gradec.

b) V sklenjenem tržnem nizu sezidana enonadstropna, triosna stavba s širokim uvoznim pravokotnim portalom v, tretji osi, ima pritličje okrašeno z rustiko in dvema profiliranima izložbenima oknoma. Okna v nadstropju s profiliranim zidcem, ločenem od pritličja, imajo profilirane ušesaste obrobe in parapete podaljšane do mejnega zidca. Podstrešni zidec je dekoriran z nizom reliefno izstopajočih kvadratkov. Veža hiše je ravno stropana.

c) Značilna trška stavba s preprosto historično fasado je zgrajena na ozki srednjeveški parceli.

d) Spomenik varujemo v celoti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Poslovno-stanovanjska namembnost je v skladu z zna čajem stavbe.

U 17 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 24

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1304, parc. št. 413, družbena lastnina v uporabi Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec in Koroškega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec.

b) Mogočno, dvonadstropno, vogalno historicistično poslopje s sedmimi osmi ima obe stranski in osrednje tri osi združene. Slednje poudarja tudi izstopajoči rizalit s polkrožno usločenim portalom v pritličju ter stopnjevano trikotno čelo na strehi. Pritličje členi rustika, okna pa so tako v pritličju kot v obeh etažah polkrožno zaključena ter okrašena z močnimi polkrožnimi karnizi, policami ter pilastri ž gladkimi kapiteli med okni. Poslopje ima poudarjene robove, profiliran mejni zidec med pritličjem in nadstropjem ter enako členjen podstrešni venec. Stranska fasada ni obdelana kot glavna, ima dve osi in konkavni podstrešni venec. Severni in zahodni trakt notranjega dvorišča hiše obtekajo nadstropne arkade - v pritličju slopaste, v nadstropju pa na toskanskih stebrih. So pretežno križno obokane. Vežo stavbe pokrivajo kape z oprogami.

c) Nekdanja mestna hiša, oblikovana v historicističnem slogu z elementi severnega in italijanskega baroka. Oboki v notranjščini in arkade na dvorišču, kateri datirajo v 17. stoletje ter podatki o stavbi povedo, da je hiša v notranjščini starejša od fasade ter da je bila prvotno nižja. Leta 1885 so jo dvignili za drugo nadstropje in prefasadirali v današnjo podobo.

d) Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Izraba za galerijsko dejavnost ustreza značaju in pomenu stavbe.

U 18 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 25

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 39, parc. št. 509, last Skupščine občine Slovenj Gradec.

b) Enonadstropna, triosna stavba z velikim, plitvo segmentno zaključenim portalom v osrednji osi in dvema izložbama v pritličju. Profilirana mejni in podstrešni zidec. Fasado prvega nadstropja krasi plitva rustikalna ornamentika, ki je na vogalih ojačana. Okenske obrobe so masivne, neorenesančne s profiliranimi karnizi in pilastri, okna pa paličasto deljena na šest delov.

c) Kvalitetna arhitektura s historično fasado, ki je v pritličnem pasu potrebna korekcije.

d) Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Kombinacija trgovske in stanovanjske namembnosti je za objekt primerna.

U 19- SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 26

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 60, parc. št. 412/1, družbena lastnina v uporabi Trgovskega podjetja Žila Slovenj Gradec in Skupščine občine Slovenj Gradec;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1274, parc. št. 412/3, last Skupščine občine Slovenj Gradec in Slovenijales TOZD Stanovanjska oprema Ljubljana.

b) Osrednjo os dvonadstropne, sedemosne stavbe v nizu poudarja rizalit, dvojni okni v nadstropjih in trikotno zaključeno mansardno okno na strehi. Pritličje oblikujeta dve izložbi in pravokoten vhod, od nadstropij ga ločuje profiliran mejni zidec. Okna v prvem nadstropju so okrašena z neorenesančnimi motivi v parapetih, profiliranimi obrobami in usločenimi karnizi na konzolah. Osrednje dvojno okno v rizalitu poudarja še balustradni parapet in dve girlandi pod karnizom. Okna v drugem nadstropju so preprostejša s profiliranimi policami in karnizi na konzolah. Bogato je okrašen tudi profiliran podstrešni zidec na konzolah. Na dvoriščni strani stavbe so slopaste dvonadstropne arkade.

c) V tretji četrtini 19. stoletja zgrajeno poslopje se je gabaritno ujelo s sosednjo mestno hišo. V današnji podobi moti skladnost fasade le neprimerno oblikovano pritličje, kjer je potrebno ponovno vzpostaviti osno organiziranost. V osnovi je stavba iz 18. stoletja.

d) Spomenik varujemo v celovitosti in neokrnjenosti. Dovoljeni so posegi, ki bodo spomeniške lastnosti ohranjali oziroma valorizirali.

e) Izkoriščenje poslopja za lokale, poslovne prostore in stanovanja je v skladu s programom namembnosti starega mestnega jedra Slovenj Gradca.

U 20 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 27 (Trg svobode 7)

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 9 parc. št. 517, last Trgovsko podjetje Zila Slovenj Gradec.

b) Enonadstropna, dvoosna,- vogalna stavba ima na stranski fasadi deset okenskih osi. Pritličje tvori ena sama velika izložba z dostopom v lokal, nadstropje pa oblikujeta okni s profiliranimi obrobami, policama in karnizoma na konzolah. Podstrešni zidec je profiliran.

c) Stavba je pomembna predvsem zaradi lege na stičišču dveh glavnih in obenem najkvalitetnejših mestnih trgov. Pritličje, pokvarjeno z izložbo, je potrebno popraviti.

d) Spomenik varujemo v celoti njegovih spomeniških sestavin. Dovoljeni so posegi za ohranitev objekta in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Poslovna dejavnost je v skladu z značajem stavbe in njenim položajem v mestnem okolju.

U 21 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 28

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1017, parc. št. 410, last Skupščine, občine Slovenj Gradec in Lekarne Slovenj Gradec.

b) Petosna, enonadstropna stavba v nizu z rizalitno poudarjenima drugo in tretjo osjo. Rizalit tvorita lizeni v pritličju, potlačeno polkrožni portal s kapiteloma ter pilastra s profiliranima kapiteloma v nadstropju. Enaka pilastra poudarjata tudi robove fasade. Pritličje krasi rustika, mejni in podstrešni zidec sta profilirana, okna v nadstropju imajo profilirane obrobe. Na dvoriščni fasadi členijo stavbo kapasto obokane arkade.

c) Čeprav ima stavba modernizirano pročelje, kažejo detajli v notranjosti precej starejši datum nastanka -verjetno 17. stoletje, v osnovi pa je še starejša.

d) Spomenik varujemo v celovitosti in neokrnjenosti vseh elementov. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Lokal in stanovanja so ustrezna izraba objekta.

U 22 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 29-31

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 88, parc. št. 521 in 522, družbena lastnina v uporabi Trgovskega podjetja Zila Slovenj Gradec.

b) Enonadstropna, osemosna stavba v nizu je razdeljena na dve hišni številki, oblikovno pa tvori eno fasado. V pritličju so le tri velike izložbene odprtine z dostopi v lokale in pravokoten uvozni portal v tretji osi. V etažnem delu fasade poudarjajo osrednji dve osi po dva para pilastrov ob straneh ter osrednji pilaster med obema osema. Okenske obrobe so gladke, karnizi nekoliko usločeni, okna imajo tudi profilirane police in motive rozet v parapetih. Celotno prvo nadstropje krasi še rustika, podstrešni zidec je profiliran.

c) Verjetno iz dveh hiš, združenih pod enotno fasado nastala stavba, nam kaže danes baročno lice. Zaradi neprimerno oblikovanega pritličja z izložbami je izgubila dobršen del pričevalnosti, ki pa se da z ustreznimi posegi nadomestiti.

d) Spomenik varujemo v celoti vseh njegovih sestavin. Dovoljeni so sanacijski posegi in posegi, ki bodo služili valorizaciji spomeniških lastnosti objekta.

e) Trgovsko-stanovanjska namembnost ustreza programu namembnosti stavb v središču mesta.

U 23 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 33

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 141, parc. št. 523/1, družbena lastnina v uporabi Rojnik Draga;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 752, parc. št. 523/2, družbena lastnina v uporabi Lesne TOZD Nova oprema Slovenj Gradec.

b) Štiriosna, enonadstropna hiša v strnjenem tržnem nizu ima v prvi osi potlačeno polkrožno zaključen portal s historicističnimi vratnicami. Pritličje krasi še rustika, vse tri ostale osi pa zavzema velika izložba z dostopom v lokal. Mejni zidec je profiliran, prav tako podstrešni, ki sloni na reliefno izstopajočih kvadratkih. Okna v etaži imajo profilirane obrobe, ki se podaljšujejo do mejnega zidca, police in rahlo usločene profilirane kranize.

c) Hiša s historično fasado je pomembna predvsem zaradi lege in kot sestavni del mestnega ambienta. Neustrezno pritličje je potrebno spremeniti.

d) Spomenik varujemo v celovitosti vseh sestavin. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Lokal v pritličju in stanovanje v nadstropju ustrezata značaju in legi stavbe.

U 24 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 34

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 965, parc. št.

404/2, družbena lastnina v uporabi Čahuk Stanislava in Čahuk Vladimirja;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 207, parc. št. 407, družbena lastnina v uporabi Perger Ljube.

b) Triosna, enonadstropna stavba v strnjenem tržnem nizu ima pravokoten portal v prvi osi. Pritličje oblikuje še dostop v lokal in izložbeno okno, od nadstropja pa ga ločuje konveksni mejni zidec. Okna v nadstropju imajo gladke obrobe, katere se podaljšujejo do mejnega zidca. Podstrešni venec je profiliran. Vežo pokriva križno grebenasti obok.

c) Stavba s preprosto, lepo obnovljeno fasado, je v osnovi precej starejša od zunanjega videza. Gabaritno in s pročeljem predstavlja del historičnega ambienta starega jedra mesta.

d) Spomenik varujemo v celovitosti in neokrnjenosti vseh elementov. Dovoljeni so posegi za ohranitev oziroma valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Izraba za lokal v pritličju in stanovanje v nadstropju je ustrezna.

U 25 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 36

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 964, parc. št. 404/1, družbena lastnina v uporabi Korbus Celestine, Marovšek Anice, Hovnik Franca in Korbus Franca;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 484, parc. št. 405, družbena lastnina v uporabi Marovšek Anice in Marovšek Franca;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 507, parc. št. 406, družbena lastnina v uporabi Korbus Celestine in Korbus Franca.

b) Triosna, enonadstropna stavba v nizu ima pravokoten portal v prvi osi nekoliko nad nivojem, tako da vodijo do njega stopnice. Poleg portala je v pritličju še velika. izložbena odprtina z dostopom v lokal. Mejni zidec je profiliran. Okna v nadstropju imajo profilirane obrobe, profilirane karnize na konzolah in motive rombov v parapetih. Podstrešni venec je konkaven. Vežo pokriva križno-grebenasti obok, na dvoriščni fasadi pa jo obteka po vsej dolžini balkon z bidermajersko ograjo.

c) Stavba v sedanji obliki iz leta 1896 nam kaže v notranjosti podobo iz časa nastanka v 17. stoletju. Neprimerno oblikovano izložbo v pritličju hiše je potrebno ustrezno sanirati in s tem vrniti stavbi del njenega značaja.

d) Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za ohranitev objekta in valorizacijo njegovih spomeniških sestavin.

e) Lokal v pritličju in stanovanje v nadstropju.

U 26 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 37

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1077, parc. št. 525/2, last Trgovskega podjetja Zila Slovenj Gradec.

b) Štiriosna, enonadstropna stavba v nizu ima med prvo in drugo osjo potlačeno polkrožen portal s-temeni-kom in kapiteloma ter gladko preklado, slonečo na dveh pilastrih. Na portalu so ohranjene še originalne baročne vratnice. Okni v pritličju zapirajo lesene naoknice, imata gladke obrobe in profilirana karniza. Podstrešni zidec je profiliran. Okna v nadstropju imajo le profilirane obrobe.

c) Nekdanja Mersijeva hiša je lep primer baročne stavbe iz začetka 18. stoletja, ki se nam je domala neprezidana ohranila do danes ter tako predstavlja kvaliteten poudarek mestnega prostora.

d) Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacij o njegovih spomeniških lastnosti.

e) Poslopje je trenutno v postopku sanacije. Priporočamo ureditev lokala v pritličju š pogojem, da se fasada ne spreminja, in stanovanja v nadstropju.

U 27 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 38

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 583, parc. št. 402, družbena lastnina v uporabi Štelcer Frančiške in Slovin - Vinag Vinarstvo Maribor;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 150, parc. št. 403, družbena lastnina v uporabi Grobelnik Marije.

b) Enonadstropna, štiriosna stavba v strnjenem tržnem nizu ima pritličje, členjeno z rustiko. V pritličju sta dva pravokotna dostopa v lokal in dve izložbi, od nadstropja ga loči profiliran mejni zidec. Okna v nadstropju, so bogato okrašena s pilastri ob straneh, balustradnimi parapeti in usločenimi karnizi. Podstrešni zidec je profiliran.

c) Bogata baročna fasada poslopja iz 18. stoletja spada med kvalitetnejša pročelja svoje dobe v mestu.

d) Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Turistična agencija v pritličju in stanovanje v nadstropju je izraba, ki ustreza značaju in pomenu spomenika.

U 28 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 39

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 24, parc. št. 526/1, družbena lastnina v uporabi Tovarne usnja Prevent Slovenj Gradec;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 691, parc. št. 526/3 in št. z. k. vl. 1046, parc. št. 526/4, družbena lastnina v uporabi Salecl Hildegarde.

b) Triosna, enonadstropna, v strnjenem tržnem nizu locirana stavba ima modernizirano fasado, členjeno s pravokotnim portalom v tretji osi pritličja, dostopom v lokal in izložbenim oknom, profiliranim mejnim zidcem, okni v nadstropju s profiliranimi obrobami, s temeniki, policami in s profiliranim podstrešnim vencem. Vežo pokriva banja.

c) Kljub pusti predelani fasadi skriva notranjščina stavbe vrsto detajlov, ki jo zanesljivo uvrščajo med starejše arhitekture v mestu, saj jo lahko datiramo v čas okoli sredine ali druge polovice 16. stoletja.

d) Spomenik varujemo v celoti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za sanacijo in valorizacijo spomeniških lastnosti stavbe.

e) Izraba za lokal in stanovanje ustreza značaju in pomenu spomenika.

U 29 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 40

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 252, parc. št. 401, družbena lastnina v uporabi Glasbene šole Slovenj Gradec.

b) Triosna, enonadstropna, vogalna stavba s pravokotnim, gladko okvirjenim portalom z odbijačema in bidermajerskimi vratnicami ter rustificiranim pritličjem. Okna v pritličju imajo gladke obrobe, v nadstropju pa jih krasijo profilirane obrobe, polkrožno usločeni karnizi na okrašenih konzolah in parapeti, ki se podaljšujejo od profiliranega mejnega zidca. Podstrešni venec je profiliran, ob straneh v nadstropju ulično fasado obrobljata pilastra, stransko fasado pa členijo ena okenska os, gladek mejni in konkavni podstrešni zidec ter rustika v pritličju. Na ulični fasadi je levo od portala vzidana tudi napisna plošča z napisom, da se je v tej hiši leta 1860 rodil skladatelj Hugo Wolf. Veža hiše je križno obokana.

c) Poslopje z zgodnjebaročno fasado in starejšo notranjščino se gabaritno in oblikovno zelo dobro vklaplja v fasadni niz glavnega mestnega ambienta. Pomembno je

tudi kot rojstna hiša skladatelja Huga Wolfa.

d) Spomenik varujemo v celovitosti in neokrnjenosti vseh njegovih sestavin. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških značilnosti.

e) Uporaba hiše za potrebe glasbene šole ustreza njenemu značaju in pomenu.

U 30 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 47

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 29, parc. št. 533, last Štumpfl Alberta, Štumpfl Irme in Šircelj Irme.

b) Triosna, enonadstropna stavba v nizu ima pritličje, pokvarjeno z velikim izložbenim oknom in dostopom v lokal. Celotna prva etaža fasade je okrašena s secesijsko ornamentiko. Mejni in podstrešni zidec sta gladka.

c) S preprosto secesijsko fasado okrašena stavba je v osnovi veliko starejša, po banjasto obokani veži sodeč jo lahko postavimo v 17. stoletje. Neprimerno pritličje je potrebno popraviti.

d) Spomenik varujemo v izvirnosti in celovitosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Lokal v pritličju in stanovanjski prostori v nadstropju.

U 31 - SLOVENJ GRADEC, Meškova ul. 10/a

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 193, parc. št. 605, družbena lastnina v uporabi Slemenik Štefanije.

b) Enonadstropna stavba v nizu objektov, ki so umaknjeni iz osnovne ulične črte in so nastali na nekdanjem mestnem obzidju. Precej predelana hiša s prizidkom pred fasado in opečno streho ima na vzhodnem delu, ki je prislonjen na nekdanje obzidje, še ohranjen poligonalni stolp - del mestnega obzidja.

c) Spomenik je pomemben predvsem zaradi ohranjenega dela mestnega obzidja - stolpa, ki datira v 14. stoletje. Stolp, ki je danes nekoliko neprimerno obdelan (debeli omet), bi bilo potrebno s primerno obdelavo ustrezneje prezentirati.

d) Na spomeniku varujemo vse značilnosti tlorisa, gabarita in predvsem stolp - utrdbeni objekt z vsemi njegovimi historičnimi lastnostmi. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških svojstev.

e) V hiši je stanovanje. Taka namembnost je glede na značaj spomenika primerna.

U 32 - SLOVENJ GRADEC, Trg svobode 1

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 93, parc. št. 510, last Skupščine občine Slovenj Gradec.

b) Dvonadstropna, vogalna stavba je na glavni ulični fasadi petosna, na stranski fasadi, orientirani na Glavni trg, pa ima tri okenske osi. Fasado členijo rizalitno poudarjene osrednje tri osi v nadstropju, profilirana mejni in podstrešni venec, gladke obrobe oken in motiva rombov v četrti in peti okenski osi oken v prvem nadstropju. Pokončno pravokoten kamnit portal vodi v notranjost v četrti osi pritličja, osrednja, tretja os, pa je v nadstropjih poudarjena z balkonom z bidermajersko ograjo in letnico 1862 ter z dvojnim oknom v drugem nadstropju. Stavba ima poudarjene vogale in stransko fasado - enako obdelano kot glavno.

c) V osnovi vsaj baročna stavba dominira na vogalu dveh osrednjih mestnih trgov in učinkovito obvladuje oba mestna ambienta. Pri bodočih obnovitvenih posegih v poslopje bi bilo potrebno ponovno vzpostaviti osno organizacijo pritličja namesto obstoječih neprimernih izložb.

d) Na spomeniku varujemo vse značilnosti njegove strukture. Dovoljeni so posegi za valorizacijo oziroma ohranitev spomeniških značilnosti stavbe.

e) Poslovno-stanovanjska namembnost je v skladu z značajem spomenika.

U 33 - SLOVENJ GRADEC, Trg svobode 4

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 1, parc. št. 513, družbena lastnina v uporabi Železnikar Marijana, Železnikar Boža in Šprager Cvetane.

b) Enonadstropna, osemosna, vogalna stavba ima osrednji dve osi rizalitno poudarjeni in naglašeni še s potlačeno polkrožnim portalom v pritličju in nadstrešnim zidcem z balustri. Stranski dve in osrednji dve osi so združene. Pritličje je rustificirano, okna v nadstropju pa polkrožno zaključena, bogato okrašena in imajo lesene navojnice. Mejni in podstrešni zidec sta profilirana. Petosna stranska fasada ima osrednjo os rizalitno poudarjeno in je obdelana kot glavna.

c) Stavba je zelo lep in ohranjen primer ambiciozne neobaročne arhitekture iz časa okoli 1900. S svojo pojavno podobo učinkovito zaključuje potek trga proti župni cerkvi oziroma prehod v Meškovo ulico.

d) Spomenik varujemo v vseh značilnostih njegove substance. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Lokal v pritličju in stanovanja, v nadstropju so primerna izraba objekta.

U 34 - SLOVENJ GRADEC, Trg svobode 5

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 171, parc. št. 519, last Rimokatoliškega župnijstva Slovenj Gradec.

b) Enonadstropna, petosna, vogalna stavba z opečno streho ima polkrožen portal v pritličju še rizalitno poudarjen in okrašen z rustiko. V pritličnem pasu so obdelane v rustiki tudi okenske obrobe, v nadstropju pa obrobljajo okna pilastri s profiliranimi kapiteli, na katerih slonijo profilirani karnizi oziroma trikotni zaključek v portalni osi. Parapeti oken v nadstropju so med seboj povezani s profiliranima mejnima zidcema, tudi podstrešni zidec je profiliran. Stranska fasada je triosna in enako obdelana kot glavna.

c) Pozno klasicistična stavba je bila zgrajena leta 1884 in spada med kvalitetnejše arhitekture v mestu. V stavbi je tudi Sokličev muzej, ki je zaščiten kot kulturni spomenik.

d) Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo njegovih spomeniških kvalitet.

e) Stavba ima stanovanjsko in kulturno namembnost.

U 35 - STARI TRG št. 32, župnišče

a) - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 305, parc. št. 284, družbena lastnina v uporabi Kulturno prosvetnega društva Stari trg.

b) Mogočna, v breg zidana stavba ima proti dolini sedem osi, od katerih desne tri rizalitno izstopajo, kar je posledica več gradbenih faz. Hiša ima tesno notranje dvorišče z grbom iz leta 1626. K stavbi je na severni strani dozidana dvorana.

c) Okoli 1600 sezidana stavba v italijanskem renesančnem slogu je bila kasneje nekajkrat prezidana. Kljub temu ima izredne arhitektonske kvalitete in izjemno lego v prostoru.

d) Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so le posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti objekta.

e) V stavbi je župnišče, neprimerna stanovanja in skladišče, kar ni v skladu z značajem stavbe in njenim

spomeniškim pomenom. Potrebno je izdelati študijo za novo namembnost javnega značaja v okviru krajevne skupnosti ali cele občine.

U 36 - TROBLJE št. 46, Kelnerjeva vila

a) - k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 97, parc. št. 120, last Lakovšek Jožeta;

- k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 305, parc. št. 136, last . Večko Ernesta in Večko Ljudmile;

- k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 182., parc. št. 138/5 in 143/1, last Štumberger Karoline;

- k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 480, parc. št. 142/1, last Ajtnik Ivana, Ajtnik Silve in Ajtnik Katarine;

- k, o. Gradišče, št. z. k. vl. 236, parc. št. 142/2 in

143/2, last Koroške kmetijske zadruge Slovenj Gradec;

- k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 276, parc. št. 142/4, last Lesne Slovenj Gradec;

- k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 474, parc. št. 142/5, last Breznik Vinka;

- k. o. Gradišče, št. z. k. vl. S007, parc. št. 1529/12, nepremičnina v splošni rabi.

b) Večja stanovanjska vila je pokrita z opečno štirikapno streho. Glavna vhodna fasada je triosna, pravokotni portal vodi v notranjščino v osrednji osi, zadnja os pa je poudarjena z izzidkom. Vse fasade so okrašene s historicističnim okenskim okrasjem, mejni zidci so profilirani.

c) Kvalitetna stanovanjska arhitektura z lepo lego v krajini datira v drugo polovico 19. stoletja.

d) Spomenik varujemo v celoti vseh ohranjenih elementov. Dovoljeni so le posegi za. obnovo objekta.

e) Stanovanjska namembnost ustreza značaju in pomenu spomenika.

3. Sakralni spomeniki

- U 37 - BRDA, p. c. sv. Andreja

a) - k. o. Brda, št. z. k. vl. 24, parc. št. 36, last Rimokatoliškega župnišča Šmartno;

- k. o. Brda, št. z. k. vl. 25, parc. št. 37, 1118, 1120/1, 1120/2 in 1122/1, last Gaberšek Franca;

- k. o. Brda, št. z. k. vl. 26, parc. št.. 234, 236, 294/1, 294/2 in 295, last Krajnc Mirana.

b) Stavbo sestavljata pravokotna ladja in ožji; tristrano zaključeni prezbiterij. Šilasta okna so deloma barokizirana, deloma zazidana. Streha je krita s skrilom. Nad fasado je strešni stolp, obit s pločevino. Oba portala sta poznogotska, s paličastim profilom. Ladja ima raven ometan strop, prezbiterij pa je križno obokan z rebri. Tlak je cementen. Glavni oltar je neobaročen iz leta 1852, stranski pa neogotski.

c) Objekt je kvalitetna poznogotska arhitektura iz 16. stoletja. Sloji na krajinsko pomembnem mestu in jo je potrebno varovati skupaj s širšim okoljem.

d) Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Sakralna stavba v občasni rabi.

U 38 - BRDA, p. c. sv. Magdalene

a) - k. o. Brda, št. z. k. vl. 31. parc. št. S44, 1243/3, 1243/4, 1246, 1248, 1250 in 1251, last Lavko Irene, Lavko Alojza in Višič Ludvika;

- k. o. Brda, št. z. -k. vl. 32, parc. št. S45, S46, last Rimokatoliškega župnišča Šmartno.

b) Cerkev sestavljajo pravokotna ladja z lesenim osmerokotnim strešnim stolpičem in pravokotnim, nekoliko ožjim in nižjim prezbiterijem. Na južni fasadi je dvoje gotskih oken, v osi prezbiterija eno zgodnje gotsko okno. Ostala okna so pravokotna. Portala sta polkrožna. Prezbiterij in ladja imata raven ometan strop, slavolok je šilast. Tlak je iz nepravilnih kamnitih plošč. Glavni oltar je neorenesančen (1896), stranska pa sta iz 17. stoletja.

c) Preprosta, vendar kvalitetna in krajinsko pomembna cerkev iz časa kmalu po 1300. Nujno jo je potrebno vzdrževati in varovati s širšim okoljem.

d) Spomenik varujemo v izvirnosti, nedotaknjenosti in v vseh gradbenih elementih ter opremi. Dovoljeni so le sanacijski posegi in posegi za valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Sakralna namembnost, vendar redko v uporabi.

U 39 - DOVŽE, p. c. sv. Urha

a) k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 124, parc. št. 143 in št. z. k. vl. 242, parc. št. 1399/1, last Rimokatoliškega župnijstva Šentilj, Mislinja.

b) Cerkveni objekt sestavljajo pravokotna ladja, tristrano zaključen prezbiterij in zvonik ter zakristija. V južni steni ladje sta vidni dve romanski in eno šilastoločno gotsko okno. Streha je krita s škriljem. V notranjščini je poleg ravnega, ometanega stropa še prezbiterij s štukaturami na banjastem oboku. Oprema je večinoma baročna.

c) Objekt je prostorski poudarek zametka vaškega jedra. V osnovi romanska zgradba iz časa okoli 1318 je bila kasneje gotizirana, v 17. stoletju pa tudi temeljito barokizirana. Zadnje prezidave je doživela v 19. stoletju. Predvsem je potrebno odstraniti neprimeren tlak (keramične ploščice) v notranjščini.

d) Cerkev varujemo v celoti vseh sestavin. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Sakralni objekt v redni uporabi.

U 40 - GOLAVABUKA, p. c. sv. Filipa in Jakoba

a) - k. o. Golavabuka, št. z. k. vl. 27, parc. št. 451/2, 452/1, 452/2 in 454, last Ramšak Filipa in Ramšak Magde;

- k. o. Golavabuka, št. z. k. vl. 28, parc. št. 457/1, 457/2 in 464/6, last Kavdik Ferdinanda in Kavdik Antonija;

- k. o. Golavabuka, št. z. k. vl. .52, parc. št. S52, last Rimokatoliškega župnijstva Šmartno.

b) Objekt sestavljajo pravokotna ladja in pravokotni prezbiterij ter, na stiku ladje in prezbiterija na severni strani, zvonik in zakristija. Na južni fasadi je troje, deloma zazidanih, zgodnjegotskih oken in dvoje gotskih oken. Tudi na prezbiteriju je eno gotsko okno. Ladjo pokriva dvokapna skriljasta streha, zvonik pa osmerokotna skodlasta. Prezbiterij je pokrit s trajanko. Ladja ima raven ometan strop, slavolok je šilast, prezbiterij ima banjast obok. V cerkvi je troje oltarjev.

c) Preprosta podružnična cerkev z odlično krajinsko lego. Je kvalitetna romarska arhitektura, nastala na koncu 13. stoletja, kasneje so jo gotizirali.

d) Spomenik varujemo v celoti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Sakralni objekt v občasni uporabi.

U 41 - GRAŠKA GORA, p. c. sv. Helene

a) - k. o. Šmiklavž, št. z. k. vl. P010, parc. št. 131, last Čas Jureta;

- k. o. Šmiklavž, št. z. k. vl. P005, parc. št. 419, 420, 421, 423 in 424, last Smonkar Ane ml.;

- k. o. Šmiklavž, št. z. k. vl. 15. parc. št. 429. 430, 431/1, 438, 439, 440/4 in 26, last Pušnik Avgusta;

- k. o. Šmiklavž, št. z. k. vl. 50, parc. št. 434, last KKZ TZO Ledina Slovenj Gradec;

- k. o. Šmiklavž, št. z. k. vl. 1.6, parc. št. 440/1 in 440/2, last Pungartnik Marije;

- k. o. Šmiklavž, št. z. k. vl. .7, parc. št. 27, last Rimokatoliškega župnijstva Šmiklavž, Podgorje pri Slovenj Gradcu;

- k. o. Graška gora, št. z. k. vl. 5, parc. št. 147/2 in 148/1, last Smonkar Ane ml.;

- k. o. Graška gora, št. z. k. vl. 23, parc. št. 258, 259 in 260/2, last Rožanc Franca;

- k. o. Graška gora, št. z. k. vl. S 3, parc. št. 521, nepremičnina v splošni rabi.

b) Cerkev sestavljajo nizek zvonik, pravokotna ladja in ožji, a enako visok prezbiterij. Streha na zvoniku je pločevinasta, sicer skriljasta. Portal je polkrožen z žlebastim profilom. Okna so pravokotna, le v osi prezbiterija je na pol zazidano gotsko okno. Ladja in prezbiterij sta prekrita z banjastim obokom s sosvodnicami. Glavni oltar sv. Helene je kvalitetno baročno delo iz okoli 1670.

c) Preprosta podružnica je nastala že v 13. stoletju, barok pa jo je temeljito prezidal. Ker leži na krajinsko pomembnem mestu, jo je pri varovanju potrebno obvarovati skupaj s širšim okoljem.

d) Cerkveno arhitekturo varujemo v celoti, prav tako pa tudi njeno širšo okolico. Dovoljeni posegi morajo služiti le obnovi oziroma valorizaciji spomeniških sestavin.

e) Sakralni objekt v občasni uporabi.

U 42 - HOMEC, p. c. sv. Marije Pomočnice

a) - k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 49, parc. št. 675, 677. 679, 680, 683/1, 684, 710, 712, 713 in 714, last Kresnik Martina;

- k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 221, parc. št..702 in 703, last Gams Karla in Gams Marije;

- k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 56, parc. št. 704 in 705, last Gril Karla;

- k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 209, parc. št. 706/1 in 706/3, last Sibila Mihaela;

- k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 106, parc. št. 707, 708, 709 in 711 in št. z. k. v). 48, parc. št. 48, in 49/2 ter št. z. k. vl. 407, parc. št. 49/1, last Rimokatoliškega župnijstva Šmartno pri Slovenj Gradcu.

b) Enotno zasnovana baročna cerkev je sestavljena iz ladje, katere glavna fasada je trikotno zaključena in nad katero se dviga zvonik, ter iz tristrano zaključenega prezbiterija. Notranjščina je v celoti obokana, tlak je iz črno-belih kamnitih plošč. Glavni oltar in oltar v severni ladji sta iz 18. stoletja, oltar v južni ladji je datiran z letnico 1728.

c) Stavba je pomembna zaradi enotne baročne zasnove in izpeljave in je danes priča arhitekturnih smeri srede 17. stoletja. Pomembna je tudi zaradi izredno bogate in kvalitetne opreme.

d) Spomenik varujemo v izvirnosti in nedotaknjenosti. Dovoljeni so posegi za obnovo.

e) Sakralni objekt v redni uporabi.

U 43 KOZJAK, p. c. sv. Mohorja in Fortunata vključno z mežnarijo

a) - k. o. Kozjak, št. z. k. vl. 37, parc. št. 304, 312 in 3i8, last Grobelnik Ivane in Grobelnik Antona;

- k. o. Kozjak, št. z. k. vl. 111, parc. št. 313 in št. z. k. vl. 33, parc. št. 22, last Rimokatoliškega župnijstva Šentflorjan;

- k. o. Kozjak, št. z. k. vl. 56, parc. št. 314 in 315, last Špegel Ivana;

- k. o. Kozjak, št. z. k. vl. 211, parc. št. 23, last Špegel Ivana in Špegel Jožice;

- k. o. Kozjak, št. z. k. vl. S 2, parc. št. 1406, nepremičnine v splošni rabi.

b) Cerkev sestavljajo pravokotna ladja, ožji, a enako visok prezbiterij in zvonik na vzhodni strani. Ladja in prezbiterij sta banjasto obokana, tudi prostor pod zvonikom (verjetno nekdanji prezbiterij) pokriva vzdolžna banja. Slednji je v celoti poslikan s furlanskimi freskami iz 15. stoletja. V cerkvi so trije oltarji iz 19. stoletja.

c) Objekt je pomemben kot vrh piramidasto oblikovanega zaselka. Izrednega pomena je tudi arhitektura, ki je nastala po sredini 13. stoletja, v 15. stoletju sojo poslikali z gotskimi freskami furlanske smeri, kasneje (v 19. stoletju) pa tudi prezidavah.

d) Spomenik varujemo v izvirnosti in neokrnjenosti. Dovoljeni so le posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Sakralni objekt v občasni uporabi.

U 44 - LEGEN, p. c. sv. Barbare

a) - k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 276, parc. št. 1292/1 in št. z. k. vl. 325, parc. št. 1293/2, last Lesne Slovenj Gradec;

- k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 179. parc. št. 1292/5, 1292/9, 1292/10, 1304/3, 1307 in S 185, last Hriberšek Ivana;

- k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 483, parc. št. 1292/8, last Leve Toneta;

- k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 388, parc. št. 1303, 1302 in 1304/1, last Kmetijske zemljiške skupnosti občine Slovenj Gradec;

- k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 67, parc. št. S 84, last Rimokatoliškega župnijstva Pameče.

b) Objekt sestavljajo pravokotna ladja, nekoliko ožji, a enako visok prezbiterij ter masivni zvonik, ki je prizidan ob južni strani ob stiku ladje s prezbiterijem. Zvonik ima letnico 1847 ter čebulasto streho iz pločevine. Ladja in prezbiterij sta krita z eternitom. Okna so gotska., tista na prezbiteriju imajo tudi krogovičje. Portala na zahodni in južni fasadi sta polkrožna in imata prisekan rob na ajdovo zrno. V notranjščini ima ladja raven kasetiran strop iz 17. stoletja, prezbiterij pa je križno obokan z rebri. Glavni oltar je iz 18. stoletja, oba stranska pa datirata v 17. stoletje.

c) Enotno zasnovana, poznogotska podružnica iz okoli 1519, je posvečena zaščitnici rudarjev. Leži na samotnem kraju v izjemno kvalitetni pokrajini. Objekt je pomemben zaradi svoje arhitekture in opreme ter lege v pokrajini.

d) Spomenik varujemo v celovitosti, nedotaknjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških vrednot.

e) Sakralni objekt v občasni rabi.

U 45 - LEGEN, p. c. sv. Jurija

a) - k. o. Legen, št. z. k. vl. 1186, parc. št. 408 in št. z. k. vl. 92, parc. št. 33, last Rimokatoliškega župnijstva Šmartno pri Slovenj Gradcu.

b) Objekt sestavljajo pravokotna ladja in zvonik, v katerega pritličju se skriva prezbiterij. V njegovi osi je romansko okno. Ladja ima raven, neprimerno prezentiran strop (ladijski pod), prezbiterij je obokan s križno-grebenastim obokom. Slavolok je rahlo šilast in ometan.

c) Čeprav cerkev ni v celoti ohranjena v prvotni obliki, je lep primer romanske cerkve z vzhodnim zvonikom. Žal je večina njenih kvalitet skrita pod popolnoma neprimernimi zunanjimi ometi.

d) Spomenik varujemo v izvirnosti. Neprimerne omete in lesen ladijski pod na stropu bi bilo potrebno nadomestiti z ustreznejšimi.

e) Sakralni objekt v občasni rabi.

U 46 - MISLINJA, p. c. sv. Lenarta

a) - k, o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 379, parc. št. 52 in S4, last Pečečnik Franca in Pečečnik Magdalene;

- k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 4, parc. št. 54/1, last Germ Marije;

- k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 5, parc. št. 5, last Rimokatoliškega župnijstva Šentilj pod Turjakom.

b) Cerkev sestavljajo zvonik s čebulasto streho, pravokotna ladja s prizidano severno kapelo in enako visok, tristrano zaključen prezbiterij. Na jugu je prizidana zakristija. Na fasadah so vidne sledi arhitekturne poslikave. Ladja je obokana in členjena s polslopi. V cerkvi so trije baročni oltarji, delo J. J. Mersija.

c) Cerkev je dvignjena nad nivo naselja in s svojo maso ter položajem obvladuje širši prostor. Tudi sicer kvalitetna arhitektura iz leta 1652 s pomembno opremo.

d) Cerkev varujemo v celoti in neokrnjenosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Sakralni objekt v redni uporabi.

U 47 - PAMEČE, ž. c. sv. Jakoba

a) - k. o. Pameče, št. z. k. vl. 174, parc. št. 1402 in 13, last Beliš Borisa, Beliš Marine, Ošlovnik Andreja in Ošlovnik Helene;

- k. o. Pameče, št. z. k. vl. 1, parc. št. 1403/5 in 15 ter št. z. k. vl. 78, parc. št. 14, last Rimokatoliškega

- župnijstva Pameče;

- k. o. Pameče, št. z. k. vl. S 1, parc. št. 1438/2, nepremičnina v splošni rabi.

b) Cerkev sestavljajo visok zvonik s pločevinasto osmerokotno streho, ladja z dvema stranskima kapelama in prezbiterij. Na zunanjščini zvonika so vidni sledovi romanike, v notranjosti pa tudi križnorebrasti gotski obok. Sicer je notranjščina cerkve enoladijska in rebrasto obokana. Neogotska oprema iz 19. stoletja obsega glavni oltar sv. Jakoba., stranska oltarja posvečena Srcu Jezusovemu in sv. Mariji ter plastiki sv. Marije z detetom in sv.

Jožefa z detetom v ladji. Omeniti velja še orgle - Brandlovo delo iz 1909.

c) Cerkev, ki je danes pomembna predvsem kot vaški prostorski poudarek, je nastala bržkone še v romaniki, kar dokazuje ostanek na zvoniku. Svoj del je dodala gotika, ki se nam je ohranila v križnorebrastem oboku

pod zvonikom, v sedanjo obliko pa so cerkev prezidali leta 1868.

d) Spomenik varujemo v avtentičnih značilnostih spomeniških sestavin. Dovoljeni so le posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Cerkev v redni sakralni uporabi.

U 48 - PAMEČE, p. c. sv. Ane

a) - k. o. Pameče, št. z. k. vl. 27, parc. št. 328, 329, 330, 332/2, 333, 334, 335, 1011/6, 64/2 in 64/3 ter št. z. k. vl. 4, parc. št. 65, last Rimokatoliškega župnijstva Pameče;

- k. o. Pameče, št. z. k. vl. 230, parc. št. 326/2, družbena lastnina, imetnik pravice uporabe Lesna Slovenj Gradec;

- k. o. Pameče, št. z. k. vl. 28, parc. št. 1008, last Gregorščanc Romane, Gregorščanc Vinka in Gregorščanc Milene;

- k. o. Pameče, št. z. k. vl. 29, parc. št. 1007/1 Last Kotnik Janeza;

- k. o. Pameče, št. z. k. vl. 327, parc. št. 1010, last Gregorščanc Vinka.

b) Cerkev sestavljata mogočen zvonik s čebulasto skodlasto streho in enotna gmota ladje z dvema tristrano zaključenima prezbiterijema. Na južni strani je stavbi prizidana enonadstropna zakristija. Ladja ima na južni strani polkrožna, na severni pa pravokotno in šilastoločno okno, prezbiterija pa osvetljujejo po tri, šilastoločna okna, z deloma ohranjenim krogovičjem. V notranjščino vodijo trije šilasto zaključeni profilirani gotski portali. Ladja je z masivnim slopom razdeljena na dve ladji z ravnim stropom, pod katerega beležem se kažejo sledovi poslikave. Obe ladji se zaključujeta s prezbiterijema s poslikanim mrežastim rebrastim obokom. Tlak je iz nepravilnih kamnitih plošč. V cerkvi so poleg glavnega oltarja sv. Ane s plastikami sv. Blaža, sv. Joahima, Sv. Jakoba in sv. Trojice še štirje stranski oltarji, posvečeni sv. Jakobu, sv. Cirilu in Metodu, sv. Mariji in sv. Lenartu, skupina sv. Ane Samotretje in posamezni kipi sv. Ožbolta, sv. Henrika in sv. Marije.

c) Cerkev z izjemno lego, ki je vidna iz Mislinjske doline, je bila zgrajena okoli leta 1530. Poznogotske gradbene in oblikovne značilnosti in predvsem dvoladijska zasnova, jo uvrščata med redke tovrstne spomenike na Slovenskem.

d) Spomenik varujemo v celovitosti in neokrnjenosti vseh njegovih sestavin. Na stavbi so dovoljeni le posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških sestavin. Zaradi lege in poudarka, ki ga daje pokrajini, je zavarovana s širšim pokrajinskim območjem.

e) Sakralni objekt v občasni uporabi.

U 49 - PODGORJE, p. c. sv. Duha

a) - k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 87, parc. št. 2062/1, 2062/2, 2071, 2072 in 2091, last Skobir Viktorije in Skobir Antona;

- k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 61, parc. št. 156, last Rimokatoliškega župnijstva Podgorje.

b) Objekt sestavljajo pravokotna ladja, tristrano zaključen prezbiterij in kasnejši, na vzhodni strani prizidani zvonik z zunanjimi lesenimi stopnicami. Oporniki na prezbiteriju so dvakrat stopnjevani. Ladja je baročno banjasto obokana, prezbiterij pa z gotskim rebrastim obokom. Rebra se opirajo na geometrične in figuralne konzole. Glavni oltar je delo J. J. Mersija iz leta 1769. Levi stranski oltar je iz leta 1714, desni pa je nastal okoli 1700. V zvoniku je zvon iz leta 1507.

c) Cerkev, ki leži na grebenu nad Suhim dolom, je zelo izpostavljena ter je prostorski poudarek širšega krajinskega območja. Gradbena zgodovina stavbe sega na konec

15. stoletja, kasneje, pa so jo barokizirali. Ima tudi pomembno baročno opremo.

d) Spomenik varujemo v celoti vseh arhitekturnih sestavin in opreme. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških sestavin.

e) Sakralni objekt v občasni uporabi.

U 50 - PODGORJE, ž. c. sv. Ulrika

a) - k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 120, parc. št. 1/1 in 2/2 ter št. z. k. vl. 63, parc. št. 6, 7 in št. z. k. vl. 62, parc. št. 1, last Rimokatoliškega župnijstva Podgorje;

- k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 148, parc. št. 56 in 13/1, last Skupščine občine Slovenj Gradec.

b) Zvoniku s čebulasto streho in lopo v pritličju sledi pravokotna ladja in tristrano zaključen prezbiterij z oporniki. Ladja je obokana s kupolastim obokom na oprogah, slavolok je barokiziran, obok v prezbiteriju pa je zvezdast z rebri, ki slone na služnikih. V cerkvi so trije baročni oltarji in prižnica.

c) Cerkev stoji samostojno na robu urbano neorganiziranega naselja in je njegov edini prostorski poudarek. Zvonik in prezbiterij sta iz 15. stoletja, ladja pa je starejša. Baročna oprema je kvalitetna.

d) Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za njegovo ohranitev.

e) Sakralni objekt v redni uporabi.

U 51 - SELE, ž. c. sv. Roka

a) - k. o. Sele, št. z. k. vl. 13, parc. št. 57 in 58, last Zabel Alojzije;

- k. o. Sele, št. z. k. vl. 46, parc. št. 99, last Ješovnik Marije;

- k. o. Sele, št. z. k. vl. 45, parc. št. 575/2, 575/3, 586, 587, 588/1, 588/2, 589, 590. 592 in 100 ter št. z. k. vl. 56, parc. št. 661/3, 665, 666/1, 666/2, 667/2, 667/1 in 669/2, last Rimokatoliškega župnijstva Sele;

- k. o. Sele, št. z. k. vl. 58, parc. št. 575/7, last Grobelnik Edvarda in Grobelnik Frančiške.

b) K pravokotni ladji s tristranim prezbiterijem sta na severni in južni strani prizidani kapeli ter na južni strani še zvonik. Notranjščina je banjasto obokana, razen prezbiterija, ki ima mrežast obok s šibkimi rebri ter je bil konec

16. stoletja dekorativno poslikan. Glavni oltar je delo J. J. Mersija, medtem ko sta oltarja v kapelah iz 17. stoletja.

c) Spomenik je poudarek redko pozidanega pobočja Sel. Stavba sama je kvalitetna arhitektura z gotsko tradicijo, kije bila kasneje barokizirana. Ima tudi zelo kakovostno opremo. Dolga leta je tu deloval in živel F. K. Meško.

d) Cerkev varujemo v celoti vseh arhitekturnih sestavin in opreme. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških sestavin.

e) Sakralni objekt v redni uporabi.

U 52 - SELE, p. c. sv. Miklavža

a) - k. o. Sele, št. z. k. vl. 98, parc. št. 164/8, 548, 550/2, S49/1, S49/2 in S50, last Konečnik Rozalije in Konečnik Mirka.

b) Objekt sestavljajo zvonik, ladja s prezbiterijem in dvoje kapel. Celotna notranjščina, v kateri so trije baročni oltarji, je obokana. Na zunanjščini so ostanki baročne arhitekturne poslikave, ki bi jo bilo potrebno prezentirati.

c) Kvalitetna, enotno baročno koncipirana stavba s starejšim zvonikom ima zelo kvalitetno baročno opremo - deloma dela J. J. Mersija in F. Potočnika.

d) Spomenik varujemo v celoti vseh sestavin. Dovoljeni so le sanacijski posegi.

e) Sakralni objekt v občasni uporabi.

U 53 - SLOVENJ GRADEC, ž. c. sv. Elizabete

a) - k. o. Slovenj Gradec, št; z. k. vl. 248, parc. št. . 572 in št. z. k. vl. 239, parc. št. 573, družbena lastnina, imetnik pravice uporabe Rimokatoliško župnijstvo Slovenj Gradec;

- k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 222, parc. št. 575/1 in št. z. k. vl. 357, parc. št. 576, 577, last Skupščine občine Slovenj Gradec.

b) Cerkev leži na dominantni legi enega od obeh glavnih mestnih ambientov - Trga svobode. Sestavljena je iz pravokotne ladje, kateri sta na južni strani prizidani dve, na severni strani pa ena kapela in zvonik, in iz prezbiterija s triosminskim zaključkom. Ladja je obokana z grebenasto mrežastim obokom," prezbiterij pa pokriva zvezdast obok z močnimi rebri brez sklepnikov. Cerkev je tudi bogato baročno opremljena z izredno kvalitetnimi deli J. J. Mersija, J. J. Schoya, M. Skobla in drugih.

c) Tudi v slovenskem okviru zelo pomembna in umetnostno izredno kvalitetna stavba z dolgo zgodovino, ki se začenja v dobi romanike in nadaljuje s povišanjem ladje okoli leta 1400, prizidavo zvonika, prezbiterija in zakristije v 15. stoletju, dodanima baročnima kapelama v 18. stoletju, preobokanjem notranjščine in izdelavo bogate baročne opreme. Cerkev je tudi urbanistično pomemben objekt v mestu, saj determinira osrednji tržni prostor starega mestnega jedra.

d) Cerkev varujemo v vseh elementih celote in detajlov. Dovoljeni so le posegi za ohranitev spomeniških vrednot in njihovo prezentacijo.

e) Cerkev je v redni sakralni uporabi.

U 54 - SLOVENJ GRADEC, špitalska cerkev sv. Duha

a) Lokacija zaščitenih parcel je enaka kot pri spomeniku U 53 - Slovenj Gradec, ž. c. sv. Elizabete.

b) Poleg župne cerkve sv. Elizabete stoječo cerkev sestavljata pravokotna ladja z zakristijo na južni strani in triosminsko zaključen prezbiterij; Pokriva jo dvokapna skrilasta streha, ki se nad prezbiterijem triosminsko zaključuje. Glavni portal se gotsko šilastoločno zaključuje; v timpanonu ima letnico 1494. Notranjščina je v celoti obokana: ladja z mrežastim rebrastim obokom, prezbiterij pa z zvezdastim obokom. Severna stena prezbiterija je bogato poslikana s sedemindvajsetimi prizori iz Kristusovega življenja, delo Andreja iz Ottinga iz časa po letu 1450.

c) Odlična gotska arhitektura manjših dimenzij spada med najpomembnejše spomenike zaradi svoje arhitekture, stenskih slik in opreme. Urbanistično sestavlja skupaj z župno cerkvijo pomemben mestni arhitekturni poudarek.

d) Spomenik varujemo v neokrnjeni celoti in vseh detajlih. Dovoljeni so le posegi za ohranitev in njegovo prezentacijo.

e) Objekt služi v kulturne namene in ni v redni uporabi.

U 55 - SREDNJI DOLIČ, ž. c. sv. Florjana

a) - k. o. Gornji Dolič, št. z. k. vl. 35, parc. št. 3/1; št. z. k. vl. 2, parc. št. 3/3; št. z. k. vl. 65, parc. št. 7, 8 in 4 ter št. z. k. vl. 1, parc. št. 1, last Rimokatoliškega župnijstva Šentflorjan;

- k. o. Gornji Dolič, št. z. k. vl. 163, parc. št. 2, last Jevnišek Franca in Jevnišek Cvetke.

, b) Cerkev sestavljajo zvonik s čebulasto streho, ladja z dvema stranskima ladjama, dvoje tristrano zaključenih kapel in tristrano zaključen prezbiterij. Notranjščina je obokana in členjena s slopi in pilastri. Vsa oprema, razen baročne prižnice, je iz 19. stoletja.

c) Cerkev ima dominantno lego na griču nad naseljem. V sedanji podobi je iz časa okoli 1792, v osnovi pa je verjetno starejša.

d) Spomenik varujemo v avtentičnih značilnostih. Dovoljeni so posegi za njegovo ohranitev..

e) Sakralni objekt v redni uporabi.

U 56 - STARI TRG, ž. c. sv. Pankracija

a) - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 267, parc. št. 53/1, 55/1, 55/4 in 56/1, last Gams Janeza;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 508, parc. št. 53/3, 53/4 in št. z. k. vl. 305, parc. št, S75/2 in S284 last Kulturno prosvetnega društva Stari trg;

- k. o. Stari trg, št. ž. k. vl. 65, parc. št. 58, 59, 201, S61, S139 in št. z. k. vl. 295, parc. št. 55/2, 55/3 in 56/2, last Virtič Marije;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 232, parc. št. 57/1, 57/2 in S134, last Karner Jožefa in Holc Iva;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 33, parc. št. 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68 in S92, last Serušnik Antona;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 43, parc. št. 70/1, 70/2 in 71/1, last Skupščine občine Slovenj Gradec, Rogina Alberta, Rogina Jesenke, Rogina Nade in Rogina Marte;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 400, parc. št: 71/2 in št. z. k. vl. 399, parc. št. 72 in 74, last Rebernik Rudolfa in Rebernik Jožefe;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 61, parc. št. 124, 125 in 127/2, last Markota Gordane in Razgoršek Mirka;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 78, parc. št. 129/2, 130, 131, 134/1, 134/2, 134/3, 136, 137, 138, 142, 143 in 145, last Schveitzer Marije;

- k. o. Stari-trg, št. z. k. vl. 721, parc. št. 132, 133 in 134/4, last Borovnik Slavka in Balek Silve;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 79, parc. št. 139/1, 139/2, 139/3 in 139/4, last Pušnik Franca in Pušnik Julijane;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 66, parc. št. S94, 146, 147, 148 in 151, last Slemenik Maksa;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 148, parc. št. 150, 185/1, 185/2, 185/3, 186/1, 186/2, 186/3, 186/4, 186/5, 187, 188/1, 188/2, 191/1, 192/1, 193/1, 193/2, 197/1, 197/2, 197/3, S67, S75/1, S321 in št. z. k. vl. 206, parc. št. S70, S95, S96 in S97, last Rimokatoliškega župnijstva Stari trg;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 146, parc. št. 196, S71 in št. z. k. vl. 4, parc. št. 1273, 1299/2, 1310/3 in 1371/1, last Skupščine občine Slovenj Gradec;

- k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 282, parc. št. 198, last Vodovnik Ane-Marije in Žvikart Viktorije;

- k.o. Stari trg, št. z. k. vl. 49, parc. št. S66, last Goljat Borisa in Goljat Marije.

b) Prvotna cerkev se sestoji iz pravokotne ladje, kateri so prizidali tristrano zaključen prezbiterij in svete stopnice. Zvonik stoji ločeno. Celoten kompleks je obdan z obzidjem. Ladja je enotna dvorana s štirimi križno-rebrastimi oboki s centralnim monolitom. Tlak je kamnit. Trije oltarji imajo slike Janeza Andreja Straussa, svete stopnice pa je poslikal Anton Lerchinger okoli 1770.

c) Objekt na zelo stari lokaciji ima znano gradbeno kontinuiteto od leta 850. Sama arhitektura je edinstvena za širši evropski prostor in eden najpomembnejših arhitekturnih spomenikov pri nas.

d) Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti, dovoljeni so le posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Sakralni objekt v občasni uporabi.

U 57 - STARI TRG, ž. c. sv. Radegunde

a) Lokacija zaščitenih parcel je enaka kot pri spomeniku U 55 - Stari trg, ž.c. sv. Pankracija.

b) Zvonik z vhodno lopo v pritličju stoji pred pravokotno ladjo, kateri sledi tristrano zaključen prezbiterij s kripto. Fasade so plitvo členjene, kakor tudi notranjščina, ki je banjasto obokana in poslikana s slikarijami iz 19. stoletja. Na severni in južni strani sta ladji prizidani kapeli, tako da je tloris podoben latinskemu križu. Cerkev odlikuje tudi bogata baročna oprema, saj je glavni oltar delo J. J. Mersija iz leta 1768, oltarja v kapelah pa je izdelal M. Wieser leta 1722.

c) Stavba, ki je nastala v času od 1498 do 1748 in danes kaže monumentalno baročno podobo, je bistveni del širšega prostora, katerega osnova je naselje Stari trg, krona pa sv. Pankracij na Gradu. Arhitektonsko je pomembna zaradi enotno oblikovane baročne zunanjosti ter tudi zaradi bogate opreme.

d) Cerkev varujemo v celoti in neokrnjenosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Sakralni objekt v redni uporabi.

U 58 - ŠETNIU POD TURJAKOM, ž. c. sv. Ilje

a) - k. o. Šentilj pod Turjakom, št.z. k. vl. 25, parc. št. 28, last Rimokatoliškega župnijstva Šentilj pod Turjakom.

b) Ladja cerkve ima v tlorisu obliko grškega križa. Zvonik je ostanek romanske cerkve, obokan je s križno-rebrastim obokom in danes pregrajen z nadstropjem. Pod ometom so verjetno slikarije, ki bi jih bilo potrebno odkriti. Cerkev ima tudi dokaj bogato opremo iz časa baroka in klasicističen glavni oltar iz 19. stoletja.

c) Cerkev leži na dvignjenem položaju nad naseljem in je njegov prostorski in likovni poudarek. Sezidana je bila leta 1747, osnova - zvonik pa je romanska iz leta 1292.

d) Cerkev varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Sakralni objekt v redni sakralni uporabi.

U 59-ŠETNIU POD TURJAKOM, p. c. sv. Ahaca

a) - k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 534, parc. št. 168, last Triler Staneta in Triler Štefke;

- k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 5, parc. št. 17, last Rimokatoliškega župnijstva Šentilj pod Turjakom.

b) Kvadratna ladja s tristrano zaključenim prezbiterijem, ki je nekoliko višji od ladje. Na slemenu ladje stoji osmerokotni stolpič. Celotna kritina je iz škrilja. Ladja ima raven, kasetiran gotski leseni strop z ornamentalno poslikavo, med katero vidimo podobe angelov z orodji Kristusovega mučeništva. Prezbiterij je zvezdasto - mrežasto obokan in ima prav tako poslikavo.

c) Cerkev ima izjemno lego neposredno ob glavni cesti. Zelo slikovita lega ob relativni osamljenosti, vendar lahko dostopna. Sama po sebi je zelo kvalitetna gotska arhitektura, ki ni bila od časa svojega nastanka v 14. stoletju skoraj nič spremenjena.

d) Spomenik varujemo v celoti, izvirnosti in neokrnjenosti. Dovoljeni so. posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Sakralni objekt v občasni uporabi.

U 60 - ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU, ž. c. sv. Martina

a) - k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 157, parc. št. 50/3 in št. z. k. vl. 203, parc. št. 1 in 3/3, last Rimokatoliškega župnijstva Šmartno pri Slovenj Gradcu.

b) Objekt sestavljata zvonik z lopo in dalja s tristranim zaključkom. Na zunanjščini je obnovljena dekorativna poslikava. Ladja je obokana s poznogotskim mrežastim obokom, prezbiterij in dozidani stranski ladji pa z banjastim obokom. Glavni in dva stranska oltarja so baročni, dva druga stranska oltarja pa neogotska.

c) Stavba je središče zelo starega naselja. Sama je zelo kvalitetna arhitektura, ki sega s posameznimi deli do romanike, kasneje so jo gotizirali deloma barokizirali in v 19. stoletju poslikali. V cerkvi je tudi kvalitetna oprema.

d) Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za valorizacijo spomeniških sestavin.

e) Sakralni objekt v redni uporabi.

U 61 - ŠMIKLAVŽ, ž. c. sv. Miklavža

a) - k. o. Šmiklavž, št. z. k. vl. 45, parc. št. 179, last Lesne Slovenj Gradec;

- k. o. Šmiklavž, št. z. k. vl. 50, parc. št. 180, last Koroške kmetijske zadruge Slovenj Gradec;

- k. o. Šmiklavž, št. z. k. vl. 47, parc. št. 181/1 in 181/3, ter št. z. k. vl. 32, parc. št. 181/2, last Mirka Franca;

- k. o. Šmiklavž, št. z. k. vl. 36, parc. št. 182/1; št. z. k. vl. 8, parc. št. 182/2 in št. z. k. vl. 41, parc. št. 11, last Rimokatoliškega župnijstva Šmiklavž.

b) Objekt sestavljajo pravokotna ladja s tristrano zaključenim prezbiterijem. Pred glavno fasado je zvonik z baročno streho in vhodno lopo v pritličju. Na severni in južni steni sta prizidani kapeli. Ladja je banjasto obokana s sosvodnicami in poslikana s poslikavo iz 19. stoletja, gotski prezbiterij pa ima rebrasti zvezdasti obok. V prezbiteriju je ohranjena romanska konzola.

c) Cerkev leži na pomolu nad dolino, kateri daje slikovit poudarek. Cerkveni plato je omejen z dvema kapelama. Prvotno romanska arhitektura, nastala v 13. stoletju, deluje, po prezidavah v 16. stoletju in kasneje, baročno in monumentalno.

d) Cerkev s kapelama pred njo in širšo okolico varujemo v celoti in neokrnjenosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Sakralni objekt v redni uporabi.

U 62 - TOMAŠKA VAS, p. c. sv. Tomaža

a) - k. o. Golavabuka, št. z. k. vl. S 3, parc. št. 745, nepremičnina v splošni rabi;

- k. o./Golavabuka, št. z. k. vl. 3, parc. št. S2/1 in S2/2, last Slemenik Ivanke.

b) Objekt sestavljajo visoki zvonik z lopo v pritličju, pravokotna ladja s tristrano zaključenim prezbiterijem. Osmerokotna streha zvonika in streha ladje sta kriti s škriljem. Na fasadi ladje vidimo ostanke starejše gradbene faze. Ladja ima raven kasetiran in dekorativno poslikan lesen strop, prezbiterij je bil obokan v 19. stoletju. Glavni oltar je iz 18. stoletja (delo J. A. Straussa), stranska oltarja pa iz 17. stoletja, prav tako prižnica.

c) Samostojno stoječa, prometno izolirana stavba deluje rustikalno, a je pomemben prostorski poudarek. Gradbeno še ni povsem raziskana, vendar izvira še iz časa romanike.

d) Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Sakralni objekt v redni uporabi.

U 63 - TROBLJE, p. c. sv. Marije

a) - k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 141, parc. št. 89 in št. z. k. vl. 10, parc. št. 9, last Rimokatoliškega župnijstva Pameče;

- k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 11, parc. št. 90 in 100, last Golob Ivanke.

b) Enotno grajena stavba z zvonikom s čebulasto streho, ladjo, nekoliko ožjim prezbiterijem in enonadstropno zakristijo na južni strani. Fasade so členjene s pravokotnimi okni in dekoracijo v kombinaciji grobega ometa z gladkimi lizenami. Streha je opečna. Enoladijsko notranjščino krasi močen baročni profilirani venčni zidec in banjasti obok s sosvodnicami v prezbiteriju. Odlikuje jo kvalitetna baročna oprema iz 18. stoletja, delo Janeza Jurija Mersija.

c) Enotna baročno koncipirana stavba je nastala 1762. Pomembna je zaradi enotne gradnje in kvalitetne baročne opreme.

d) Spomenik varujemo v celovitosti in neokrnjenosti vseh sestavin. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških sestavin.

e) Cerkev v redni sakralni uporabi.

U 64 - VRHE, p. e. sv. Neže

a) - k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 29, parc. št. 1578/1, 1578/2, 1582/1, 1582/2, 1583, 1585, 1587, 1588, 1590 in 1594, last Gostenčnik Marije in Gostenčnik Franca;

- k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 97, parc. št. 114, last Rimskokatoliškega župnijstva Sele.

b) Objekt sestavljajo visoki zvonik z osmerokotno šilasto streho, pravokotna ladja in manjši tristrano zaključeni prezbiterij. V prezbiteriju na južni strani ladje so potlačeno šilasta okna. Ladja ima raven strop, ki je bil prvotno lesen in poslikan. Prezbiterij je križno obokan z močnimi rebri. V prezbiteriju in na slavoločni steni so freske, verjetno iz 15. stoletja. Trije oltarji in prižnice so preprosto, vendar kvalitetno delo iz 17. stoletja.

c) Samotna podružna cerkev predstavlja v svojem okolju izjemno kvaliteto že po svoji arhitekturi, s svojimi freskami pa ima širši regionalni pomen. Kvalitetna je tudi oprema (oltarji iz 17. stoletja).

d) Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških vrednot.

e) Sakralni objekt v občasni rabi.

U 65 - VRHE, p. c. sv. Urbana

a) - k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 32, parc. št. 309/2, last Bošnik Antona, Bošnik Štefana in Bošnik Jožice;

- k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 211, parc. št. 141, 309/4, 310 in št. z. k. vl. 302, parc. št. 309/3, 345/1, 345/3 in 346/1, last Ažnoh Franca in Ažnoh Frančiške;

- k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 75, parc. št. 311, 312/1 in 312/2, last Senica Jožeta in Senica Pavle;

- k. o. Vrhe. št. z. k. vl. 98, parc. št. 25, last Rimokatoliškega župnijstva Stari trg:

- k o Vrhe. št. z. k. vl. 106, parc. št. 1607/1. nepremičnina v splošni rabi.

b) Zvonik stoji pred fasado enostavne pravokotne ladje, kateri je priključen širši prezbiterij. Ladja ima raven, ometan strop, prezbiterij pa pokriva gotski rebrasti obok. Glavni in stranski oltar sta iz 17. stoletja.

c) Starejša ladja iz okoli 1390 in gotski prezbiterij iz okoli 1500, celota pa kasneje prezidana. Osamljena lega cerkve med drevjem predstavlja določeno kvaliteto skromnega, a za krajino značilnega spomenika.

d) Cerkev varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Sakralni objekt v občasni uporabi.

U 66 - ZAVRŠE, p. c. sv. Ruperta

a) - k. o. Šentvid nad Valdekom. št. z. k. vl. 101, parc. št. 524/1. 524/2, 524/3, 524/4 in 527/1, last Vivod Alenke, Vivod Matjaža, Škoflek Stanislave, Gotovnik Marije, Vivod Pavla, Zupane Franca in Vinder Marije;

- k. o. Šentvid nad Valdekom, št. z. k. vl. 72, parc. št. 527/2, last Štinek Marije;

- k. o. Šentvid nad Valdekom, št. z. k. vl. 142, parc. št. 574/4,575/1, 575/3, 576/4, 45 in 48/2, last Meh Zvonka;

- k. o. Šentvid nad Valdekom, št. z. k. vl. 4, parc. št. 43/2, last Hribernik Ivana in Karoline;

- k. o. Šentvid nad Valdekom, št. z. k. vl. 148, parc. št. 134, last Zupane Alojza;

- k. o. Šentvid nad Valdekom, št. z. k. vl. S 1, parc. št. 899 in 929, nepremičnine v splošni rabi;

- k. o. Šentvid nad Valdekom, št. z. k. vl. 225, parc. št. 148. last Štinek Stanka.

b) Cerkev sestavljajo zvonik nad zahodno fasado, ki s svojim spodnjim delom le rahlo izstopa iz fasade pravokotne ladje, južne kapele in tristrano zaključenega prezbiterija. Zvonik ima čebulasto streho, pokrito s skriljem, s katerim so deloma pokrili tudi ostale dele cerkve. Oltarja sta iz 19. stoletja.

c) Cerkev je bila postavljena v času od 1854 do 1863 in ima pomembno vlogo pri oblikovanju pokrajine.

d) Spomenik varujemo v avtentičnih značilnostih. Dovoljeni so sanacijski posegi.

e) Sakralni objekt v občasni uporabi. U 67 - ZAVRŠE, ž. c. sv. Vida

a) - k. o. Šentvid nad Valdekom, št. z. k. vl. 97, parc. št. 481/1 in št. z. k. vl. 153, parc. št. 483/2, last Koroške kmetijske zadruge Slovenj Gradec;

- k. o. Šentvid nad Valdekom, št. z. k. vl. 129, parc. št. 483/1, last Lesne Slovenj Gradec;

- k. o. Šentvid nad Valdekom, št. z. k. vl. 50, parc. št. 495, 496, 497, 70/1, 70/2, 71 in 72; št. z. k. vl. 51, parc. št. 73 ter št. z. k. vl. 126, parc. št. 112, last Rimokatoliškega Župnijstva Završe.

b) Cerkev sestavljajo zvonik z baročno, s skrilo krito streho in lopo v pritličju, pravokotna ladja in manjši, tristrano zaključeni prezbiterij Cerkev ima še dvoje stranskih kapel in zakristijo. Notranjost je členjena in obokana s kapastimi in banjastimi oboki. Vsa oprema je iz 19. stoletja.

c) Cerkev leži na vizualno izpostavljenem grebenu in je glavni akcent za širši pokrajinski predel. Sama stavba, ki je v osnovi starejša, je rezultat prezidav v 19. stoletju.

d) Spomenik varujemo v vseh avtentičnih značilnostih. Dovoljeni so obnovitveni posegi.

e) Sakralni objekt v redni uporabi.

U 68 - ZGORNJI RAZBOR, ž. c. sv. Danijela

a) - k. o. Zgornji Razbor, št. z. k. vl. 47, parc. št. 763 in 8/2 ter št. z. k. vl. 51, parc. št. 764/1, last Skupščine občine Slovenj Gradec;

- k. o. Zgornji Razbor, št. z. k. vl. 20, parc. št. 8/1, last Rimokatoliškega župnijstva Zgornji Razbor.

b) Cerkev sestavljajo pravokotna ladja, tristrano zaključena prezbiterij in kapela na severni strani, kjer je tudi zvonik z osmerokotno streho. Na kapeli so ostanki arhitekturne poslikave. Notranjščina je obokana z banjo s sosvodnicami, stene pa členijo venčni zidec in slopi. Trije oltarji v baročni tradiciji so iz 19. stoletja.

c) Objekt je baročna centralna arhitektura, tlorisno večjega, vendar zelo redko pozidanega naselja, ki se le ob cerkvi nekoliko zgosti.

d) Cerkev varujemo v celoti vseh kvalitetnih spomeniških sestavin. Dovoljeni so le posegi za ohranitev in valorizacijo slednjih.

e) Sakralni objekt v redni uporabi.

4. Znamenja

U 69 - BRDA, kapelica pri p. c. sv. Magdalene

a) - k. o. Brda, št. z. k. vl. 23, parc. št. 1267/1 in 1268/1, last Krenker Marije;

- k. o. Brda, št. z. k. vl. S 4, parc. št. 1345, nepremičnine v splošni rabi.

b) Pravokotna kapelica zaprtega tipa s polkrožnim zaključkom, katerega na zunanji fasadi krasijo lizene. Pokrita je z dvokapno skodlasto streho. Potlačeno pol-krožni portal sloni na dveh okroglih stebrih s kapiteloma, nad njim pa je trikotni zaključek. Bočni fasadi krasita slepi niši s polkrožnima zaključkoma.

c) Preprosta baročna kapelica iz 18. stoletja je pomemben krajinski poudarek.

d) Kapelico varujemo v celoti.

e) Spomeniška funkcija.

U 70 - DOVŽE, slopasto znamenje v središču vasi

a) - k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 242, parc. št. 1399/1, last Rimokatoliškega župnijstva Šentilj pod Turjakom;

- k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. s 25, parc. št. 1796, nepremičnina v splošni rabi.

b) Slopasto znamenje pokriva piramidasta skodlasta strešica. Spodaj je širši kamniti temelj, na njem je trup znamenja, na vrhu pa razširjeni del slopa s štirimi nišami. V nišah so baročne slikarije s podobami sv. Jurija, sv. Mihaela; Božjepotne Madone in Kristusa na križu.

c) Znamenje označuje središče vasi in ima tako pomembno prostorsko funkcijo. Je tudi kvalitetno delo, katerega nastanek datiramo v 17. stoletje, slikarije pa so produkt 18. stoletja.

d) Znamenje varujemo v celoti.

e) Spomeniška funkcija.

U 71 - HOMEC, kapelica pri p. c. Marije Pomočnice

a) Lokacija zaščitenih parcel je enaka kot pri spomeniku U 42 - Homec, p. c. sv. Marije Pomočnice.

b) Večja kapela pravokotnega tlorisa s tristranim zaključkom in pločevinasto streho s čebulastim stolpičem. Na bočnih fasadah sta polkrožno zaključeni okni, na glavni pa polkrožni portal. Ob njem sta naslikana angela. Podstrešni venec je konkaven in okrašen s profiliranim robom.

c) Kapelica iz 19. stoletja je pomembna predvsem zaradi lege ob cerkvi in kot prostorski poudarek.

d) Varujemo vse kvalitetne spomeniške sestavine.

e) Spomeniška funkcija.

U 72 - HOMEC, neogotska kapelica pri p. c. Marije Pomočnice

a) Lokacija zaščitenih parcel je enaka kot pri spomeniku U 42 - Homec,-p. c. sv. Marije Pomočnice.

b) Kapelica kvadratnega tlorisa, pokrita z opečno dvokapno streho, ima šilastoločni profilirani neogotski portal in dve slepi, profilirani neogotski niši na stranskih fasadah. Obe sta poslikani s podobama sv. Ane z Marijo in sv. Krištofa z otrokom. Tudi notranjščina je ornamentalno poslikana.

c) Kapelica je pomembna kot del neposredne okolice cerkve in kot izraz ustvarjalnih teženj v 19. stoletju.

d) Varujemo vse spomeniške sestavine objekta.

e) Spomeniška funkcija.

U 73 - HOMEC, kapelica sv. Jožefa tesarja pri p. c. Marije Pomočnice

a) Lokacija zaščitenih parcel je enaka kot pri spomeniku U 42 - Homec, p. c. sv. Marije Pomočnice.

b) Tristrano zaključena kapelica pravokotnega tlorisa je krita deloma z opeko, deloma s skriljem. Na treh zunanjih fasadah ima slepe polkrožne niše s poslikavo. Glavno fasado krasi trikotni zaključek s poslikavo in polkrožni portal. Podstrešni venec je konkaven. V notranjščini je na banjastem oboku preprosta štukatura, na steni pa slikarija sv. Jožefa tesarja iz 19. stoletja.

c) Preprosta, a slikovita kapelica iz konca 18. stoletja, s poslikavo iz 19. stoletja, je kvaliteten poudarek ožji okolici podružnične cerkve sv. Marije.

d) Kapelico varujemo v celoti.

e) Spomeniška funkcija.

U 74 - LEGEN, kapelica pri p. c. sv. Barbare

a) - k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 276, parc. št. 1292/4, last Lesne Slovenj Gradec.

b) Preprosta, z lesom krita, štirikotna kapelica s potlačeno polkrožnim portalom in razpelom v notranjščini.

c) Kapelica je kvaliteten prostorski poudarek v bližini cerkve.

d) Varujemo kvalitetne spomeniške sestavine.

e) Spomeniška funkcija.

U 75 - LEGEN, slopasto znamenje pri domačiji št. 151 (p. d. Klevž)

a) - k. o. Legen, št. z. k. vl. 70, parc. št. 1280, last Rotovnik Metoda.

b) Slopasto znamenje kvadratnega tlorisa pokriva strma, štirikapna, skodlasta streha. Talni zidek ločuje močen mejni venec. Fasade krasijo štiri pravokotne slepe niše s slikarijami iz 19. stoletja, vmes pa so naslikana dekorativna pravokotna polja - po dva na vsaki fasadi.

Podstrešni venec je konkaven.

c) Znamenje datira verjetno v 18. stoletje, medtem ko je poslikava proizvod 19. stoletja. Je kvaliteten poudarek v pokrajini.

d) Znamenje varujemo v celoti. Vsi posegi morajo služiti le njegovi ohranitvi.

e) Spomeniška funkcija.

U 75 - MISLINJA, znamenje pri domačiji št. 298 (p. d. Sedovnik)

a) - k. o. Mislima, št. z. k. vl. 49, parc. št. 1867/2. 1890/1 in 1890/3, last Sedovnik Stanka;

- k. o. Mislinja, št. z. k. vl. s 3, parc. št. 2220, nepremičnina v splošni rabi.

b) Stebrasto, pravokotno, iz kamna zidano znamenje z močnejšo bazo, je pokrito s skodlasto streho. Na vseh štirih straneh ga krasijo majhne podkvaste niše.

c) Zelo kvalitetno znamenje je pomemben krajinski poudarek.

d) Spomenik varujemo v celoti.

e) Spomeniška funkcija.

U 77 - PAMEČE (ANSK1 VRH), kapelica pri p. c. sv. Ane

a) Lokacija zaščitenih parcel je enaka kot pri spomeniku U 48 - Pameče, p. c. sv. Ane.

b) Kapelica s trikotnim zaključkom, slonečem na dveh okroglih polstebrih, je pokrita z opečno dvokapno streho. V notranjščini je plastika Križanega.

c) Kapelica je pomembna zaradi bližine cerkve sv. Ane in kot krajinski poudarek.

d) Varujemo kapelico z okoljem.

e) Spomeniška funkcija.

U 78 - PAMEČE, kapelica ob cesti na Anski vrh

a) - k. o. Pameče, št. z. k. vl. 65, parc. št. 275/2, last Šavc Jožeta;

- k. o. Pameče, št. z. k. vl. s 1, parc. .št. 1478/1, 1478/2 in 1479r nepremičnine v splošni rabi;

- k. o. Pameče, št. z. k. vl. 363, parc. št. 1478/2, družbena lastnina, imetnik pravice uporabe Robin Lovro.

b) Kapelica pravokotnega tlorisa je pokrita z dvokapno streho. Nad potlačeno polkrožnim portalom, z dvema pilastroma ob straneh, je slepa kvadratna niša. V notranjščini je baročna plastika Križanega.

c) Arhitektura kapelice iz 19. stoletja je pomembna predvsem zaradi plastike baročnega Križanega iz 18. stoletja in kot krajinski poudarek.

d) Varujemo kapelico z okoljem in predvsem plastiko v notranjščini.

e) Spomeniška funkcija.

U 79 - PODGORJE, slopasto znamenje pri domačiji št. 1 (p. d. Jerenk)

a) - k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 22, parc. št. 36, last Hovnik Karla;

- k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 276, parc. št. 369, last Kresnik Marjete in Lubej Jožice;

- k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 285, parc. št. 375, last Skupščine občine Slovenj Gradec;

- k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 348, parc. št. 376, last Kristan Angele;

- k. o. Podgorje, št. z. k. vl. s 17, parc. št. 2863/1, nepremičnine v splošni rabi.

b) Slopasto znamenje baročne slikovitosti, kjer so poleg polkrožnih poglobitev, v spodnjem delu globoko konkavno izrezani tudi vsi štirje vogalni nastavki. Strešica je piramidasta s skodlasto kritino.

c) Zelo kvalitetno znamenje iz 17. stoletja je pomemben krajinski poudarek.

d) Spomenik varujemo v celoti.

e) Spomeniška funkcija.

U 80 - SELE, razpelo na pokopališču ob ž. c. sv. Roka

a) Lokacija zaščitenih parcel je enaka kot pri spomeniku U 51 - Sele, ž. c. sv. Roka.

b) Korpus Križanega na novem razpelu na pokopališču ob župni cerkvi sv. Roka.

c) Razpelo je sicer novo, korpus Križanega pa je kvalitetno baročno delo.

d) Varujemo predvsem plastiko Kristusa.

e) Spomeniška funkcija.

U 81 - SREDNJI DOLIČ, neogotska kapelica pri ž. c. sv. Florjana

a) Lokacija zaščitenih parcel je enaka kot pri spomeniku U 55 - Srednji Dolič, ž. c. sv. Florjana.

b) S skrilasto, dvokapno streho pokrita kapelica kvadratnega tlorisa, ima na glavni fasadi šilasti neogotski portal in trikotni zaključek. Tudi na ostalih fasadah so slepe neogotske niše s poslikavami. V notranjščini stoji plastika sv. Jožefa z Detetom.

c) Kapelica iz druge polovice 19. stoletja je pomembna zaradi lege neposredno ob ž. c. sv. Florjana.

d) Kapelico varujemo v vseh avtentičnih značilnostih.

e) Spomeniška funkcija.

U 82 - SREDNJI DOLIČ, Rudlova kapela

a) - k. o. Srednji Dolič, št. z. k. vl. 55, parc. št. 106, last Pantner Franca, Gaberšek Zdravka, Veithauser Ivanke in Pantner Darinke;

- k. o. Srednji Dolič. št. z. k. vl. 71, parc. št. 113/2, last Bricman Štefke in Bricman Petra;

- k. o. Srednji Dolič št. z. k. vl. S 1, parc. št. 1607/1, 1607/2, 1607/3, 1607/4, 1607/5 in 1607/6, nepremičnine v splošni rabi.

b) Pravokotna kapelica med hišama št. 23 in 24 z dvostranim zaključkom. Na vhodni strani je polkrožno odprta, celotno obteka klobasasti zidec, vse fasade krasijo tudi slepe, poznobaročno oblikovane niše. Pokrita je s skrilom.

c) V poznobaročni maniri sezidana, izredno slikovita kapelica, se izjemno vključuje v okolje.

d) Spomenik varujemo v celoti in nedotaknjenosti. e) Spomeniška funkcija.

U 83 - STARI TRG, Križev pot od ž. c. sv. Radegunde do ž. c. sv. Pankracija

a) Lokacija zaščitenih parcel je enaka kot pri spomeniku U 56 - Stari trg, ž. c. sv. Pankracija.

b) Trinajst kvadratno zasnovanih kapelic z dvokapnimi strehami in polkrožno zaključenimi portali. Glavne fasade krasijo ob straneh pilastri z razgibanimi kapiteli ter angelske glavice, v notranjščinah pa reliefi prikazujejo trinajst postaj Kristusovega Križevega pota.

c) Okoli 1790. leta nastala vrsta baročno okrašenih kapelic ima, poleg umetnostne, tudi izredno vedutno vrednost.

d) Križev pot varujemo v celoti. S soglasjem spomeniške službe so dovoljeni le posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti objektov.

e) Poleg spomeniške funkcije so kapelice tudi občasno v sakralni uporabi.

U 84 - ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU (MALA VAS), kapelica na križišču

a) - k. o. Šmartno pri Slovenj Gradcu, št. z. k. vl. 10, parc. št. 150, last Štibler Kristine;

- k. o. Šmartno pri Slovenj Gradcu, št. z. k. vl. 9, parc. št. 1111/1, nepremičnina v splošni rabi.

b) Zidano, kamnito, slopasto kužno znamenje pokriva skrilasta piramidasta strešica. Opremljeno je s plitvimi, pravokotno vrezanimi vdolbinami na vseh štirih straneh. V njih so bile nekdaj slikarije sv. Florjana, sv. Marije in sv. Martina, ki pa se niso ohranile.

c) Znamenje je bilo postavljeno v spomin na divjanje kuge v teh krajih in ima pomembno prostorsko funkcijo.

d) Spomenik varujemo v celoti.

e) Spomeniška funkcija.

U 85 - ŠMIKLAVŽ, kapelici pri ž. c. sv. Miklavža

a) Lokacija zaščitenih parcel je enaka kot pri spomeniku U 61 - Šmiklavž, ž. c. sv. Miklavža.

b) Enaki, pravokotno oblikovani, nasproti si stoječi kapelici imata zunanjščini oblikovani s trikotnima zaključkoma nad polkrožnima odprtinama vhodov in po tremi slepimi loki na stranskih fasadah. Notranjščini krasi poslikava iz konca 19. stoletja.

c) Kapelici iz 19. stoletja sta pomembni predvsem zaradi bližine cerkve, s katero skupaj tvorita kvaliteten ambient.

d) Kapelici varujemo v njuni celovitosti. Dovoljeni so le posegi za njuno ohranitev.

e) Spomeniška funkcija.

U 86 - ZGORNJI RAZBOR, kapelica pri ž. c. sv. Danijela

a) Lokacija zaščitenih parcel je enaka kot pri spomeniku U 68 - Zgornji Razbor, ž. c. sv. Danijela.

b) Kapelica odprtega tipa ima tristrani zaključek. Z betonsko kritino pokrita streha sloni na dveh polstebrih in dveh trebušastih okroglih stebrih. Nad polkrožno odprtino vhoda je trikotni zaključek. Križno obokana notranjščina hrani plastiko Križanega na razpelu.

c) Kapelica je pomembna zaradi lege ob župni cerkvi in v središču vasi ter zaradi svoje arhitekture.

d) Spomenik varujemo v celoti vseh sestavin.

e) Spomeniška funkcija.

U 87 - ZGORNJI RAZBOR, kapelica pri šoli

a) - k. o. Zg. Razbor, št. z. k. vl. 21, parc. št. 742/2, last Skupščine občine Slovenj Gradec;

- k. o. Zg. Razbor, št. z. k. vl. 33, parc. št. 84, last Mirkac Marije.

b) Zaprta kapelica kvadratnega tlorisa je pokrita s skodlami. Bočni fasadi imata deloma zazidani polkrožni niši. Glavna fasada je členjena s potlačeno polkrožnim portalom na dveh trebušastih kvadratnih stebrih s profili-ranima kapiteloma, na vrhu pa je trikotni zaključek z motivom trikotnika in narobe obrnjenim srcem. V notranjščini je plastika Marije s klečečo priprošnjico.

c) Baročna slikovita kapelica iz 18. stoletja je pomemben poudarek v vaškem središču.

d) Spomenik varujemo v celoti. . e) Spomeniška funkcija.

U 88 - ZGORNJI RAZBOR, znamenje pri domačiji št. 34 (p. d. Krivonog)

a) - k. o. Zg. Razbor, št. z. k. vl. 64, parc. št. 425, last Triplat Marije;

- k. o. Zg. Razbor, št. z. k. vl. 76, parc. št. 442/1, last Lesne Slovenj Gradec.

b) Stebrasto, pravokotno kamnito znamenje, pokrito s skodlasto štirikapno streho. Zgornji del znamenja členijo štiri potlačeno polkrožno zaključene niše in profiliran mejni zidec.

c) Znamenje, ki datira verjetno še v 17. stoletje, je kvaliteten krajinski poudarek.

d) Spomenik varujemo v celoti.

e) Spomeniška funkcija.

U 89 - ZGORNJI RAZBOR, znamenje pri domačiji Prevalnik

a) - k. o. Zg..Razbor, št. z. k. vl. 24, parc. št. 578, last Sovine Ivana.

b) Kvadratasto znamenje, z nišami na vseh štirih straneh, je pokrito s skodlasto streho.

c) Kvalitetno znamenje iz 17. stoletja je pomemben sestavni del krajine.

d) Znamenje varujemo v celoti.

e) Spomeniška funkcija.

U 90 - SREDNJI DOLIČ, Vibnarjev križ

a) - k. o. Sr. Dotič, št. z. k. vl. 29, parc. št. 328-del, last Jeromel Alojza in Jožefe;

- k. o. Sr. Dolič, št. z. k. vl. 12, parc. št. 450/1, last Rošer Jožefa.

b) Križ sam kot nosilec polikromiranega korpusa je preprost, oblačilo korpusa je bogato drapirano, nogi pa rahlo razmaknjeni. Pokriva ga dvokapna pločevinasta strešica.

c) Razpelo je bilo po ljudskem izročilu postavljeno, v čast. oziroma spomin na župana Doliča, ki ga je ubila Napoleonova vojska.

d) Razpelo varujemo v celoti, vsi posegi morajo služiti le njegovi ohranitvi.

e) Spomeniška funkcija.

U 91 - URŠLJA GORA, znamenje

a) - k. o. Zg. Razbor, št. z. k. vl. 75, parc. št. 181/1, last KKZ - TZO Ledina Slovenj Gradec.

b) Čokasto kamnito slopno znamenje, ki stoji vzhodno od cerkve sv. Uršule, je krito s piramidasto streho. Arhitekturno nerazgibano znamenje členita niši.

c) Mogočno baročno znamenje predstavlja kvaliteten poudarek v krajini.

d) Znamenje varujemo v celoti. Vsi posegi morajo služiti le njegovi ohranitvi.

e) Spomeniška funkcija.

U 92 - ZGORNJI RAZBOR, Križanovo znamenje

a) - k. o. Zg. Razbor, št. z. k. vl. 49, parc. št. 165/1 in S 64, last Jug Stanka, Jug Ludvika, Repotočnik Ivane in Krof Ljudmile.

b) Arhitekturno nerazčlenjeno znamenje ima le v vsaki stranici vdolbino - nišo, medtem, ko je centralna višja in globja. Znamenje pokriva piramidasta streha, krita s šintli.

c) Znamenje je pomemben poudarek v krajini.

d) Znamenje varujemo v celoti. Vsi posegi morajo služiti le njegovi ohranitvi.

e) Spomeniška funkcija.

U 93 - Šisernikova kapela ob poti na Drsijo goro

a) - k. o. Zg. Razbor, št. z. k. vl. 75, parc. št. 176, Last KKZ - TZO Ledina Slovenj Gradec;

- k. o. Zg. Razbor, št. z. k. vl. 16, parc. št: S 66/1, Last Gozdarsko kmetijske poslovne zveze Dravograd;

- k. o. Zg. Razbor, št. z. k. vl. 40, parc. št. S 66/2, last Državnega posestva Radlje ob Dravi.

b) Ob poti na Uršljo goro stoji mogočna baročna kapela odprtega tipa. Kapelo pokriva piramidasta streha krita s šintli, notranjost členi banjast obok z globokima sosvodnicama, ki se na sredini oboka stikata ter polkrožni in pravokotna odprtina. Poslikava v le-teh ni vidna.

c) Mogočna baročna kapela, ki je spadala v sklop nekdanjega velikega posestva, je še edini obstoječi ostanek le-tega in pomemben poudarek v krajini.

d) Znamenje varujemo celoti. Vsi posegi morajo služiti le njegovi ohranitvi.

e) Spomeniška funkcija.

U 94 - PAMEČE, Stara vas, kužno znamenje ali Lapharjeva kapela

a) - k. o. Pameče, št. z. k. vl. 102, parc. št. S 97, last Hovnik Ljudmile in Andreja.

b) Zidano, kamnito slopno znamenje pokriva piramidasta streha krita s šintli. "Spodnji del, znamenja ima posnete robove, zgornji del pa členijo niše na vseh štirih straneh, ki so poslikane z motivi svetnikov. Znamenje je bilo nepravilno obnovljeno.

c) Znamenje označuje središče vasi in ima tako pomembno prostorsko funkcijo.

d) Spomenik varujemo v celoti.

e) Spomeniška funkcija.

U 95 - ZAVRŠE 91a, slopno znamenje pri "Pristovniku"

a) - k. o. Šentvid nad Valdekom, št. z. k. vl. 21, parc. št. 338/3, last Dvorjak Marijana.

b) Slopasto znamenje, pokriva piramidasta streha, krita s šintli. Spodaj je širši kamniti temelj - podstavek. Iz njega pa se dviga enako širok trup. Le-tega členijo, niše brez vidnih poslikav. Niše so v frontalnem delu bolj poglobljene, dočim so ob straneh plitvejše, ha zadnji strani pa jih ni.

c) Znamenje datira v 18. stoletje in je kvaliteten poudarek v krajini.

d) Znamenje varujemo v celoti. Vsi posegi morajo služiti le njegovi ohranitvi.

c) Spomeniška funkcija.

8. člen

Za etnološke spomenike se razglasijo: E 1 - DOBRAVSKA VAS št. 94, p. d. Pungertnik, dvojni kozolec

a) - k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 25, parc. št. 34/2, last Jeromel Antona;

- k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 75, parc. št. 34/1, last Gradišnik Franca;

- k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 27, parc. št. 217/1, last Škodnik Jožefe;

- k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 376, parc. št. 217/3, last Škodnik Milene in Škodnik Ivana.-

b) Na prenovljeni domačiji se je v avtentični obliki ohranil štiriokenski toplar s tipično kladno konstrukcijo.

Odlikujejo ga izjemni dekorativno oblikovani elementi (čelni zatrep, konzole). Pokriva ga čopasta dvokapnica z novejšo kritino, ponekod pa je najti še ostanke prvotnega bobrovca. Letnica na tramu je 1874.

c) Kozolec je tradicionalni tip kmečkega stavbarstva, ki ga je postavil tesar Matija Avberšek. Ima pričevalno in arhitekturno vrednost.

d) Spomenik varujemo v celoti, avtentičnosti in pričevalnosti. Potrebna je zamenjava neustrezne kritine z opeko - bobrovcem.

e) Gospodarska namembnost objekta je v skladu z njegovim spomeniškim značajem.

E 2 - GOLAVABUKA št. 7, p. d. Črnivnik, dvojni in enojni kozolec

a) - k. o. Golavabuka, št. z. k. vl. 80, parc. št. 390/1, last Marzel Pavle;

- k. o. Golavabuka, št. z. k. 20, parc. št. 397/9-se-verni del, 41/2, 398/3, 398/2-jugovzhodni del, last Marzel Lojzeta.

b) Štiriokenski toplar z leseno, kladno konstrukcijo pokriva dvokapna streha z opečno kritino. Tradicionalni dvojni kozolec se v čelnem delu izteka v enojni kozolec, z nekoliko nižjim slemenom in dvokapno podeskano strešico.

c) V osnovi izvira objekt iz prejšnjega stoletja ter predstavlja v današnji obliki, zanimiv primer sožitja dveh različnih tipov kozolcev.

d) Spomenik varujemo v celoti, avtentičnosti in pričevalnosti.

e) Gospodarska namembnost objekta se ujema z značajem spomenika.

E 3 - GOLAVABUKA št. 8, p. d. Črnivnik, preužitkarska hiša

a) Lokacija zaščitenih parcel je enaka kot pri spomeniku E 2 - Golavabuka št. 7, p. d. Črnivnik, dvojni in enojni kozolec.

b) Na domačiji se je v sklopu drugih, že prenovljenih objektov, ohranila preužitkarska hiša, grajena v začetku tega stoletja. Je delno podkletena zidana stavba, izrazito podolžnega tlorisa. Manjši del poslopja ima gospodarsko namembnost. Pokriva jo dvokapnica z betonsko kritino. Fasado oblikujejo gladek podstrešni venec, enostavne okenske obrobe in šivani robovi. V četrti osi je pravokoten, lesen portal, do katerega vodi nekaj stopnic. Okna so pokončna, dvokrilna, opremljena s preprostimi železnimi mrežami.

c) Stavba je bila v začetku stoletja grajena za preužitkarje in je primer ambicioznejše tovrstne arhitekture.

d) Spomenik varujemo v celoti in izvirnosti v njegovem ambientu. Možni so posegi za njegovo ohranitev.

e) Trenutno je hiša nenaseljena. Pomembno za njen obstoj je, da se ji čimprej povrne osnovna bivalna ali druga odgovarjajoča namembnost.

E 4 - GORNJI DOLIČ št. 25, p. d. Tomaž, domačija

a) - k. o. Mislinja, št. ž. k. vl. 190, parc. št. 196, last Tovšak Stanislava, Tovšak Franca, Tovšak Petra, Tovšak Alojza , Tovšak Marije, Tovšak Mihaele, Tovšak Antona, Tovšak Ivana ml., Tovšak Zvonke in Tovšak Jožeta;

- k. o. Mislinja, št. z. k. vl. 91, parc. št. 974/11, last Jastrobnik Alojza, Jastrobnik Sonje in Jastrobnik Antonije;

- k. o. Mislinja, št. z. k. vl. 668, parc. št. 974/13 in 974/14, last Krivec Ivana;

- k. o. Mislinja št. z. k. vl. 669, parc. št. 974/15, 974/16 in 974/17, last Staleker Dominika in Močnik Majde;

- k. o. Mislinja, št. z. k. vl. 667, parc. št. 974/18, last Štaleker Dominika, Krivec Ivana in Močnik Majde;

- k. o. Mislinja, št. z. k. vl. 92, parc. št. 196/3, last Trgovskega podjetja Zila Slovenj Gradec.

b) Domačija je v samem jedru gručastega naselja. Sestavljajo jo stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje ter žaga s hišo za Žagarja.

Stanovanjska hiša je delno podkletena, nadstropna zidana stavba, tlorisno oblikovana v L, pokrita z opečno dvokapnico. Pritličje stranske fasade, vključno z L-krakom, je predelano zaradi izložbenih oken trgovine. Vsa ostala fasada je profilirana s šivanimi robovi, okenskimi obrobami ter podstrešnim vencem. Večja pokončna okna so opremljena z lesenimi polkni in enostavnimi železnimi mrežami v pritličju. Kamniti vhodni portal nosi letnico 1887.

Gospodarsko poslopje je podolžna, nadstropna, zidana zgradba z nizkim L-prizidkom na zadnji fasadi. Pokrivajo opečna dvokapnica. Na obeh čelnih in na zadnji fasadi se odpirajo zanimive opečne mreže z različnimi motivi. Na glavni fasadi je del gospodarskega poslopja izveden v lesenem kozolčnem tipu. Na senik v nadstropju je s čelne strani dovozna pot po naravno utrjenem mostu. Pritlični hlevski del je obokan (češke kape). Pod ostrešjem poteka profiliran opečni podstrešni venec.

Na domačiji je ohranjena tudi žaga venecijanka ter manjša zidana in podkletena hiša za Žagarja.

c) Domačija predstavlja zanimiv poudarek vaškega jedra okoli župne cerkve. Oba objekta sta primer ambiciozne arhitekture iz konca 19. stoletja.

d) Domačijo varujemo v celoti in avtentični pričevalnosti.

e) Sedanja uporaba spomenika je stanovanjsko-gospodarska. V delu pritličja stanovanjske hiše je trgovski lokal. Obstoječa namembnost je v skladu z značajem spomenika.

E 5 - GORNJI DOLIČ št. 48, p. d. Hof, domačija

a) - k. o. Gornji Dolič, št. z. k. vl. 13, parc. št. 140/2, 140/1, 102, 17/2, last Kotnik Ivane, Kotnik Jožefa, Pušič Mihaele in Naveršnik Ivana.

b) Mogočno domačijo sestavljajo stanovanjska hiša, velik lesen kozolec, lesena presna uta, kapelica ter predelano novejše gospodarsko poslopje.

Stanovanjska hiša je podolžna zidana in podkletena; nadstropna stavba, krita z dvokapno streho. Obe podolžni fasadi poudarja rizalit v osrednji osi, pokrit z dvokapnico. Nad kamnitim, pravokotnim portalom s kvalitetnimi vratnicami v osrednji osi, je balkon s kovano ograjo, ki sloni na dekorativno oblikovanih betonskih konzolah. Pokončna predeljena okna so opremljena s polkni in okrašena z obrobami. Fasado členijo še šivani robovi in profiliran venčni zidec. Prostori v kleti in kuhinji so obokani. Hiša je današnjo podobo dobila v letu 1924, ko so jo nadzidali. V osnovi pa je dokaj starejša.

Tik ob hiši je lesena stavba, tlorisno oblikovana v T, kjer sta dve klasični preši ter prostor za počitek. Izjemno kvaliteten kozolec je nekoliko odmaknjen od hiše. Je izrazito podolžen (pet oken) ter dekorativno izrezljan (konzole, čelna zatrepa). Pokriva ga opečna dvokapnica. Postavili so ga leta 1934. Ob kozolcu je kapelica z letnico 1892. V njej je kip Marije in Božji grob. Na domačiji je ohranjena zelo kvalitetna kovana vrtna ograja z nekaterimi secesijskimi elementi.

c) Veliko domačijo sestavljajo kvalitetni objekti, ki nam odražajo način življenja na bogati kmetiji. Kompleks ima pomemben arhitekturni in prostorski akcent.

- d) Spomenik varujemo v celoti, izvirnosti in njegovi pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo ohranitev in obnovo spomeniških lastnosti (menjava neustrezne salonitne strehe na stanovanjski hiši).

e) Gospodarska in stanovanjska namembnost spomenika sta v skladu z njegovim značajem.

E 6 - GRADIŠČE št. 4, p. d. Gradiščar, kmečki dvorec - glej U 1!

E 7 - GRADIŠČE št. 11, p. d. Škof, dvojni kozolec

a) - k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 31, parc. št. S52/1. S52/2, 753/3, last Konečnik Ivana.

b) Na domačiji je ohranjen kozolec - toplar z letnico na tramu 1889. Lesena konstrukcija je klasično oblikovana, krasijo jo posamezni likovno oblikovani elementi (konzole, zatrep). Kozolec pokriva čopasta dvokapnica z novo skodlasto kritino.

c) Objekt je lep primer ljudskega stavbarstva in prikaz načina kmečkega življenja.

d) Spomenik varujemo v celoti, avtentičnosti in pričevalnosti.

e) Gospodarska funkcija spomenika se sklada z njegovim značajem.

E 8 - GRADIŠČE št. 31, p. d. Kremžar, domačija

a) - k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 220, parc. št. S68, 1044, 1043/1, 1043/2, last Kotnik Alojza.

b) Na samotni Kremžarjevi domačiji naletimo na mogočno vrhhlevno in vrhkletno hišo, ki ima razen bivalnega dela, pod isto streho še gospodarski del (senik). Kamnita stavba je s podolžnim tlorisom postavljena ob pobočje. Vanjo pridemo preko dvoramnega stopnišča. Hlevski in kletni prostori so obokani. Objekt ima enotno fasado s pokončnimi dvokrilnimi okni, na gospodarskem delu pa so okenske odprtine zaprte s polnimi lesenimi polkni. Novejše ostrešje s krajšimi napušči in salonitno kritino je nekoliko spremenilo prvotni izgled strme dvokapnice.

c) Gre za redek primer mogočnega vrhhlevnega doma, ki je pomemben etnološkim arhitekturni spomenik.

d) Spomenik, varujemo v celoti, neokrnjenosti in pričevalnosti. V doglednem času je treba zamenjati neustrezno kritino s skodlami ali opeko.

e) Bivalno-gospodarska namembnost objekta je v skladu z značajem spomenika.

E 9 - LEGEN št. 151, p. d. Klevž, dvojni kozolec

a) - k. o. Legen. št. z. k. vl. 55. parc. št. S 108, 1270/1, 1270/2. 1267. južni del 1269, last Rotovnik Metoda.

b) Na robu domačije je lociran štiriokenski toplar z mogočno čopasto dvokapnico, prekrito z opeko. Kladna konstrukcija je tradicionalna, z leseno čelno mrežo in konzolami. Leta 1900 naj bi kozolec postavil tesarski mojster Martin Friškovič.

c) Objekt je pomemben etnološki in arhitekturni spomenik ter zanimiv poudarek v pokrajini.

d) Spomenik varujemo v celoti, avtentičnosti in pričevalnosti.

e) Gospodarska namembnost objekta je v skladu z njegovim spomeniškim značajem.

E 10 - MALA MISLINJA št. 28, p. d. Tisnikar, kmečki mlin

a) -k. o. Mislinja, št. ž. k. vl. 19, parc. št. S 28, 252, 255/1 in 256, last Jeromel Marije in Jeromel Jožeta;

- k. o. Mislinja, št. z. k. vl. 192, parc. št. 267, last Krajnc Ivana;

- k. o. Mislinja, št. z. k. vl. S 3, parc. št. 2239 in 2309/2, last občine Slovenj Gradec.

b) Kmečki domačiji pripada mlin na vodni pogon, lociran nižje v dolini ob potoku Jamovica. Objekt je kvadratnega tlorisa z leseno kladno konstrukcijo in z enostavnim vhodom s čelne fasade. Pokriva ga dvokapnica brez čopov z leseno deskasto kritino. Do mlinskega kolesa je po visokih lesenih stebrih napeljan lesen žleb, ki dovaja vodo iz potoka. V mlinu je ohranjen star mehanizem.

c) Mlin je med zadnjimi preostanki tovrstne kulturne dediščine. Združuje pričevalno, arhitekturno in ambientalno vrednost.

d) Spomenik varujemo v celoti in izvirnosti. Možni so posegi za obnovo in vzdrževanje objekta.

e) Osnovna funkcija mlina za žito je v skladu z značajem spomenika.

E 11 - MISLINJA št. 289, p. d. Miklavž, domačija

a) - k. o. Mislinja, št. z. k. vl. 18, parc. št. 109/1 in 109/2, last Merzdovnik Ivane;

- k. o. Mislinja, št. z. k. vl. 59, parc. št. 1767, 1777, 1778, last Jeseničnik Antona, Jeseničnik Ivanke, Jeseničnik Karla in Jeseničnik Jožefa.

b) V sklop samotne pohorske domačije sodijo kmečka hiša. gospodarsko poslopje, svinjak in čebelnjak. Poseben poudarek je namenjen stanovanjski hiši, ki je podolžna, delno podkletena, v temeljih kamnita in v nadgradnji lesena stavba. Odlikuje jo izredna čopasta dvokapnica s skodlasto kritino. Do lesenega pravokotnega portala v tretji osi vodi kamnito dvoramno stopnišče. Okna so pokončna, dvokrilna, v širših okvirjih. Ohranila so. se oboja kvalitetna enokrilna kletna vrata. Notranjščina je tradicionalno razporejena z ohranjenim stavbnim pohištvom. Ob vzhodni čelni fasadi je stara lesena preša.

c) Kmetija ima arhitekturni in ambientalni pomen ter priča o načinu življenja v preteklosti. Hiša je lep primer ljudskega stavbarstva z letnico na tramu 1843.

d) Domačijo varujemo v celoti, izvirnosti in pričevalnosti, s posebnim poudarkom na kmečki hiši. Možna so obnovitvena dela.

e) Bivalna in gospodarska namembnost domačije sta v skladu z njenim spomeniškim značajem.

E 12 - MISLINJSKA DOBRAVA št. 73, p. d. Smonkar, domačija

a) - k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 24. parc. št. 56, last Ramšak Zdravka;

- k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 38, parc. št. 518 in 524/2, last Čas Alberta.

b) Večjo nižinsko domačijo sestavljajo v gruči razporejena poslopja: kmečka hiša, gospodarsko poslopje, nekaj manjšin zgradb in kapelica. Nekoliko odmaknjen je le zidani mlin brez ohranjenega mehanizma, ob katerem je nekoč delovala lesna žaga. Stanovanjska hiša je podolžna, zidana in nepodkletena pritlična stavba, krita z mogočno čopasto dvokapnico. Posebej jo odlikujejo obokani prostori v pritličju. Večje zidano gospodarsko poslopje ima v pritličju hleve, v nadstropju pa senik, ki se odpira na cestno stran kot lesen kozolec. Dovoz na senik gre po tipičnem mostu skozi veliko polkrožno vhodno odprtino. Stene senika krasijo zanimive opečne mreže.

c) Domačijo sestavljajo kvalitetni zidani objekti -odraz načina življenja na bogatejši kmetiji. Skupina stavb ima tudi izjemen prostorski pomen ter je redek preostanek ambientalne ohranjenosti na tem območju.

d) Spomenik varujemo v celoti, izvirnosti in pričevalnosti.

e) Domačija ustreza svoji osnovni gospodarski in stanovanjski funkciji.

E 13 - MISLINJSKA DOBRAVA št. 88, p. d. Kristan, gospodarsko poslopje

a) - k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 29, parc. št. S41/1, 323, severni del 345/1, last Tamše Marije, roj. Pušnik.

b) V sklopu domačije se je, v dokaj avtentični obliki, ohranilo zanimivo gospodarsko poslopje podolžnega tlorisa, s kamnitim hlevom ter lesenim senikom kozolčastega tipa v nadgradnji. Pokriva ga čopasta opečna dvokapnica. Lesena konstrukcija je s čelne strani obdelana s prezračevalno mrežo, v pročelju pa je nad hlevom izstopajoče nadstropje, odprto z latami. Objekt ima na čelni strani dva dovoza - enega do hleva, drugega pa po mostu na senik. Na zadnji fasadi je sekundarna lopa za vozove.

c) Objekt je kvaliteten primer ljudskega stavbarstva s konca prejšnjega stoletja. Je tipičen v svojem okolju ter nam priča o načinih kmečkega gospodarjenja.

d) Spomenik varujemo v celoti, izvirnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo ohranitev.

e) Gospodarska funkcija je v skladu z značajem spomenika.

E 14 - PAKA št. 80, p. d. Zgornji Krpač, kmečka hiša

a) - k. o. Paka II. št. z. k. vl. 1, parc. št. 209, 206, 203, S87, last Kričej Antona.

b) Na domačiji se je ohranila mogočna vrhkletna kmečka hiša podolžnega tlorisa. Skoraj v celoti je lesena, s tradicionalno kladno konstrukcijo, zadnja fasada pa je delno kamnita. Vhodna fasada je zaradi terena, visokopritlična in v kletnem nivoju kamnita. Do vhoda vodi tradicionalno enoramno stopnišče ("šos"). Notranja razporeditev je klasična z obokom v kuhinji. Okna so manjša, pokončna, v širših okvirih. Stavbo pokriva mogočna dvokapnica s spremenjeno kritino in odstranjenimi čopi. Na leseni čelni fasadi je, med dvema okenskima osema, enostavna niša z razpelom.

c) Hiša je datirana z letnico 1863. Je priča o načinu življenja ter prostorskih in arhitekturnih oblikah kmečke stanovanjske kulture.

d) Spomenik varujemo v celoti, avtentičnosti in pričevalnosti. Možni so posegi za njegovo ohranitev. Potrebno je preurediti streho v prvotno stanje.

e) Bivalna funkcija v sklopu kmečkega gospodarstva je v skladu z značajem spomenika.

E 15 - PAMEČE št. 266, p. d. Pečolar, domačija

a) - k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 120, parc. št. 29 in 30, last Treljak Jožefa;

- k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 388, parc. št. 418, last KZS občine Slovenj Gradec;

- k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 236, parc. št. 419/1, 422, 424/1, 424/2 in 424/3, last KKZ TZO Ledina Slovenj Gradec;

- k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 494, parc. št. 419/2 in 419/3, last Sinreih Stanislava in Sinreih Hedvike.

b) Samotno hribovsko domačijo sestavljajo v gručo razporejena poslopja: stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, predelana kašča ter nekoliko oddaljena zidana kapelica.

Pritlična zidana in delno podkletena hiša je postavljena podolžno v hrib. Pokriva jo skodlasta dvokapnica s čopi. V srednji osi je polkrožno zaključen portal s kvalitetnimi kasetiranimi dvokrilnimi vratnicami. Gospodarsko poslopje je srednje velika, v hlevskem delu kamnita ter v zgornjem nivoju cimprana zgradba, pokrita s šintlasto čopasto dvokapnico.

c) Gre za tip najemniške domačije, nekoč v lasti tovarnarja Potočnika iz Slovenjega Gradca. Kvalitetna arhitektura priča o oblikah materialne kulture iz prejšnjega stoletja ter predstavlja zanimiv ambientalni poudarek pokrajini. Izjemno kvaliteten ambient je razvrednotila neustrezna, novozgrajena stanovanjska hiša.

d) Domačijo varujemo v njenem ambientu s poudarkom na njenih stavbnih gmotah (kmečka hiša, gospodarsko poslopje). Dovoljeni so posegi za obnavljanje in vzdrževanje objekta.

e) Stanovanjska in gospodarska funkcija sta v skladu z značajem spomenika.

E 16 - PAMEČE št. 270, p. d. Mikij, kašča

a) - k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 150, parc. št. S150, 1666, 1667, last Šavc Vlada.

b) Lepo ohranjen lesen in podkleten gospodarski objekt v okviru prenovljene hribovske domačije je prekrit s čopasto skodlasto dvokapnico s širokimi napušči. Čez južno fasado kašče poteka obnovljen lesen gank. Vhod je izveden iz vzhodne čelne strani. Notranjost kašče je razporejena tradicionalno. Pod širokim strešnim napuščem na severni fasadi sta bili nekoč dve klasični preši, ki se nista ohranili.

c) Objekt je primer značilnega ljudskega stavbarstva prejšnjega stoletja, ki ga odlikuje kvalitetna streha, lesen vhodni portal ter ohranjena notranjščina.

d) Spomenik varujemo v izvirni in neokrnjeni obliki, dovoljeni so le posegi za njegovo ohranitev.

e) Gospodarska namembnost spomenika je v skladu z njegovim značajem.

E 17 - PODGORJE št. 28, p. d. Grajner, domačija

a) - k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 14, parc. št. 11/1, 11/2, 12, 16, 18/2, 42, 2964, S10, S236, last Grajner Franca in Grajner Marije;

- k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 264, parc. št. 3, last Skupščine občine Slovenj Gradec.

b) Gručasto domačijo sredi naselja sestavljajo nepodkletena kmečka hiša, nadstropno gospodarsko poslopje oblikovano na L ter lesen toplar.

Kmečka hiša je podolžna zidana zgradba, s pravokotno zaključenim lesenim portalom v osrednji osi. Okna so pokončna, dvodelna z gladkimi obrobami. Fasado oblikujejo še šivani robovi in profiliran podstrešni venec. Streha je strma čopasta dvokapnica, krita z opeko. Lesen kozolec je oblikovan tipično z dekorativno oblikovanimi konzolami, čelno leseno mrežo ter čopasto dvokapnico, krito z bobrovcem. Gospodarsko poslopje ima zidan hlev ter lesen senik z dovozom po mostu, ki predstavlja krak L. Objekt prekriva simetrična dvokapnica, krita z opeko.

c) Slabo vzdrževana domačija iz konca 19. stoletja (letnica nad hišnim portalom je 1883, na tramu kozolca pa 1895) ima arhitekturni in etnološki pomen.

d) Domačijo varujemo v celoti in izvirnosti, možni so obnovitveni posegi za ohranitev spomenika.

e) Osnovno gospodarsko-bivalno funkcijo je potrebno okrepiti in ohraniti.

E 18 - PODGORJE št. 158, p. d. Šubelj, kašča

a) - k. o. Veluna, št. z. k. vl. 9, parc. št. S18/1, last Andreje Antonije in Andreje Jožeta.

b) V okviru samotne domačije se je ohranila cimprana podkletena kašča z banjasto obokanima kletema. V nivoju nad kamnitim kletnim delom potekajo čez pročelje ostanki lesenega ganka, na katerega vodijo strme, enostavne stopnice. Vhod v kaščo je izveden z ganka skozi polkrožno zaključena enodelna vrata. Notranja razporeditev je tipična za tovrstni gospodarski objekt.

c) Slabo vzdrževana stavba iz druge polovice prejšnjega stoletja se odlikuje zaradi svojih oblik in nekaterih izjemnih detajlov (obokane kleti, lesen vhod v kaščo).

d) Spomenik varujemo v izvirni in neokrnjeni obliki. Nujni so posegi za njegovo ohranitev in rekonstrukcijo nekaterih spomeniških detajlov.

e) Gospodarska namembnost je v skladu z značajem spomenika.

E19 - RADUŠE št. 20, p. d. Prevolnik, kmečka hiša

a) - k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 88, parc. št. 2030, 2031, S155, last Smrtnik Jožefe in Smrtnik Franca.

b) V krogu večje samotne domačije dominira mogočna lesena hiša s strmo čopasto streho. Je delno podkletena in kamnite gradnje v osrednji osi. Do lesenega portala z nakazanim konzolnim motivom v gornjem delu vodi kamnito dvoramno stopnišče ("šos"). Novejša okna so pokončna, dvodelna, notranja razporeditev pa je tradicionalno somerna. Ohranjen je banjasti obok v kuhinji. Ob obnovljenem gospodarskem poslopju stoji preprosta kapelica z nišo.

c) Hiša je bila grajena konec 18. stoletja in je v tistem času predstavljala dokaj napreden stavbni tip z ločeno, obokano črno kuhinjo ter vežo. Neustrezna salonitna kritina je nekoliko razvrednotila arhitekturni spomenik, kakor tudi neprimerni prizidek k zadnji fasadi hiše. Sama domačija ima hkrati ambientalni značaj - na "prevolu", na kar kaže hišno ime.

d) Spomenik varujemo v celoti, avtentičnosti in pričevalnosti. Objektu je treba vrniti ustrezen prvotni izgled.

e) Domačija je ohranila svojo bivalno gospodarsko namembnost, kar je v skladu z značajem spomenika.

E 20 - RADUŠE št. 21, p. d. Grušovnik, kmečka hiša

a) - k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 33, parc. št. 1944/2, 1946/1, 1946/2, 1946/3, S150, last Pajenk Milana.

b) V sklopu samotne domačije dominira lesena cimprana hiša podolžnega tlorisa in delno podkletena. Pokriva jo mogočna čopasta streha s širokimi napušči ter opečno kritino. Na vhodni fasadi je viden kamnit kletni nivo z lesenim dvoramnim stopniščem v osrednji osi. Okna so v širših okvirjih, manjša in pokončna. Talna zasnova je tradicionalna s predelano črno kuhinjo.

c) Spomenik pomeni tipično arhitekturno obliko kmečkega stavbarstva prejšnjega stoletja; je pomnik stanovanjske kulture in načina življenja.

d) Objekt je treba varovati v avtentični obliki, neokrnjenosti in izvirnosti. Možni so posegi za ohranitev spomeniških lastnosti.

e) Ker domačija izgublja svojo osnovno gospodarsko funkcijo, je bivalna namembnost kmečkega doma ogrožena, s tem pa sam obstoj spomenika. Nujna je čimprejšnja revitalizacija kmečke domačije.

E 21 - RAZBORCA št. 7, p. d. Zgornji Šavc, vodnjak

a) - k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 496, parc. št. 835,836/2, S73/1, last Žuber Darje in Pečečnik Rafaela.

b) Na dvorišču nekoč mogočne domačije je ohranjen star vodnjak okroglega tlorisa, grajen iz domačega kamna. Nad kamnitim delom je mehanizem za dviganje vode, ki ga pokriva podolžna ozka dvokapnica. Vodnjak stoji ob precej predelani kmečki hiši, ki ima na lesenem portalu letnico 1843.

c) Gre za značilen, vendar redko ohranjen tip kamnitega vodnjaka, ki predstavlja izjemen etnološki spomenik.

d) Vodnjak varujemo v celoti, avtentičnosti in pričevalnosti.

e) Namembnost spomenika je v skladu z njegovim značajem.

E 22 - RAZBORCA št. 12, p. d. Nogar, dvojni kozolec

a) k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 60, parc. št. 896/1, 896/2, S77/1, S77/2, last Tretjak Jožeta.

b) V sklopu domačije se je ohranil toplar klasične lesene konstrukcije z dvokapno skodlasto streho in čopi. Predvsem ga odlikujejo enostavne oblike ter za razliko od drugih kozolcev širša razporejenost lesene čelne mreže.

c) Kozolec je primer preprostega kmečkega stavbarstva, ki zaradi oblikovanja in skladnih razmerij predstavlja izjemen spomenik gospodarske arhitekture.

d) Spomenik varujemo v celoti, avtentičnosti in pričevalnosti. Potrebna je obnova kritine.

e) Gospodarska namembnost objekta je v skladu z značajem spomenika.

E 23 - RAZBORCA št. 12, p. d. Nogar, kmečki mlin

a) - k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 60, parc. št. 893, last Tretjak Jožeta.

b) Ob potoku Dovžanka leži odmaknjen od matične domačije mlin na vodni pogon. Na kamnitem kvadratnem tlorisu leži cimprana kladna konstrukcija. Vhod je iz čelne strani skozi enostaven lesen portal. Stavbo pokriva strma dvokapnica brez čopov, krita s skodlami. Na leseno vodno kolo priteka voda po žlebovih, speljanih iz potoka. Notranjščina mlina je tradicionalna ter delujočim mehanizmom.

c) Mlin je tipična tovrstna arhitektura, ki je bila v preteklosti nujen sestavni del vsake kmetije. Danes je ohranjenih le nekaj primerov.

d) Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Možni so posegi za njegovo ohranitev.

e) Gospodarska dejavnost mlina je v skladu z značajem spomenika.

E 24 - RAZBORCA št. 32, p. d. Lušenc, domačija

a) - k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 71, parc. št. 1120/3, 1126, S 93, last Rozman Pavle.

b) Manjša domačija, stisnjena ob breg, ima stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje v eni vrsti, vendar ne pod skupno streho. Tloris kompleksa je na ključ tako, da krak L, ki je le podaljšan napušč višjega gospodarskega poslopja, poteka čez dovozno pot. Zunaj zaključenega dvorišča so še tri manjša lesena poslopja gospodarskega značaja.

Nepodkletena stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje v spodnjem hlevskem delu sta grajena iz kamna, senik pa je lesen. Vsi objekti na domačiji so prekriti s simetričnimi strmimi dvokapnicami, kritimi s skodlami. Le stanovanjsko hišo so pred nedavnim prekrili z neustrezno salonitno kritino. Med gospodarskimi poslopji je pomembnejši mlin z ohranjenim mehanizmom.

c) Skromna domačija je pomemben etnološki spomenik, ki govori o načinu življenja in racionalni izrabi prostora pri graditvi bivališča.

d) Spomenik varujemo v celoti, izvirnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Gospodarska in bivalna funkcija kmetije sta v skladu z značajem spomenika.

E 25 - SELE št. 22. p. d. Gostenčnik, domačija

a) - k. o. Sele, št. z. k. vl. 12, parc. št. 681, 683/2, 683/3, 683/1, S 17/1, 679, 677, 659, 682, 673/2, 671/2, last Šisernik Stanka.

b) Mogočna domačija je locirana na pobočju v izjemnem okolju. Med skupino objektov dominirata kmečka in preužitkarska hiša, gospodarski objekti pa so zaradi predelave oziroma dotrajanosti manjšega pomena. Domačiji pripadata tudi dve poznobaročni kapelici preprostih oblik.

Stanovanjska hiša je zidana in podkletena pritlična stavba podolžnega tlorisa, pokrita s strmo čopasto dvokapnico. Manjša pokončna okna so še ponekod opremljena s kovanimi, baročno oblikovanimi mrežami in lesenimi polkni. Fasado oblikuje pilastrska členitev in enostavne okenske obrobe. Notranjščino odlikuje banjasti obok v kuhinji, kakor tudi tramovni strop v eni ter štukature na stropovih drugih dveh sob.

Preužitkarska hiša je podolžna, delno zidana in delno lesena vrhkletna stavba, pokrita s čopasto dvokapnico. Ob zadnji strani je pod podaljšanim napuščem ohranjena klasična preša, na vhodni fasadi pa se med četrto in peto okensko osjo nahaja slikarija sv. Florjana.

c) Domačija predstavlja pomemben arhitekturni in etnološki spomenik ter ambientalni poudarek v pokrajini. Nekateri baročni elementi na kmečki hiši dajejo domačiji še poseben pomen.

d) Spomenik varujemo v celoti, izvirnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti. Poseben poudarek je namenjen kmečki in preužitkarski hiši. V prihodnosti je potrebno zamenjati neustrezne betonske kritine na obeh stavbah.

e) Gospodarska in bivalna funkcija odgovarjata značaju spomenika.

E 26 - SPODNJI RAZBOR št. 24, p. d. Zgornji Stablovc, hiša

a) - k. o. Spodnji Razbor, št. z. k. vl. 48, parc. št.

S 86, 24/8, 24/7, 24/11-del in 24/5-del, last Slivnik Martina.

b) Manjša cimprana hiša, ki stoji na samotni gozdni jasi, je podolžnega tlorisa, nepodkletena, z bivalnim in gospodarskim delom pod isto streho. Objekt pokriva čopasta dvokapnica s skodlasto kritino. Fasado oblikujejo nekoliko manjša dvokrilna pokončna okna z nadsvetlobo, kakor tudi nekaj še manjšin okenskih odprtin. Preprosta enokrilna vhodna vrata so v tretji osi, na prehodu med stanovanjskim in gospodarskim delom.

c) Objekt je tipičen primer skromne bajte iz prejšnjega stoletja. Ima arhitekturni in ambientalni pomen ter nam pripoveduje o načinu življenja revnejših slojev prebivalstva.

d) Spomenik varujemo v celoti, avtentičnosti in pričevalnosti. Možni so posegi za njegovo ohranitev.

e) Objekt je nenaseljen in slabo vzdrževan. Najprimernejša bi bila funkcija počitniške hiše.

E 27 - SPODNJI RAZBOR št. 39, p. d. Ledinek, kmečka hiša

a) - k. o. Spodnji Razbor, št. z. k. vl. 20, parc. št. 364, 365, zahodni del 366, 368, 369/2, S41/1, S41/2, last Praprotnik Marije in Praprotnik Franca.

b) Na samotni domačiji dominira mogočna kamnita hiša s podolžnim tlorisom, postavljena v hrib. Na podolžni . nadstropni fasadi je v pritličju le polkrožno zaključen vhod v kleti, ki potekajo po polovici čez vso dolžino hiše. Vhodni portal je v četrti osi delno pritlične čelne fasade. Ostrešje je novejše, iz prve polovice tega stoletja, prekrito z betonsko opeko. Pokončna dvodelna okna krasijo poenostavljene, ušesaste okenske obrobe ter zgoraj poudarjena pravokotna dekoracija. Notranja razporeditev je svojstvena, prostori si slede v krogu od vhodne čelne strani. Ohranil se je obok v eni od shramb.

c) Gre za zanimiv in redek stavbni tip. Po ustnem izročilu naj bi bila hiša grajena okoli leta 1830 in je kasneje doživela več predelav. Med drugim odraža tudi stil življenja tukajšnjih kmetov skozi čas.

d) Spomenik varujemo v celoti, avtentičnosti in pričevalnosti. Možni so posegi za njegovo ohranitev. Spomenik je v slabem stanju.

e) Bivalna funkcija spomenika je v skladu z njegovim značajem.

E 28 - SREDNJI DOLIČ št. 40, p. d. Lepko, domačija

a) - k. o. Srednji Dolič, št. z. k. vl. 29, parc. št. 333, južni del 339, 341, S31, last Jeromel Alojza in Jeromel Jožefe.

b) V sklop večje samotne domačije spadajo kmečka hiša, gospodarsko poslopje in svinjak.

Pomembnejša je podolžna, delno podkletena, zidana hiša s pravokotnim lesenim portalom v osrednji osi. Okna so pokončna, dvodelna ter obdana s profiliranimi obrobami. Fasado členijo šivani robovi in podstrešni venec. Objekt je pokrit s simetrično dvokapnico, krito s prvotnim škriljem. V čelnih zatrepih so se ohranili leseni dekorativni elementi. Notranjščina je tradicionalna s kvalitetnim stavbnim pohištvom.

Obe gospodarski poslopji sta tipični gradnji s kamnitimi hlevi in lesenimi nadgradnjami.

c) Vse stavbe na domačiji so kvaliteten prikaz kmečke arhitekture iz začetka tega stoletja. Hišo so 1901 gradili italijanski mojstri; posebno vrednost pa ji daje še prvotna škriljasta kritina.

d) Spomenik varujemo v celoti, avtentičnosti in pričevalnosti. Možni so posegi za njegovo ohranitev.

e) Gospodarska in stanovanjska namembnost kmetije je v skladu z značajem spomenika.

E 29 - STARI TRG št. 189, p. d. Mežnik, dvojni kozolec

a) - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 2, parc. št. 520/2, 521, 522, S6, S7, last Apat Ivana.

b) Na kmetiji stoji kozolec - toplar s štirimi okni, klasične lesene konstrukcije, z lesenimi stebri in mrežo v obeh čelih. Pokriva ga opečna dvokapnica s čopi. Čelna odprtina v leseni mreži je okrašena z likovno oblikovanimi konzolami. Kozolec ima na tramu vrezano letnico 1865.

c) Kozolec je tipičen primer ljudskega stavbarstva, ki hkrati priča o načinu življenja in gospodarjenja na kmetiji.

d) Spomenik varujemo v celoti, avtentičnosti in pričevalnosti. Možni so posegi za njegovo ohranitev.

e) Gospodarska namembnost objekta je v skladu z značajem spomenika.

E 30 - ŠMIKLAVŽ št. 2, p. d. Andreje, kmečka hiša

a) - k. o. Šmiklavž, št. z. k. vl. 1, parc. št. SI, S2, 16, 18/1, 18/2, last Rotovnik Pavle.

b) Hiša pripada zapuščeni domačiji. Je v celoti zidana, delno podkletena in tlorisno postavljena v hrib tako, da. se vhod v klet odpira s čelne fasade. Pokriva jo čopasta dvokapnica z neustrezno salonitno kritino. Delno so ohranjeni konkavni podstrešni venec, pilastrska fasadna členitev ter gladke okenske obrobe, ki so v spodnjem parapet-nem delu okrašene še s cofi in girlandami. Posebno kvaliteten je polkrožno zaključen kamnit portal drugi osi vhodne fasade z lesenimi enodelnimi vrati in letnico 1826. Okna so večja, pokončna, z enostavnimi železnimi mrežami. V hiši je ohranjena obokana črna kuhinja z vežo in bivalnim prostorom. Banjasto obokana je tudi klet.

c) Arhitektura iz začetka prejšnjega stoletja spada med ambicioznejše primere oblikovanja s poznobaročnimi elementi. Priča tudi o načinu kmečkega, življenja tistega obdobja.

d) Spomenik varujemo v celoti, avtentičnosti in pričevalnosti. Možni so posegi za njegovo ohranitev. Objekt je v izredno slabem stanju.

e) Spomenik je nenaseljen. Nujno mu je treba poiskati primerno namembnost, ki bo pripomogla k revitalizaciji objekta.

E 31 - ŠMIKLAVŽ št. 31, p. d. Končič, dvojni kozolec

a) - k. o. Šmiklavž, št. z. k. vl. 14, parc. št. vzhodni in južni del 396, 412/1, S24 in S66, last Detečnik Franca.

b) Triokenski toplar tradicionalne kladne konstrukcije je pokrit s čopasto skodlasto dvokapnico. Kozolec odlikujejo nekateri figuralno oblikovani elementi (konzole, čelna odprtina). Čelna zatrepa sta novejša.

c) Kozolec je primer funkcionalne gospodarske arhitekture z lepimi oblikami in skladnimi razmerji.

d) Spomenik varujemo v celoti, avtentičnosti in pričevalnosti. Možni so posegi za njegovo ohranitev. Nujna so obnovitvena dela (strešina).

e) Gospodarska namembnost objekta se sklada z značajem spomenika.

E 32 - TOLSTI VRH št. 10, p. d. Vivod, kmečka hiša

a) - k. o. Mislinja, št. z. k. vl. 94, parc. št. 1092/2, 1094/1, 1094/2, 1102, last Gros Jožeta.

b) V sklop kmečke domačije sodi pritlična stanovanjska hiša podolžnega tlorisa, delno zidana in delno lesena. Na obeh straneh je podkletena, pokriva pa jo mogočna čopasta dvokapnica, na novo pokrita s skodlami. Na vhodni fasadi vodi v osrednji osi do pravokotnega lesenega portala zidano dvoramno stopnišče s kamnitimi stopnicami. Na obeh straneh stopnišča sta enostavna lesena portala v kleti. Čez cimper lesenega dela hiše je sekundaren opaž iz deščic. Okna so novejša, pokončna in dvodelna. Pod čelnim napuščem je ohranjena stara preša. Notranjščina je tradicionalna.

c) Stavba je grajena sredi prejšnjega stoletja. Ima dobro ohranjene nekatere arhitekturne elemente spomeniškega značaja in je pomemben dokument načina kmečkega življenja.

d) Spomenik varujemo v celoti, avtentičnosti in pričevalnosti. Možni so posegi za njegovo ohranitev. Zaželena je odstranitev sekundarnega opaža.

e) Bivalna funkcija spomenika ustreza značaju kmetija

E 33 - TOMAŠKA VAS, Herčeva žaga in mlin

a) - k. o. Golavabuka, št. z. k. vl. 54, parc. št. S88, S90, 154/1; 154/2, last Lavre Vide in Lavre Jožeta.

b) Zanimiv kompleks žage in mlina ob strugi Mislinje pripada Herčevi domačiji, ki je nekoliko odmaknjena od omenjenega kompleksa.

Žaga je lesena podolžna stavba na betoniranih nosilnih stebrih, ki prehaja v manjši, ožji, zidani in podkleten stanovanjski objekt za Žagarja. Streha je nekoliko položnejša dvokapnica, krita ž opeko. Žaga je venecijanka, prilagojena na električni pogon,

Mlin je manjši leseni objekt na kamnitih temeljih, pokrit z opečno dvokapnico: Ohranjen je star lesen mehanizem. Med žago in mlinom poteka vodni žleb, ki dovaja vodo na skupno leseno vodno kolo.

c) Gre za tradicionalno zasnovo kmečkega mlina in žage ob vodi. Kompleks spada med edinstvene primere in ima ambientalni in pričevalni pomen.

d) Spomenik varujemo v celoti, avtentičnosti in pričevalnosti. Možni so posegi za njegovo ohranitev.

e) Gospodarska namembnost objektov je v skladu z značajem spomenika.

E 34 - TURIŠKA VAS št. 1, p. d. Marovšek, gospodarsko poslopje

a) - k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 171, parc. št. S9/1, S9/2, last Čas Ivana, Čas Antonije in Čas Jožeta;

- k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 10, parc. št. 958, last Čas Ivana.

b) V okvir domačije sodi ambiciozno gospodarsko poslopje iz začetka tega stoletja. Je zidano, podolžnega tlorisa ter prekrito z opečno, dvokapnico. Nadstropen objekt ima v pritličju obokane hleve, v nadstropju pa

senik, na katerega pelje dovoz po mostu s čelne strani. Hkrati je možen dostop v senik po lesenem stopnišču in ganku na dvoriščni fasadi. Nadstropje krasijo pokončne okenske odprtine s kvalitetnimi opečnimi mrežami.

c) Poslopje je bilo zgrajeno leta 1913 in nam priča o gospodarstvu in življenju na bogatejši nižinski kmetiji. Odlikujejo ga tudi arhitekturne vrednote.

d) Spomenik varujemo v celoti, avtentičnosti in pričevalnosti. Možni so posegi za njegovo ohranitev.

e) Gospodarska funkcija objekta je v skladu z značajem spomenika.

E 35 - TURIŠKA VAS št. 1, p. d. Marovšek, dvojni križni, kozolec

a) - k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 8, parc. št. 957, 970/4, 970/9, last Ošlak Ivana, Ošlak Jožefe in Ošlak Frančiške;.

- k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 171, parc. št. 964/1, 969 in S8, last Čas Ivana, Čas Antonije in Čas Jožeta;

-" k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 10, parc. št. 967, 970/3, 971/1, 972/4 in 973, last Čas Ivana;

- k. o. Dobrava, št. z. k. vl. 7, parc. št. 970/1 in 971/2, last Lavre Silve in Lavre Edvarda.

b) V sklopu domačije stoji ob robu polja lesen kozolec - toplar v tlorisni obliki grškega križa. Vse štiri krake pokriva skodlasta dvokapnica s polnimi čopi, ki se v osrednjem delu, kjer se slemeni križata, steka v majhen stožec. Kladna konstrukcija, je tradicionalna z lesenimi mrežami in likovno oblikovanimi konzolami.

c) Dobro vzdrževan kozolec je izjemen arhitekturni in etnološki spomenik ter edinstveni primer na tem območju. Ustno izročilo postavlja njegov nastanek daleč v 19. oziroma celo na konec 18. stoletja.

d) Spomenik varujemo v celoti, avtentičnosti in pričevalnosti. Možni so posegi za njegovo ohranitev.

e) Objekt je ohranil svojo gospodarsko funkcijo, kar je v skladu z značajem spomenika.

E 36 - VRHE št. 1, p. d. Anžič, domačija

a) - k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 13, parc. št. 290, 291/1, 291/2, 291/3, 292/2, 297, last Breznik Feliksa in Breznik Marije.

b) Ob cesti Slovenj Gradec-Ravne dominira v naselju domačija z nadstropno zidano hišo (gostilno) in nekoliko odmaknjenim gospodarskim poslopjem. Leta 1929 je pri obnovi hiša dobila današnjo, precej spremenjeno podobo (ostrešje, fasade). Ohranilo pa se je banjasto obokano pritličje, ki nakazuje baročno osnovo zgradbe. Pokončna dvodelna okna so opremljena s polkni; glavni vhod je izveden s čelne fasade. Hišo prekriva simetrična dvokapnica, krita z opeko.

Gospodarsko poslopje je podolžna zidana zgradba z opečno dvokapnico. Do senika v nadstropju vodi zidan most na podolžni fasadi; okenske odprtine se zapirajo s polkni. Na zadnji fasadi je sekundarni leseni prizidek za žago.

c) Domačija je pomembna zaradi obokov v pritličju hiše, kakor tudi kot dominanta v prostoru.

d) Spomenik varujemo v celoti s poudarkom na notranjščini. Neprimerna sta oba manjša prizidka ob hiši.

e) Gostinska in kmečka dejavnost sta v skladu z značajem spomenika.

E 37 - VRHE Št. 53, p. d. Pikrnik, domačija

a) - k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 40, parc. št. S91/1, 1325, 1326, last Jelen Antona-.

b) Skromna domačija, ki jo sestavljata stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje, leži v strmem bregu nad lokalno cesto. Vrhkletna hiša, postavljena podolžno v hrib, je lesena z zidanim kuhinjskim delom. Pokriva jo široka skodlasta dvokapnica s čopi. Vhodna fasada je zaradi kamnitega kletnega nivoja nadstropna. Do vhoda vodi enoramno stopnišče, ki se nato izteka v lesen gank. Kletni nivo vhodne fasade ima dva simetrična vhoda v kleti. Dvodelna okna so manjša in pokončna v širših lesenih okvirjih. Notranja razporeditev je tradicionalna. Lesena kladna konstrukcija hiše je z zunanje strani prebeljena z apnom.

Tipično gospodarsko poslopje, z zidanim hlevskim delom in lesenim senikom, pokriva skodlasta dvokapnica. Lesen del poslopja je novejšega izvora.

c) Domačija je primer preprostega kmečkega stavbarstva in priča načina življenja malega kmeta.

d) Spomenik varujemo v celoti, avtentičnosti in pričevalnosti. Možni so posegi za njegovo ohranitev.

e) Bivalno-gospodarska namembnost kmetije ustreza značaju spomenika.

E 38 - ZGORNJI RAZBOR št. 29, p. d. Zgornji Kotnik, kašča

a) - k. o. Zg. Razbor, št. z. k. vl. 9, parc. št. 31/1, . last Knez Martina;

- k. o. Zg. Razbor, št. z. k. vl. 25, parc. št. 60, last Knez Feliksa in Knez Katarine.

b) V celoti kamnita stavba stolpaste oblike je bila nekoč sestavni del mogočne kmetije, ki je med drugo vojno pogorela. Ohranjena kašča je locirana v hrib. Streha je šotorasta štirikapnica, krita s skodlami. Notranjščino sestavljajo obokana klet ter dve etaži. Stavba ima dva polkrožno zaključena vhoda ter pilastrsko členjeno fasado š šivanimi robovi.

c) Objekt je ambicioznejši primer kmečke kašče z letnico nad portalom 1826. V preteklosti je bil poškodovan in predelan (streha, okna).

d) Spomenik varujemo v celoti, avtentičnosti in pričevalnosti. Možni so posegi za njegovo ohranitev ter povrnitev prvotnega stanja (ostrešje in okenske odprtine).

e) Spomenik je opuščen - brez svoje osnovne funkcije. Po ustrezni obnovi mu je potrebno najti odgovarjajočo namembnost, ki je lahko primarna (gospodarska) ali prezentacijska.

E 39 - ZGORNJI RAZBOR št. 41, p. d. Plešivčnik, logarnica

a) - k. o. Zg. Razbor, št. z. k. vl. 15, parc. št. 220/9, last Skupščine občine Slovenj Gradec;

- k. o. Zg. Razbor, št. z. k. vl. 103, parc. št. 220/10, družbena lastnina v uporabi Verhovnik Silvestra;

- k. o. Zg. Razbor, št. z. k. vl. 75. parc. št. 222. 252/6, 259, last KKZ TZO Ledina Slovenj Gradec;

- k. o. Zg. Razbor, št. z. k. vl. 76, parc. št. 262 in št. z. k. vl. 70, parc. št. S73/2, last Lesne Slovenj Gradec.

b) Na Plešivcu se je neposredno ob ruševinah grajskih poslopij ohranila zidana nadstropna zgradba kvadratnega tlorisa, pokrita z opečno dvokapnico s polnimi čopi. Fasado oblikujejo pilastri, šivani robovi, okenske obrobe in podstrešni venec. V osrednji osi vhodne fasade je bidermajerski portal z letnico 1855. Okenske odprtine so večje in pokončne. Zgradba je delno podkletena, vhod v klet pa je s cestne fasade skozi polkrožno zaključen portal.

c) Kvalitetna arhitektura iz sredine prejšnjega stoletja je služila kot logarnica rodbine Plešivčnik. Notranjščina je delno predelana, enako tudi okenske odprtine.

d) Spomenik varujemo v celoti, avtentičnosti in pričevalnosti. Možni so posegi za njegovo ohranitev ter vrnitev v prvotno stanje.

e) Stanovanjska skupnost Slovenj Gradec oddaja prostore nekaterim stalnim uporabnikom v počitniške namene. Priporočamo bolj smiselno in organizirano gostinsko dejavnost.

E 40 - DOVŽE št. 32, p. d. Stari Pušnik, domačija

a) - k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 103, parc. št. S 149. 1781 in 1777/1, last Pušnik Bernarde.

b) Manjša kmečka domačija je locirana ob cesti sredi naselja. Stanovanjski in gospodarski del ima združen v isti vrsti pod skupno streho. Grajena je delno iz lesa. delno iz kamna, pokriva jo dvokapna streha krita z opeko.

Vhodni napušč stanovanjskega dela je širši, lesen, polkrožno zaključen. Maltast vhodni portal je zgoraj polkrožno oblikovan, nekoliko potlačen in ima rebraste kapitele. Objekt je delno podkleten. Notranja tlorisna razporeditev je tradicionalna (veža, kuhinja, "hiša", "štibl").

c) Domačija je tipični primer majhnega avtarkičnega gospodarstva s kvalitetnim objektom ljudskega stavbarstva.

d) Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo ohranitev ter valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Dejavnost v okviru domačije je v skladu z njenim spomeniškim značajem.

E 41 - LEGEN št. 63, p. d. Metviršek, kašča

a) - k. o. Legen, št. z. k. vl. 500. parc. št. S 72/1, S 72/2, 640, 644/1, 644/2, last Koprivnikar Ivana.

b) V okviru domačije se je, razen starega gospodarskega poslopja, ohranila še lesena kašča, s podolžnim tlorisom postavljena v hrib. Ima dvokapno čopasto streho pokrito z betonsko opeko ter kamnito obokano klet. Kletni del je nekoliko širši od lesene nadgradnje. Pročelje kašče oblikujeta lesena ganka nad kletjo ter v čelnem zatrepu. Objekt odlikuje dvoje kvalitetnih vrat v kaščo in klet.

c) Kašča je kvaliteten objekt ljudskega stavbarstva z značilnimi elementi baročnega oblikovanja.

d) Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo ohranitev ter valorizacijo spomeniških lastnosti.

Kašči je potrebno zamenjati betonsko kritino s skodlami.

e) Funkcija kašče ustreza spomeniškemu značaju objekta.

E 42 - LEGEN št. 134, p.d. PLESNIK, dvojni kozolec

a) - k. o. Legen. št. z. k. vl. 48, parc. št. S 102, 539/1, last Rotovnik Jožefa.

b) Lesen, triokenski kozolec podolžnega tlorisa stoji v svojem avtohtonem okolju. Je tradicionalno oblikovan, streho prekriva čopasta dvokapnica na novo. pokrita s skodlami.

c) Dvojni kozolec na Plesnikovi domačiji je kvaliteten primer ljudskega stavbarstva iz 19. stoletja.

d) Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo ohranitev ter valorizacijo spomeniških lastnosti.

e) Namembnost kozolca ustreza njegovemu spomeniškemu značaju.

9. člen

Za zgodovinske spomenike se razglasijo:

Z l/A - GORNJI DOLIČ, spomenik in spominska plošča nadvojvodi Janezu

a) - k. o. Kozjak, št. z. k. vl. 61, parc. št. 1/3 - del; last Večko Antona in Zofije.

b) V soteski Hude luknje se na levi strani ceste Mislinja-Velenje nahaja pod skalnim previsom kamnito spominsko obeležje piramidaste oblike. V zgornjem delu spomenika je globok relief s profilom nadvojvode Janeza. Pod njim pa je v kamen izklesano besedilo v nemškem jeziku.

Ob spomeniku je na skalo pritrjena kamnita plošča z napisom: Nadvojvoda Ivan je pripomogel k ustanovitvi "Kmetijskih in rokodelskih novic", uvedel v naše kraje današnje vrste vinske trte in dal zgraditi tole cesto.

c) Leta 1828, v času cesarja Franca I, je Cesarsko kraljeva kmetijsko gospodarska družba za Štajersko, pod predsedovanjem avstrijskega nadvojvode Janeza, zgradila skozi sotesko Hude luknje pomembno cesto, kije povezala Slovenj Gradec s Šaleško dolino. Naslednje leto so člani slovenjegraške filiale te družbe iz hvaležnosti postavili spomenik z reliefom nadvojvode Janeza, ki opominja nato pomembno dejanje.

Leta 1957 je ravnatelj Pokrajinskega muzeja Maribor, Bogo Teply, dal pobudo za odkritje spominske plošče nadvojvodi Janezu, s slovenskim besedilom, kjer so naštete zasluge avstrijskega nadvojvode za slovenski narod.

d) Obe spominski obeležji varujemo v njuni izvirni obliki in v avtentičnem okolju.

e) Spomeniška funkcija.

Z 1 -GOLAVABUKA, Zakrška seča, grobnica padlih partizanov

a) - k. o. Golavabuka, št. z. k. vl. 78, parc. št. 668/19, last Tretjak Ljudmile in Tretjak Alojza.

b) Na Zakrški seči v Golavabuki je grobnica s spomenikom, ki je iz piramidaste granitne skale in na kateri je napis: "Padlim borcem Pohorske brigade in 14. divizije NOV in POJ. Ljudstvo Golavabuke."

c) Na Zakrški seči Golavabuka je pokopanih sedem borcev Pohorske brigade in XIV. divizije, ki so padli v srditi bitki s sovražnikom pod Valico in Malo kopo junija 1944.

d) Varujemo grob in spomenik v njegovi avtentični pričevalnosti.

e) Spomeniška funkcija.

Z 2 - GRAŠKA GORA, spomenik padlim borcem XIV. divizije

a) - k. o. Veluna, št. z. k. vl. 37, parc. št. 202/1, last Lesne Slovenj Gradec.

b) Blizu Anžejeve bajte na Graški gori je postavljen spomenik v obliki treh višjih kamnov z litoželeznimi ploščami, na katerih je napis: "V težki preizkušnji slovenskega ljudstva je bila Graška gora s sosednjo Grmado, Razborjem in Uršljo goro zbirno področje I. Štajerskega bataljona, središče šaleško-mislinjskega okrožja KPS, gora jurišev zmagovite XIV. udarne divizije, gora enot IV. operativne cone, ki je varovala svoj narod nacističnih grozodejstev, gledala trpljenje domačinov in tisoče junaštev, a tudi smrt nad 320 slovenskih sinov, ki so tod izkrvaveli za geslo: Smrt fašizmu - svoboda narodu."

c) Na kraju, kjer je postavljen spomenik, je prišlo 21. do 22. 2. 1944. do hudih bojev. Sovražnik je napadel glavnino XIV. divizije. V boju sta med drugimi padla kipar Janez Weiss-Belač in priljubljen poveljnik Šercerjeve brigade Lado Mavsar-Ranko. Graško goro so v spomin na ta strahotni boj imenovali "Goro jurišev".

d) Varujemo spomenik in njegovo okolje.,

e) Spomeniška funkcija.

Z 3 - LEGENŠKO POLJE, grobnica ustreljenih talcev

a) - k. o. Legen, št. z. k. vi..183, parc. št. 502/4, last Jeromel Antona in Jeromel Ane.

b) Na Legenskem polju je spomenik z grobiščem, ki ga sestavljajo tri prisekane piramide: Na prvi spominski plošči so imena desetih talcev in imena dveh borcev Zidanškove brigade. Druga spominska plošča pa je posvečena padlim borcem in vojnim žrtvam iz Legna.

c) Nemci so se maščevali za mnoge partizanske akcije, ki so se odvijale v teh krajih. Dne 9. marca 1944 so iz mariborskih zaporov pripeljali deset talcev in jih na Legenskem polju ustrelili. To je bilo prvo streljanje talcev v Mislinjski dolini.

d) Varujemo grob in spomenik v njegovi avtentični pričevalnosti.

e) Spomeniška funkcija.

Z 4 - MALA KOPA, spomenik borcem I. Pohorskega bataljona

a) - k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 56, parc. št. 1418/2, last Lesne Slovenj Gradec.

b) Pod Malo kopo stoji spomenik v obliki granitnega obeliska, pod katerim je na petih podstavkih pritrjenih pet železnih plošč s posvetili: "Borcem I. Pohorskega bataljona za boje na Mislinjskem sedlu, pod Veliko kopo in v Skrivnem hribu - jeseni 1942. Enotam 4. operativne cone - Pohorskemu odredu, XI. SNOUB Miloš Zidanšek, brigadam XIV. divizije in II. Pohorskemu odredu - je bilo tod operativno območje.

Pohorskim kmetom za velik prispevek, ki je omogočil NV nove boje do končne zmage.

V pobočjih Cajnske planine Temniškega in Drč so v šestih partizanskih bolnišnicah tovariško negovali mnoge ranjence NOV in POJ. Iz pohorskih gozdov so tehnike -Sever, Sova, Krištof - Stane Ilc in Drava s partizanskim tiskom razvnemale odpor.

XI. SNOUB Miloš Zidanšek - Pohorska je po tem grebenu Pohorja 2. 6. 1944 izbojevala zmagoviti boj.

c) Na področju pod Veliko in Malo kopo so borci XI. SNOUB Miloša Zidanška 2. 6. 1944 izbojevali pomembno zmago nad večkrat močnejšim sovražnikom. Na ta dan. delovni ljudje občine Slovenj Gradeč praznujejo občinski praznik.

d) Varujemo spomenik z okoljem in ga po potrebi obnavljamo.

e) Spomeniška funkcija.

Z 5 - MISLINJA št. 65, rojstna hiša narodnega heroja Iršiča

a) - k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 332, parc. št. 79/30, last KKZ TZO Ledina Slovenj Gradec.

b) Enonadstropna, predelana meščanska hiša ima vzidano marmorno ploščo, na kateri je napis: "V tej hiši se je rodil sekretar pokrajinskega komiteja za Štajersko -narodni heroj ing. Rado Iršič, padel 12. 12. 1941 v Mariboru." Hiša je obnovljena, v njej je trgovina.

c) Spominska plošča je na rojstni hiši narodnega heroja ing. Rada Iršiča, ki je bil eden prvih borcev in sekretar pokrajinskega komiteja za Štajersko.

d) Varujemo spominsko ploščo na hiši in njeno stavbno maso.

e) Stavba ima trgovsko in spomeniško funkcijo.

Z 6 - MISLINJA, Šentlenart 43 - spominska plošča javki KPS in NOB

a) - k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 3. parc. št. S3/4, last Valenčak Zdravke..

b) Na enonadstropni, predelani stanovanjski hiši Čebularjeve domačije je spominsko znamenje z napisom: "Čebularjeva domačija, javka KPS 1941. Zdravko Čebular

- Rado, borec II. grupe odredov, politkomisar 3. čete Pohorskega bataljona padel 8. 1. 1943 na Osankarici. Občani Mislinjske doline 1973.".

c) Čebularjeva hiša je bila že leta 1941 pomembna javka KPS, Pohorske čete in I. Štajerskega bataljona. V tej hiši so januarja 1942 ustanovili začasni pokrajinski komite KPS za severno Slovenijo. Zdravko Čebular -

Rado (sin) je bil aktiven borec. Padel je 8. 1. 1943 na Osankarici, ko mu še ni bilo 22 let.

d) Varujemo spominsko ploščo.

e) Spomeniška funkcija.

Z 7 - PAKA, spomenik padlim borcem XIV. divizije

a) - k. o. Paka, št. z. k. vl. 8, parc. št. 71, last Ramšak Janka in Marije.

b) Na domačiji "Požeg" je spomenik v obliki višje granitne skale z litoželezno zvezdo in tremi ploščami, na katerih piše: "Po preboju štirih bataljonov XIV. divizije dne 18. 2. 1944 je sovražnik po izdaji tu napadel borce II. bataljona Šercerjeve in III. bataljona Tomšičeve brigade."

Na drugi plošči je imensko naštetih dvanajst borcev. Plošče so izdelali ravenski livarji.

c) Štirje nepopolni bataljoni XIV. divizije so se 18. 2: 1944 ustavili pri domačiji severno od kmeta Kuzmana. Domačini so utrujene borce prijazno sprejeli. Po izdaji so v zaselek vdrli sovražniki in v ostrem spopadu je padlo dvanajst partizanov.

d) Varujemo spomenik in okolje v njegovi avtentični pričevalnosti.

e) Spomeniška funkcija.

Z 8 - PAMEČE, spomenik padlim borcem

a) - k. o. Pameče, št. z. k. vl. 57, parc. št: 474/1; last Krofl Frančiške.

b) Spomenik žrtvam nemškega terorja pri Zapečnikovem križu v Pamečah je sestavljen iz treh piramid. Na srednji piramidi je granitna plošča z napisom: "Uprli smo se okupatorju! Nemški fašisti in domači izdajalci so nas ubili. - Uničili nas niso! Še živimo dalje v srcu slovenskega naroda, ki ne bo nikdar pozabil leta grozot 1941-1945." Spodaj so navedena imena treh padlih borcev.

c) Nad Zapečnikovo domačijo sta 20. 12. 1944 padla aktivista OF Hajna Tretjak in Jože Brek. Žrtev nacizma je bil tudi Štefan Kandut. Nemci so ga ustrelili 6. 3. 1944. Padli borci so tukaj tudi pokopani.

d) Varujemo spomenik v njegovi avtentični pričevalnosti.

e) Spomeniška funkcija.

Z 9 - PAMEČE, grobnica z nagrobnikom

a) - k. o. Pameče, št. z. k. vl. 1, parc. št. 1403/5, last Rimokatoliškega župnijstva Pameče.

b) Na pokopališču v Pamečah je skupni grob devetih padlih borcev s spomenikom. Spomenik je visoka granitna plošča z napisom: "Padli v borbi zvesti domovini, pri Jesenku 4. 4. 1944." Spodaj je naštetih devet imen padlih borcev Zidanškove brigade.

c) Nemci so napadli bataljon Zidanškove brigade, ki se je zadrževal pri Jesenku. V spopadu je padlo enajst borcev, od teh jih je devet pokopanih na pokopališču v Pamečah.

d) Varujemo grobišče in spomenik v njuni avtentični pričevalnosti.

e) Spomeniška funkcija.

Z 10 - PAMEČE, grobnica in spomenik

a) - k. o. Pameče, št. z. k. vl. 10, parc. št. 1403/6 in št. z. k. vl. 110, parc. št. 901/2, last OŠ Franjo Vrunč Podružnica Pameče;

- k. o. Pameče, št. z. k. vl. 107, parc. št. S 103, last občine Slovenj Gradec.

b) V Pamečah je grobnica talcev in spomenik, ki je v obliki visoke granitne skale z napisom: "Talci ustreljeni v Pamečah 11. 7. 1944. " Spodaj je navedenih dvanajst imen talcev, pod njimi pa je posvetilo: "Bodočnost je vera! Kdor zanjo umira se vzdigne v življenje ko pade v smrt."

c) Nacisti so se maščevali za smrt dobrega "nemškega Štajerca". 11.7. 1944 so iz mariborskih zaporov pripeljali enajst talcev in jih usmrtili. Pod streli je padel tudi dvanajsti talec, domačin Ivan Vrhnjak, ki je imel v partizanih dva sinova.

d) Varujemo grobnico in spomenik v njegovi avtentični pričevalnosti.

e) Spomeniška funkcija.

Z 11 - PASKI KOZJAK, grob trinajstih borcev XIV. divizije

a) - k. o. Kozjak, št. z. k. vl. 59, parc. št. 106/2, last Sinreih Nika in Sinreih Majde.

b) Na Paškem Kozjaku nad Ramšakovo domačijo je granitna grobnica s kamnito spominsko ploščo, na kateri piše: "Tu je pokopanih 13 borcev XIV. divizije in 24 borcev XVII. divizije NOV YU. Prvi so padli v strašni zimi 1944. leta, drugi v maju 1945. leta v zadnjih borbah za našo svobodo. Slava junakom, ki so pokazali, kako se je treba boriti za domovino."

c) V hudi zimi 1944 so srditi boji terjali mnoge žrtve. V spopadu z Nemci so padli borci XIV. in XVII. divizije, ki sta delovali na tem območju.

d) Grobišče z okoljem varujemo v njuni avtentični pričevalnosti.

e) Spomeniška funkcija.

Z 12 - PODGORJE, grobišče štirinajstih borcev XIV. divizije

a) - k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 264. parc. št. 3 in 51/2, last Skupščine občine Slovenj Gradec.

b) Na pokopališču v Podgorju je skupni grob štirinajstih neznanih borcev XIV. divizije. Na spomeniku piše: "14 nepoznanih borcev XIV. divizije, ki so padli 21.-22. februarja 1944 na Graški gori. Kdor umre za domovino, ta je živel dovolj!"

c) Na pokopališču v Podgorju je skupni grob štirinajstih neznanih borcev XIV. divizije. Borci so padli v bojih po hribih južno od Podgorja.

d) Varujemo spomenik in grobišče v njegovi avtentični pričevalnosti.

e) Spomeniška funkcija.

Z 13 - PODGORJE, grobišče petnajstih borcev Šercerjeve brigade

a) - k. o. Podgorje, št. z. k. vl. 87, parc. št. 2057/2, last Skobir Viktorije in Skobir Antona.

b) Spomenik pri cerkvi je v obliki grobišča. Na visokem kamnitem kvadru piše: "Petnajstim partizanom Šercerjeve brigade, padlim 14. 2. 1945 v borbi za svobodo in srečnejšo bodočnost našega ljudstva."

c) Borci 3. bataljona Šercerjeve brigade so se 14. 2. 1945 zadrževali pri kmetijah v okolici cerkve sv. Duha nad Suhim Dolom. Presenetil jih je sovražnik. Padlo je petnajst borcev.

d) Varujemo grobišče in spomenik v njegovi avtentični pričevalnosti.

e) Spomeniška funkcija.

Z14 - RAZBORCA, Jerloška seča, spomenik in grob padlih partizanov

a) k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 62, parc. št. 935 in 940/3, last Javornik Ivanke.

b) Na spomeniku je posvetilo: "Dvanajstim nepoznanim partizanom XIV. Proletarske divizije in XI. Udarne brigade Miloša Zidanška, padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja domačinom." Spodaj je naštetih deset imen.

c) Prebivalci Dovž in Razborce so zvesto sodelovali z narodnoosvobodilnim gibanjem. Po vojni so prekopali dvanajst neznanih partizanov XI. SNOUB Miloša Zidanška in XIV. divizije na kraj, kjer stoji spomenik.

d) Varujemo grob in spomenik v njegovi avtentični pričevalnosti.

e) Spomeniška funkcija.

Z 15 - SELE, pokopališče, grob Franca Ksaverja Meška

a) Lokacija zaščitene parcele je enaka kot pri spomeniku U 51 - Sele, ž. c. sv. Roka.

b) Na grobu pisatelja, duhovnika Franca Ksaverja Meška stoji nagrobnik v obliki knjige. Na njem je napis:

"28. X. 1874 v Ključarovcih 11. V. 1964 slovenski pisatelj častni kanonik župnik na Selah Življenje posvečeno bogu in domovini. S sladkostjo in bridkostjo ljubljeni."

Sredi groba je zataknjen leseni križ z napisom (zadnja želja F. K. M.):

"Na grob pa križ lesen mi zasadite, naj vere, upanja znamenje bo in le pogostokrat se vanj ozrite, naj kaže pot domov vam, gor v nebo. Ovene roža, sveti kriz ostane, na svetu mine vse, ostane duša, otroci, le mnogokrat molite zame, ko grob preraste že zelena ruša."

c) Franc Ksaver Meško je dobrih štirideset let preživel na Selah. Poleg župnikovanja je ves prosti čas posvetil literarnemu ustvarjanju in se s tem zapisal v zgodovino Slovencev.

d) Varujemo grob z nagrobnikom in lesenim križem z zapisano zadnjo željo pokojnega pisatelja.

e) Spomeniška funkcija. .

Z 16 - SELE, kaplanija, v kateri je živel in ustvarjal pisatelj Franc Ksaver Meško

a) - k. o. Sele, št. z. k. vl. 56, parc. št. S57. last Rimokatoliškega župnijstva Sele.

b) V neposredni bližini cerkve stoji pritlična, z opeko krita stara kaplanija. Na portalu je letnica 1871. Na pročelju hiše je vzidana spominska plošča z napisom: "V tej hiši je domoval in ustvarjal pisatelj Franc Ksaver Meško od 1921 do 1964.

c) Franc Ksaver Meško, pisatelj, častni kanonik in dolgoletni župnik na Selah, sodi med zaslužne Slovence. Slovenska literarna zgodovina ga je uvrstila med najpomembnejše slovenske literate.

d) Kaplanija ima izrazito memorialni značaj, zato varujemo njeno zunanjo stavbno maso.

e) V kaplaniji je bila spominska soba z inventarjem pokojnega pisatelja. Od inventarja je ostalo bore malo, zato bi kazalo spominsko sobo v celoti obnoviti.

Z 17 - SELE, spominska plošča na Dvornikovi domačiji

a) - k. o. Šele, št. z. k. vl. 9, parc. št, S12, last Dvornik Franca in Dvornik Ane.

b) Na domačiji Franca Dvornika, Šele 40, je vgrajena granitna plošča z napisom: "Tod so izkrvaveli 8. 4. 1945 partizani: Mager Franc. Odler Ferdinand, Sadovnik Franc. Smolak Jože. V spomin in slavo vgradila ZB NOV Šele - Vrhe." Sama stavba je pritlična, zidana kmečka hiša, krita z opeko in stoji ob cesti proti Kotljam.

c) Spomladi 1945 je bil na območju pod Uršljo goro sedež oblastnega komiteja in pokrajinskega odbora za Štajersko. 8. aprila 1945 je bil nad Lešnikom na Selah zbor aktivistov, udeležilo se ga je okrog 150 predstavnikov koroške regije. V pripravah so padli štirje partizani.

d) Varujemo spominsko ploščo in stavbno maso domačije.

e) Spomeniška in stanovanjska funkcija.

Z 18 - SLOVENJ GRADEC, Park herojev

a) - k. o. Slovenj Gradec, št. z. k. vl. 357, parc. št. 576 in 577, last Skupščine občine Slovenj Gradec.

b) V Parku herojev je marmornata grobnica. V aleji ob grobnici so na marmornatih podstavkih doprsni kipi narodnih herojev Franja Vrunča-Uzde, ing. Rada Iršiča -Gregla in Lada Mavsarja-Ronka. Na manjšem marmornem kvadru je napis: "Kamen tega spomenika hrani žaro s pepelom narodnega heroja Franca Vrunča-Uzde." Na večjem marmornem bloku Da so izklesane štiri podobe in napis: "Vse muke so prešle, vseh borb težave, iz sužnosti se narod je osvobodil. O dnevi zmag, o čas ponosne slave! Naj bo spomin na vas, ki te dobrave s krvjo ste napolnili, večno živ!

V spomin 323 borcev, talcev in žrtev fašističnega nasilja iz Mislinjske doline. 34 borcev iz Slovenj Gradca je čirom naše domovine in za žico nemških taborišč žrtvovalo svoja življenja za svobodo." Nato je naštetih 34 imen. V grobnici počivajo borci 1. Pohorskega bataljona, XI. Udarne brigade Miloša Zidanška, XIV. Proletarske divizije in XVII. Divizije III. armade JLA.

c) Grobnica je posvečena 323 padlim borcem, talcem in žrtvam nacističnega nasilja iz občine Slovenj Gradec. V njej je žara narodnega heroja Franja Vrunča-Buzde ter posmrtni ostanki mnogih borcev.

d) Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti.

e) Spomeniška funkcija.

Z 19 - SREDNJI DOL1Č, spomenik preboja štirih bataljonov XIV. divizije

a) - k. o. Srednji Dolič, št. z. k. vl. 16, parc. št. 249/4, last Jeseničnik Jožefe.

b) Ob cesti med Srednjim in Spodnjim Doličem stoji nepravilno oblikovan granitni kamen z napisom: "Tukaj so se prebili dne 18. 2. 1944 s Paškega Kozjaka na Pohorje štirje bataljoni slavne XIV. divizije." Spomenik je leta 1955 postavil Občinski odbor Zveze borcev Mislinja.

c) Poveljstvo XIV. divizije se je odločilo, da se bodo brigade 18. 2. 1944 po težkih bojih prebile s Paškega Kozjaka na Pohorje pri Srednjem poliču. V hudem spopadu je to uspelo 2. in 3. bataljonu Šercerjeve brigade, 3. bataljonu Tomšičeve in 1. Bataljonu Bračičeve brigade. Glavnini XIV. divizije preboj ni uspel in se je v izredno težkih razmerah vrnila na Paški Kozjak.

d) Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti.

e) Spomeniška funkcija.

Z 20 - STARI TRG, pokopališče, grobišče borcev XVII. divizije

a) - k. o. Stari trg, št. z. k. vl. 159, parc. št. 246/4, last Skupščine občine Slovenj Gradec.

b) Na pokopališču v Starem trgu je skupni grob in spomenik z napisom: "Stari trg z okolico se ob 20-letnici vstaje spominja padlih domačinov v NOB. Kdor umre za domovino, je živel dovolj."

c) Na pokopališču v Starem trgu je skupni grob štirih borcev XVII. divizije 3. jugoslovanske armade, ki so padli 14. maja 1945.

d) Varujemo grob in spomenik v njegovi avtentični pričevalnosti.

e) Spomeniška funkcija.

Z 21 - ŠENTILJ, grobnica tridesetih partizanov in žrtev nacizma

a) - k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 292, parc. št. 293/2. last Skupščine občine Slovenj Gradec.

b) Na pokopališču v Šentilju stoji spomenik v obliki visokega granitnega stebra, ki ima zglajeno sprednjo ploskev, na kateri ja napis: "Grob 30 partizanov in žrtev fašizma, padlih v okolici. Mislinja 1943-1945. Padli ste častno, občudujemo vas in slavimo; zmagali ste, pa naj jočemo? Z vami na čelu se dalje borimo!"

c) Na pokopališču v Šentilju je pokopanih trideset padlih partizanov in žrtev fašizma, ki so padli v okolici Mislinje v letih 1943-1945.

d) Varujemo grobišče in spomenik v njegovi avtentični pričevalnosti.

e) Spomeniška funkcija.

Z 22 - ŠMARTNO, spominska plošča zaprtim rodoljubom

a) - k. o. Šmartno, št. z. k. vl. 569, parc. št. S2/5, last Skupščine občine Slovenj Gradec.

b) Na župnišču v Šmartnem je spominska plošča z napisom: "V tej stavbi so nemški okupatorji od aprila do julija 1941 zapirali in mučili revolucionarje in rodoljube iz Mislinjske in Šaleške doline."

c) V župnišču v Šmartnem je bilo konec aprila 1941 zaprtih 62 ljudi, med njimi župnik Jakob Soklič, pisatelj Franc Ksaver Meško in drugi. Iz Šaleške doline je bilo 37 taboriščnikov, med njimi tudi Karel Destovnik-Kajuh.

d) Varujemo spominsko ploščo in stavbno maso župnišča.

e) Spomeniška funkcija.

Z 23 - ŠMIKLAVŽ, grobišče osemindvajsetih borcev XIV. divizije

a) - k. o. Šmiklavž, št. z. k. vl. 42, parc. št. 186/2, last Skupščine občine Slovenj Gradec.

b) Na pokopališču v Šmiklavžu je 28 granitnih kock na grobišču, ki pomenijo 28 znamenj - spomin na padle, ter granitni steber z imeni in napisom: "Na tem kraju so pokopani partizani; padli v borbi za osvoboditev domovine 1944-1945."

c) Na vaškem pokopališču je pokopanih osemindvajset borcev XIV. divizije, Padli so v februarskih dneh in pozneje v letu 1944 na Graški gori - gori jurišev, med njimi tudi priljubljeni kapetan bataljona Šercerjeve brigade

Lado Mavsar-Ronko, narodni heroj.

d) Varujemo grobišče, s spomenikom v njegovi avtentični pričevalnosti.

e) Spomeniška funkcija.

Z 24 - TOMAŠKA VAS, spomenik Lenčki Marzelovi

a) - k. o. Golavabuka, št. z. k. vl. 161, parc. št. 117/13, last Brezovnik Cvetke.

b) Na robu gozda v Tomaški vasi stoji spomenik Lenčki Marzelovi. Spomenik je v obliki visokega granitnega kvadra z napisom: "Tod je padla 1.5. 1944 hoteč se rešiti iz rok fašističnih, krvolokov junakinja Lenčka Marzelova."

c) Lenčka Marzelova - štajerska Lenčka ja bila aktivna aktivistka in kurirka. 1. 5. 1944 so jo pri prenašanju pošte ujeli. Zvezano so peljali proti domu, da bi opravili hišno preiskavo. Toda pri Mislinji so jo med poizkusom bega ustrelili. Po vsej Štajerski je tiste dni segel glas o mladem, junaškem dekletu.

d) Varujemo spomenik v njegovi avtentični pričevalnosti.

e) Spomeniška funkcija.

Z 25 - TROBLJE, spomenik narodnemu heroju Ignacu Voljču

a) - k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 24, parc. št. S26/1 in 338, last Širnik Jožefe.

b) V Trobljah pri Trbulu stoji spomenik narodnemu heroju Ignacu Voljču-Fricu. Spomenik je sestavljen iz granitnih kvadrov in brušene granitne plošče, na kateri je napis: "Tu so nemški okupatorji 4. 4. 1944 ubili Ignaca Voljča-Frica, narodnega heroja, predvojnega komunista, sekretarja oblastnega komiteja KPS za Štajersko.

Žar minulih vojnih let v prsih nam budi spomin nanje, ki so iz temine v zarjo dvignili nov svet, nanje, ki v naš čas zaprti so odšli po poti smrti."

c) Narodni heroj Ignac Voljč-Fric (1904—1944) je bil že pred vojno partijski funkcionar. Ker je bil politično zelo aktiven in sposoben, ga je CK KPS imenoval spomladi 1944 za sekretarja oblastnega komiteja KPS za Štajersko.. Na mestu, kjer je postavljen spomenik, je kmalu po prihodu padel.

d) Varujemo spomenik in okolje v njegovi avtentični pričevalnosti.

e) Spomeniška funkcija.

Z 26 - TRŠKA GORA, Pavčkova bolnica.

a) - k. o. Gradišče, št. z. k. vl. 276, parc. št. 1435/1, last Lesne Slovenj Gradec.

b) V eni izmed težko dostopnih grap Trške gore so se ohranile lesene barake nekdanje Pavčkove bolnice. Barake so bile leta 1975 in 1989/90 obnovljene in so zato ohranile svojo avtentičnost. V bližini nekdanje bolnišnice sta dva groba; v prvem je pokopan Miša Belov iz Moskve, v drugem pa Ivan Šlep iz Železne Kaple.

c) Obsežni pohorski gozdovi; bogati vodni viri in zavedne kmečke domačije so omogočali nastanek partizanskih bolnišnic. Te so zgradili leta 1944 (po prihodu XIV. divizije na Štajersko). Bolnišnice na vzhodnem delu Pohorja je vodil dr. Herman Slokan-Zmago, bolnišnice na mislinjski strani pa dr. Ivan Kopač-Pavček. Tu je bilo šest bolniških objektov, v njih se je zdravilo prek 300 ranjencev. Nobena izmed bolnišnic ni bila izdana.

d) Bolniške barake ž ohranjeno notranjo opremo predstavljajo avtentični spomenik naše novejše zgodovine. Zato jih varujemo v celoti; enako velja za oba grobova in neposredno okolje nekdanje bolnišnice.

e) Spomeniška funkcija.

Z 27 – VRHE, pokopališče, grob z nagrobnikom neznanima borcema za svobodo

a) - k. o. Vrhe, št. z. k. vl. 29, parc. št. 1582/1, last Gostenčnik Marije in Gostenčnik Franca.

b) Na pokopališču pri sv. Neži je lep spomenik v obliki treh granitnih stebrov, na katerih so pritrjene tri železne plošče z napisom. Plošče so ulili ravenski železarji. Na ploščah je napis:

"Neznanemu slovenskemu partizanu, borcu ruske narodnosti - Konstantinu." ter posvetilo: "V brezkončni noči sva na mrtvi straži vaše svobode."

c) Na pokopališču pri sv. Neži, kjer je postavljen ta spomenik, sta pokopana neznani partizan in borec ruske narodnosti Konstantin. Oba sta sodelovala v bojih proti nemškemu okupatorju.

d) Varujemo spomenik in grobišče.

e) Spomeniška funkcija.

Z 28 - VRHE, grobnica sedmih talcev pri p. c. sv.

Neže

- a) - k. o. Vrhe, št. z/k. vl. 29, parc. št. 1582/2, last Gostenčnik Marije in Gostenčnik Franca.

b) Pri sv. Neži na Selah - Vrheh stoji spomenik padlim talcem. Spomenik je sestavljen iz granitnih kamnov, v katere je vgrajena spominska plošča s posvetilom padlim talcem. Sedem kamnov simbolizira sedem talcev.

c) Gestapo je iz maščevanja za smrt nemškega oficirja 12. 1. 1945 ustrelil sedem talcev na Vrhnjakovem vrhu. Okoliškim ljudem so grozili in jih strahovali, zato so talci več dni ležali na kraju pomora. Pozneje so jih partizani prenesli k cerkvi sv. Neže in jih pokopali.

d) Varujemo grobišče in spomenik v njegovi avtentični pričevalnosti.

e) Spomeniška funkcija.

Z 29 - ZAVRŠE, pokopališče, grobnica padlih borcev

a) - k. o. Šentvid nad Valdekom, št. z. k. vl. 126, parc. št. 496, last Rimokatoliškega župnijstva Završe.

b) Na pokopališču v Završah je velika spominska plošča na kamnitem podstavku z napisom: "Petim partizanom 1. Pohorskega bataljona, padlim 17. 1. 1943 leta, 23 borcem XIV. divizije NOV, padlim od leta 1944-1945 leta in padlim partizanom domačinom." Na koncu je naštetih pet imen.

c) V letih 1943-1945 so na tem območju potekali srditi spopadi z okupatorjem. Prihod XIV. divizije je spopade še stopnjeval, zato so bile številne žrtve na obeh straneh.

d) Varujemo grobišče s spomenikom v njegovi avtentični pričevalnosti.

e) Spomeniška funkcija.

Z 30 - ZAVRŠE, spomenik padlim borcem 1. Pohorskega bataljona

a) - k. o. Šentvid nad Valdekom, št. z. k. vl. 50, parc. št. 498/2, last Rimokatoliškega župnijstva Završe.

b) Spomenik padlim borcem 1. Pohorskega bataljona v Završah je iz kamnitega stebra, na katerem je vklesan napis:

"Trudni, počivajoči, izdani so tu padli zadnji partizani slavnega Pohorskega bataljona 17. 1. 1943. (Spodaj je naštetih sedem imen.) Spominsko znamenje je padlim partizanom postavilo ljudstvo tega kraja."

c) Na župnijskem hlevu je 17. 1. 1943 prenočila patrulja Pohorskega bataljona. Utrujeni borci so bili izdani. Ko so Nemci, začeli streljati, so se borci hoteli prebiti v gozd. To jim ni uspelo in Nemci so vse postrelili.

d) Varujemo spomenik v njegovi avtentični pričevalnosti.

e) Spomeniška funkcija.

Z 31 - ZGORNJI RAZBOR, grobnica štiriindvajsetih partizanov

a) - k. o. Zg. Razbor, št. z. k. vl. 29, parc. št. 764/2, last Rimokatoliškega župnijstva Zg. Razbor.

b) V Razborju blizu osnovne šole je grobnica, kije zgrajena iz petih granitnih plošč v podobi zvezde. Na grobnici je napis: "Štiriindvajsetim partizanom, ki so izkrvaveli na Razborju 6. 10. 1944 v eni najtežjih bitk Tomšičeve brigade na Štajerskem, ter padlim domačinom postavilo ta spomenik leta 1958 ljudstvo Razborja."

c) 5. 10. 1944 so imeli borci Tomšičeve brigade v Razborju miting, v petek, 6. 10. pa jih je obkolil močno oborožen sovražnik. Iz tega obroča se je Tomšičeva brigada po večurnem boju in s številnimi ranjenci prebila proti Podgorju in naprej na Pohorje. V teh bojih je padlo osemnajst borcev. Domačini imenujejo to bitko "črni petek". Poleg padlih borcev Tomšičeve brigade je v grobnici pokopanih še šest domačinov.

d) Varujemo grobnico in njeno okolje.

e) Spomeniška funkcija.

10. člen

Za tehniške spomenike se razglasijo:

T 1 - GORNJI DOLIČ, železniški most

a) - k. o. Gornji Dolič, št. z. k. vl. 154, parc. št. 756/1, last občine Slovenj Gradec.

b) Na trasi opuščene železniške proge se je med Mislinjo in Gornjim Doličem ohranil iz kamna grajen viadukt s štirimi loki. Most je bil delno porušen v akciji Zidanškove brigade leta 1944 ter obnovljen po vojni.

c) Leta 1899 zgrajena železniška proga Dravograd -Velenje je premagala vrsto naravnih ovir z mostovi in predori. Viadukt pri Gornjem Doliču je eden od tipičnih železniških mostov iz časa uvajanja zelenice v naše kraje.

d) Železniški most varujemo v avtentični obliki in v njegovem značilnem ambientu.

e) Spomeniška funkcija.

T 2 - MISLINJA, Šentlenart 17, kovačija

a) - k. o. Šentilj pod Turjakom, št. z. k. vl. 24, parc. št. 222, last Rozman Olge in Rozman Andreja.

b) Nasproti bencinske črpalke v naselju Mislinja stoji nekdanja Robnikova kovačija. Objekt je pritlična, štiri-osna zidana hiša, ima dvokapnico z opečno kritino. Del objekta ima stanovanjsko funkcijo, drugi del pa je namenjen kovačiji. V njej se je ohranilo najrazličnejše kovaško orodje.

c) Robnikova kovačija ima bogato tradicijo v kovaški stroki. Prek sto let so v njej podkovali konje in popravljali vozove vseh vrst. Dobrih deset let kovačija ne deluje več; dani pa so vsi pogoji za njeno posodobitev in ponovno aktiviranje.

d) Varujemo stavbno maso nekdanje kovačije in vse kovaško orodje.

e) Kovačijo je možno vključiti v turistično ponudbo kraja. .

T 3 - MISLINJA, Gozdarska 166, kovačija

a) k. o. Mislinja, št. z. k. vl. 375, parc. št. S 255, S 256, 1915/2, 1511/3, last Robnik Jožeta in Jožefe.

b) Ob potoku Mislinji se je ohranila stara kovačija. Po "racah" je speljana voda do dveh vodnih koles, ki poganjata brus in "repač". V notranjosti lesenega objekta so ohranjena kovaška orodja, ki so jih uporabljali za podkovanje konj, izdelavo sekir, cepinov, verig in obročev.

Objekt so v letih 1948-1950 obnovili, vendar je treba "race" in vodno kolo ponovno obnoviti.

c) Tradicija kovaške dejavnosti v Robnikovi kovačiji je stara prek dvesto let. Pomembno vlogo je imela v času grofa Tkuma in kasnejšega veleposestnika Pergerja. Tudi po vojni so domačini uporabljali kovačijo za popravila orodij in vozil, ki so jih uporabljali v gozdarstvu.

d) Kovačijo varujemo v njeni izvirnosti in pričevalnosti. Enako velja za delovno orodje v objektu.

e) Z manjšimi adaptacijami je možno kovačijo ponovno usposobiti za njeno obratovanje.

III. KONČNE DOLOČBE

11. člen

Položaj, velikost, oblika in meja posameznih navedenih spominskih območij in spomenikov so vrisani v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1 : 5000, ki se hrani pri Upravni organizaciji za urbanistično načrtovanje občine Slovenj Gradec.

Lastniki oziroma imetniki pravice uporabe spomenikov smejo opravljati posege na spomenikih razglašenih s tem odlokom le v skladu z navodili Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Pri prodaji spomenikov, ki so varovani po tem odloku, je potrebno upoštevati predkupno pravico in omejitve na podlagi zakona.

12. člen

Načrtovalci in uporabniki prostora so dolžni pri oblikovanju in sprejemanju prostorskih izvedbenih načrtov upoštevati varstvene omejitve in prepovedi za spomenike in njihovo neposredno okolico, ki se varujejo s tem odlokom kot kulturni in zgodovinski spomenik.

13. člen

Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenikov, navedenih v tem odloku, opravlja na podlagi zakona Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.

14. člen

Upravni organ, pristojen za kulturo, na podlagi tega odloka opravi vpis razglašenih spomenikov v zemljiško knjigo in o razglasitvi obvesti imetnike spomenikov oziroma imetnike pravice upravljanja ter jih seznani z dejstvi, določenimi s tem odlokom in zakonom, v roku treh mesecev po izdaji tega odloka.

15. člen

Občinski upravni organ, pristojen za kulturo, in inšpekcijske službe so v okviru svojih pristojnosti dolžni preprečevati posege, s katerimi bi se spreminjale ali poškodovale lastnosti s tem odlokom zaščitenih spomenikov.

Vsako nedovoljeno spremembo varovanih spomenikov po tem odloku je potrebno vrniti v prvotno stanje v breme povzročitelja posega.

16. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava inšpekcijskih služb občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec.

17. člen

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 617-1/92

Slovenj Gradec, dne 23. decembra 1993.

Predsednik
Skupščine občine
Slovenj Gradec
Ivan Uršič l. r.

Na vrh

<< Nazaj

Prijava