Uradni list Republike Slovenije

118 Uradni list RS, št. 118/2005
z dne 27. 12. 2005

5294. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Stran 13464.


Na podlagi 261. in 266. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list Republike Slovenije, št. 104/04, ZPIZ-1-UPB3) je Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na 4. seji dne 20. 12. 2005 sprejel naslednji

P R A V I L N I K
o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem pravilnikom se ureja organizacija in način delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Zavod), postopek pri podaji izvedenskega mnenja, seznam obvezne medicinske dokumentacije in sestavine popolne delovne dokumentacije, ki je potrebna za podajo izvedenskega mnenja v postopku za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

2. člen

Izvedenski organi Zavoda dajejo v postopkih na prvi in na drugi stopnji izvedenska mnenja o invalidnosti, preostali delovni zmožnosti in ustreznosti drugega delovnega mesta, telesni okvari, potrebi po stalni pomoči in postrežbi drugega, nezmožnosti za delo vdove ali vdovca oziroma drugih zavarovančevih družinskih članov, o potrebi po prilagoditvi prostorov in delovnih sredstev v zvezi s poklicno rehabilitacijo ali zaposlitvijo oziroma premestitvijo na drugo delovno mesto ter dodatnih usposabljanj, o okoliščinah iz prvega odstavka 102. člena v zvezi z drugim odstavkom 103. člena in iz 201. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: zakon), ki še niso ugotovljene in za njihovo ugotovitev ni pristojen kakšen drug organ, in o drugih dejstvih, pomembnih za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Izvedenski organi Zavoda dajejo izvedenska mnenja na zahtevo tujih nosilcev pokojninskega in invalidskega zavarovanja, drugih organov, skupnosti ter oseb, če tako določajo drugi predpisi, mednarodni sporazumi ali posebne pogodbe.

2. IZVEDENSKI ORGANI ZAVODA

3. člen

Izvedenski organi Zavoda so organizirani v sektorju za izvedeništvo Zavoda (v nadaljevanju: sektor) in sicer:

– invalidske komisije I. stopnje, ki delujejo v okviru služb za izvedeništvo I. stopnje,

– invalidska komisija II. stopnje v okviru službe za izvedeništvo II. stopnje,

– zdravniki posamezniki in

– druge strokovne institucije, ki jih imenuje Svet Zavoda.

3. POSTOPEK IMENOVANJA IN RAZREŠITVE IZVEDENCEV ZAVODA

4. člen

Predsednike invalidskih komisij in člane invalidskih komisij (v nadaljevanju: izvedenec) imenuje in razrešuje Svet Zavoda na predlog generalnega direktorja Zavoda.

Svet Zavoda imenuje izvedenca za dobo štirih let s tem, da je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan, če tako predlaga generalni direktor Zavoda.

V primeru ponovnega imenovanja izvedenca javni razpis po 6. členu tega pravilnika ni potreben.

Izvedence, ki so v delovnem razmerju pri Zavodu, imenuje Svet Zavoda za čas trajanja te zaposlitve.

5. člen

Za izvedenca je lahko imenovan zdravnik specialist ustrezne klinične usmeritve z veljavno licenco Zdravniške zbornice Slovenije, z najmanj dveletnimi delovnimi izkušnjami v svoji specialistični dejavnosti, ki je praviloma v rednem delovnem razmerju ali je samozaposlen, in strokovnjak nemedicinske stroke z najmanj visoko izobrazbo, ki je praviloma v rednem delovnem razmerju ali samozaposlen, z dveletnimi strokovnimi izkušnjami, ki omogočajo ocenjevanje invalidnosti in drugih dejstev za pridobitev pravic po zakonu in drugih predpisih s področja socialne varnosti in zlasti invalidskega varstva.

Za predsednika invalidske komisije je lahko imenovan zdravnik specialist, praviloma specialist medicine dela, ki ima štiri leta delovnih izkušenj v svoji specialistični dejavnosti, in je v rednem delovnem razmerju v Zavodu.

Izvedenca strokovnjaka s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja se izbere in imenuje praviloma izmed delavcev, redno zaposlenih v Zavodu.

6. člen

Sklep o potrebi po novem izvedencu iz 4. člena tega pravilnika sprejme direktor sektorja Zavoda na predlog vodje službe za izvedeništvo.

Javni razpis za pridobitev izvedenca se objavi v sredstvih javnega obveščanja in vsebuje:

– naziv invalidske komisije, ki potrebuje izvedence,

– specialnost izvedenca in število potrebnih izvedencev,

– s tem pravilnikom določene pogoje za imenovanje izvedenca,

– pogoje dela izvedencev in

– rok za prijavo in rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izbiri.

Za izvedenca-strokovnjaka s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja se javni razpis ne objavi, lahko pa se opravi interni razpis v okviru Zavoda.

7. člen

Predlog za imenovanje izvedenca iz 4. člena tega pravilnika poda Svetu Zavoda generalni direktor Zavoda po predhodnem mnenju direktorja sektorja.

8. člen

Izbranega kandidata se o imenovanju obvesti z odpravkom sklepa Sveta Zavoda.

En izvod sklepa o imenovanju izvedenca se posreduje:

– sektorju za izvedeništvo,

– sektorju za razvoj in organizacijo, kjer se vodi evidenca vseh izvedencev in

– Zdravniški zbornici Slovenije za izvedenca – zdravnika.

Kandidate, ki niso bili imenovani, se obvesti z dopisom.

9. člen

Svet Zavoda razreši izvedenca, če:

– ne izpolnjuje svojih dolžnosti,

– nima več veljavne licence Zdravniške zbornice Slovenije,

– pri svojem delu ne upošteva strokovno dogovorjenih meril in kriterijev ocenjevanja,

– krši kodeks izvedencev ter splošna in etična načela stroke,

– se ne udeležuje organiziranih predavanj in seminarjev ali

– iz drugih utemeljenih razlogov.

Predlog za razrešitev izvedenca poda generalni direktor v skladu s 4. členom tega pravilnika.

4. PRISTOJNOSTI ORGANIZACIJSKIH ENOT

10. člen

Vodstvo sektorja opravlja naslednje naloge:

– organizira, vodi in koordinira delo v sektorju,

– proučuje doktrino ocenjevanja delazmožnosti in oblikuje predloge temeljnih izrekov za ocenjevanje,

– svetuje na področju invalidskega zavarovanja, izvedeništva in delovanja izvedenskih organov,

– vodi strokovna posvetovanja invalidskih komisij najmanj enkrat letno z namenom, da se usklajujejo skupni kriteriji za izvedenska mnenja in zagotovi uporabo sodobnih dosežkov na področju zdravljenja, rehabilitacije in proučevanja delovne zmožnosti,

– predlaga generalnemu direktorju Zavoda ukrepe za usklajeno delo invalidskih komisij,

– spremlja in analizira gibanje invalidizacije in predlaga ukrepe za njeno zmanjšanje,

– pripravlja poročila o delu invalidskih komisij za vodstvo Zavoda in organe upravljanja,

– analizira delo in proučuje problematiko dela invalidskih komisij,

– racionalizira in informacijsko podpira delo invalidskih komisij,

– sodeluje na strokovnih posvetih s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja in

– opravlja druga dela v skladu z navodili generalnega direktorja.

11. člen

Služba za izvedeništvo II. stopnje opravlja naslednje naloge:

– nadzira delo invalidske komisije II. stopnje,

– usklajuje delo invalidske komisije II. stopnje na strokovnem, organizacijskem, tehničnem, administrativnem in kadrovskem področju,

– analizira in poroča o delu in problematiki dela invalidske komisije II. stopnje,

– oblikuje polletna poročila o rezultatih revizijskih mnenj in pritožbenih postopkov ter ga posreduje službam za izvedeništvo I. stopnje in vodstvu sektorja,

– organizira in vodi strokovna posvetovanja z izvedenci Zavoda,

– oblikuje in usklajuje kriterije za podajo izvedenskih mnenj iz 2. člena pravilnika,

– skrbi za prenos novih znanj na področju zdravljenja in rehabilitacije,

– pripravlja gradiva, izdaja priporočila, obvezna strokovna mnenja in navodila, ki se vodijo v posebni zbirki izvedenske prakse Zavoda in jih posreduje vodstvu sektorja v izvedbo,

– sodeluje z drugimi sektorji Zavoda in z zunanjimi institucijami in

– opravlja druga dela v skladu z navodili vodstva sektorja.

12. člen

Služba za izvedeništvo I. stopnje opravlja naslednje naloge:

– nadzira delo invalidskih komisij I. stopnje,

– usklajuje delo invalidskih komisij I. stopnje na strokovnem, organizacijskem, tehničnem, administrativnem in kadrovskem področju,

– pripravlja polletna poročila in izpostavlja problematiko invalidskih komisij I. stopnje za vodstvo sektorja,

– skrbi za kvalitetno in ažurno delo invalidskih komisij I. stopnje,

– organizira in vodi strokovna posvetovanja z izvedenci I. stopnje ter skrbi za izvajanje sprejetih kriterijev,

– sodeluje na pogovorih, ki jih občasno organizirajo predstavniki združenj delodajalcev ali reprezentativnih sindikatov,

– sodeluje s službo za izvedeništvo II. stopnje, z območnimi enotami Zavoda in z zunanjimi institucijami ter

– opravlja dela v skladu z navodili vodstva sektorja.

5. PRISTOJNOSTI IZVEDENCEV ZAVODA

13. člen

Invalidska komisija daje izvedenska mnenja o vseh dejstvih, potrebnih za odločitev o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Zdravnik posameznik lahko daje izvedenska mnenja o dejstvih, potrebnih za odločitev o pravici do invalidnine, pravici do dodatka za pomoč in postrežbo ali drugih dejstvih, če tako odredi predsednik pristojne invalidske komisije (na primer izdaja potrdil, okoliščine iz 201. člena zakona in podobno).

14. člen

Izvedenski organi so pri podajanju izvedenskega mnenja dolžni upoštevati:

– določbe zakona, tega pravilnika in drugih splošnih aktov Zavoda,

– seznam telesnih okvar in seznam poklicnih bolezni,

– izvedensko prakso Zavoda,

– navodila ter priporočila vodstva sektorja,

– kodeks izvedencev ter splošna in etična načela stroke in

– temeljna načela Zakona o splošnem upravnem postopku.

15. člen

Izvedenec je pri svojem delu samostojen.

Izvedenec je pri svojem delu vezan na pravila stroke in doktrino pri podajanju izvedenskih mnenj o dejstvih iz 2. člena tega pravilnika.

Glede upoštevanja dogovorjenih kriterijev ter enotne prakse Zavoda je izvedenec odgovoren predsedniku invalidske komisije I. stopnje oziroma predsedniku invalidske komisije II. stopnje.

Izvedenec se je dolžan udeleževati vseh usposabljanj, ki jih za izvedence organizira Zavod.

16. člen

Delo invalidskih komisij vodi in organizira predsednik, ki ima naslednje naloge:

– obravnava medicinsko in delovno dokumentacijo, daje strokovna in izvedenska mnenja,

– organizira, usmerja in usklajuje delo senatov invalidske komisije, delo zdravnikov izvedencev posameznikov ter administrativnega kadra na invalidski komisiji,

– obvesti vodjo službe za izvedeništvo o potrebi po novem izvedencu v skladu s 6. členom tega pravilnika oziroma po ponovnem imenovanju izvedenca v skladu s 4. členom tega pravilnika ter o potrebi po administrativnem kadru na invalidski komisiji,

– pripravlja poročila in izpostavlja problematiko dela invalidske komisije službi za izvedeništvo,

– skrbi za strokovno in enotno izvajanje dela v skladu z zakonom, tem pravilnikom in stroko ter

– opravlja dela v skladu z navodili vodstva sektorja.

Če predsednik invalidske komisije v podanem izvedenskem mnenju ugotovi nepravilnost ali pomanjkljivost, opozori predsednika senata, da nepravilnost oziroma pomanjkljivost odpravi, ali predlaga dopolnitev izvedenskega mnenja.

6. SESTAVA IN DELO SENATA INVALIDSKE KOMISIJE

17. člen

Invalidska komisija poda izvedensko mnenje v senatu. Delo senata vodi predsednik senata, ki ga določi predsednik invalidske komisije izmed zdravnikov izvedencev.

Invalidska komisija daje izvedensko mnenje o invalidnosti oziroma preostali delovni zmožnosti v sestavi dveh članov zdravnikov in enega člana strokovnjaka s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varnosti in zdravja pri delu, organizacije dela, industrijske psihologije ali tehnologije oziroma drugega ustreznega področja.

Invalidska komisija lahko poda izvedensko mnenje tudi v širšem sestavu, če je to po mnenju predsednika invalidske komisije oziroma senata potrebno glede na zahtevnost primera ali naravo zavarovančevih bolezni oziroma zdravstvenih okvar.

Invalidska komisija poda izvedensko mnenje v roku 60 dni od dneva, ko je postopek uveden po četrtem odstavku 20. člena tega pravilnika.

18. člen

Sestavo posameznega senata invalidske komisije oziroma zdravnika posameznika določi predsednik invalidske komisije oziroma zdravnik izvedenec s pooblastilom vodje službe.

Pri izbiri posameznih izvedencev predsednik invalidske komisije upošteva zdravstveno prizadetost obravnavanih zavarovancev.

Izvedenci, ki so v rednem delovnem razmerju v Zavodu, podajajo mnenja kot izvedenci posamezniki in sodelujejo v senatih invalidskih komisij v rednem delovnem času.

Izven rednega delovnega časa, pa izvedenci iz prejšnjega odstavka podajajo mnenja kot izvedenci posamezniki in sodelujejo v senatih invalidskih komisij le v primeru, če tega ni mogoče zagotoviti s prerazporeditvijo rednega delovnega časa.

19. člen

V senatu invalidske komisije ne smeta sodelovati izvedenec, ki zavarovanca zdravi oziroma sodeluje v procesu zdravljenja glavnih zavarovančevih bolezni, na podlagi katerih uveljavlja ustrezne pravice, in pooblaščeni zdravnik zavarovančevega delodajalca. Član invalidske komisije se mora v takem primeru izločiti.

V senatu invalidske komisije ne sme sodelovati izvedenec, če so podani razlogi za izločitev po Zakonu o splošnem upravnem postopku.

V senatu invalidske komisije II. stopnje ne more sodelovati izvedenec invalidske komisije I. stopnje in obratno.

7. POSTOPEK PRED PODAJO IZVEDENSKEGA
MNENJA

a) Uvedba postopka

20. člen

Zavarovančev osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija lahko predlaga začetek postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ko ugotovi, da sprememb v zdravstvenem stanju ni mogoče odpraviti z zdravljenjem in ukrepi medicinske rehabilitacije.

Če se postopek začne na zahtevo zavarovanca ali njegovega zakonitega zastopnika in zahtevi ni priložena obvezna medicinska dokumentacija v skladu s tem pravilnikom, mora strokovni delavec Zavoda v roku 15 dni od prejema zadeve zaprositi osebnega zdravnika zavarovanca, da jo zbere in predloži Zavodu.

Delovno dokumentacijo zbere strokovni delavec Zavoda.

Postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja je uveden, ko Zavod prejme zahtevo s popolno delovno dokumentacijo zavarovanca ter obvezno medicinsko dokumentacijo o zavarovančevem zdravstvenem stanju in njegovi delovni zmožnosti.

21. člen

Če je bil postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja že uveden, pa o zavarovančevih pravicah še ni bilo pravnomočno odločeno, se nov postopek na podlagi iste bolezni zavarovanca, začne le v primeru bistvenih sprememb v zdravstvenem stanju zavarovanca, ki vplivajo na njegovo delovno zmožnost.

Mnenje iz prejšnjega odstavka tega člena poda predsednik invalidske komisije I. stopnje.

Če predsednik invalidske komisije I. stopnje meni, da v zavarovančevem zdravstvenem stanju ni bistvenih sprememb, ki vplivajo na njegovo delovno zmožnost, se o tem odloči s sklepom izdanim v upravnem postopku.

b) Obvezna medicinska in delovna dokumentacija

22. člen

Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja se poda na predpisanih obrazcih, ki jih izda generalni direktor Zavoda.

Obrazci iz prejšnjega odstavka tega člena se objavijo v Uradnem listu RS.

Predlog iz prvega odstavka tega člena se poda zaradi ocene invalidnosti in/ali telesne okvare in/ali dodatka za pomoč in postrežbo in/ali za ugotovitev drugih dejstev za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki še niso ugotovljena in za njihovo ugotovitev ni pristojen kakšen drug organ.

Predlogu za uvedbo postopka iz drugega odstavka tega člena se priloži:

1. Za ugotovitev invalidnosti:

– obvezna medicinska dokumentacija, ki je nujna za pravilno oceno delovne zmožnosti v obsegu in vsebini, kot je določena v Seznamu obvezne medicinske dokumentacije za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti in preostale delovne zmožnosti, ki je sestavni del tega pravilnika in iz katere je razvidno, da z zdravljenjem in ukrepi medicinske rehabilitacije ni mogoče odpraviti sprememb v zdravstvenem stanju zavarovanca ter

– delovna dokumentacija, kot je določena v 27. členu tega pravilnika.

2. Za ugotovitev telesne okvare:

– medicinska dokumentacija zdravnika ustrezne specialnosti.

3. Za ugotovitev potrebe po stalni pomoči in postrežbi drugega:

– medicinska dokumentacija zdravnika ustrezne specialnosti.

Predlogu iz prvega odstavka tega člena se priloži samo tista medicinska dokumentacija, ki je pomembna za pravilno oceno invalidnosti, telesne okvare in o potrebi po stalni pomoči in postrežbi drugega.

23. člen

Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do invalidnine je samostojen predlog s priloženo ustrezno medicinsko dokumentacijo, če zavarovanec oziroma upokojenec uveljavlja le pravico do invalidnine za telesno okvaro.

24. člen

Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo z vprašalnikom za uživalce starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega, ter za slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po zavarovancu ali upokojencu, je samostojen predlog s priloženo ustrezno medicinsko dokumentacijo.

25. člen

Pri oceni invalidnosti zaradi kontrolnega pregleda predloži osebni zdravnik predlog na predpisanem obrazcu iz 22. člena tega pravilnika, kateremu priloži medicinsko dokumentacijo o zdravljenju glavnih bolezni po zadnji oceni invalidske komisije.

Zavod lahko zahteva medicinsko dokumentacijo v skladu s prejšnjim odstavkom tudi od zavarovanca.

26. člen

Medicinska dokumentacija so originalni izvidi ali njihove kopije, katerih verodostojnost potrdi osebni zdravnik zavarovanca ali zdravnik izvedenec s podpisom in žigom.

27. člen

Delovna dokumentacija mora na predpisanih obrazcih, ki jih izda generalni direktor Zavoda in so objavljeni v Uradnem listu RS, praviloma vsebovati:

– naziv delodajalca, pri katerem je zavarovanec zaposlen oziroma je bil zaposlen,

– naziv in opis delovnega mesta na katerega je (bil) zavarovanec razporejen,

– zahtevano strokovno izobrazbo,

– dejansko strokovno izobrazbo zavarovanca,

– poklic zavarovanca,

– šifro dejavnosti,

– registrsko številko zavezanca za prispevek,

– število vseh zaposlenih pri delodajalcu,

– delovni čas pri delodajalcu,

– prihod na delo,

– delovne pogoje in zdravstvene zahteve dela, ki jih vsebuje izjava o varnosti z oceno tveganja,

– opise vseh del oziroma delovnih mest pri delodajalcu, na katerih bi zavarovanec lahko delal,

– mnenje delodajalca in zavarovanca o možnostih in smotrnosti poklicne rehabilitacije ter o delih, ki naj bi jih zavarovanec opravljal po poklicni rehabilitaciji,

– mnenje delodajalca o potrebi po dodatnem usposabljanju zavarovanca, z namenom ohranitve zaposlitve oziroma premestitve na drugo delovno mesto ter

– druge podatke, ki so pomembni za oceno invalidnosti.

28. člen

Delovno dokumentacijo pripravijo: delodajalec, strokovni delavec Zavoda v sodelovanju z zavarovancem in/ali Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje.

Če gre za zavarovanca, pri katerem ni mogoče ugotoviti delodajalca, pripravi delovno dokumentacijo strokovni delavec Zavoda v sodelovanju z zavarovancem in/ali Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje ter ugotovi tudi podlago za zavarovanje in/ali pokojninsko dobo zavarovanca.

29. člen

Predlog za uvedbo postopka z obvezno medicinsko dokumentacijo in zbrano delovno dokumentacijo strokovni delavec Zavoda takoj pošlje pristojni invalidski komisiji I. stopnje.

c) Pripravljalni postopek

30. člen

Predsednik invalidske komisije I. stopnje ali zdravnik izvedenec, ki ga določi predsednik, pregleda zbrano dokumentacijo in oceni, ali je ta popolna in zadostna za podajo izvedenskega mnenja glede na predlagateljev predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

Če medicinska dokumentacija ni popolna ali ni v skladu z določbami tega pravilnika, predsednik invalidske komisije I. stopnje ali zdravnik izvedenec zahteva od predlagatelja, da jo v določenem roku dopolni z navodilom, kaj je treba dopolniti, in obvestilom, da postopek ni uveden.

Če delovna dokumentacija ni popolna ali ni pripravljena v skladu z določbami tega pravilnika, zahteva predsednik invalidske komisije I. stopnje ali zdravnik izvedenec, da jo strokovni delavec Zavoda dopolni v roku 15 dni od prejema zadeve.

31. člen

Predstavnik delodajalca je dolžan v postopku za podajo izvedenskega mnenja strokovnemu delavcu Zavoda v roku 15 dni posredovati vse podatke, ki so potrebni za podajo izvedenskega mnenja o invalidnosti.

Predstavnik delodajalca ima pravico strokovnemu delavcu Zavoda posredovati vse podatke in predloge, za katere meni, da so potrebni za pravilno oceno zavarovančeve delazmožnosti.

V primeru, da ima delodajalec zaposlenih manj kot pet delavcev, mora strokovni delavec Zavoda pridobiti opise vseh obstoječih delovnih mest pri tem delodajalcu.

32. člen

Zavarovanec in delodajalec imata pravico po izdaji odločbe o priznani pravici na podlagi II. ali III. kategorije invalidnosti zaprositi za podajo dopolnilnega izvedenskega mnenja o:

– ustreznosti ponujenega delovnega mesta,

– prilagoditvi prostorov in delovnih sredstev v zvezi s pravico do premestitve zavarovanca ter

– potrebi dodatnega usposabljanja zavarovanca z namenom ohranitve zaposlitve.

Zavarovanec in delodajalec, ki ima zaposlenih manj kot pet delavcev ob vložitvi zahteve, imata pravico po dokončnosti odločbe o priznani pravici na podlagi II. ali III. kategorije invalidnosti zaprositi za podajo dopolnilnega izvedenskega mnenja o tem ali delodajalec utemeljeno ne more zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega (ugotavljanje okoliščin iz prvega odstavka 102. v skladu z drugim odstavkom 103. člena zakona).

Mnenje iz prvega odstavka tega člena poda praviloma predsednik invalidske komisije I. stopnje oziroma senat invalidske komisije I. stopnje na podlagi:

– natančnih opisov predlaganih delovnih mest,

– predloga predvidene prilagoditve prostorov in delovnih sredstev ter

– predloženega programa usposabljanja z namenom ohranitve zaposlitve.

Mnenje iz drugega odstavka tega člena poda praviloma predsednik invalidske komisije I. stopnje oziroma senat invalidske komisije I. stopnje na podlagi ogleda vseh delovnih mest ali njihovih natančnih opisov.

33. člen

Predsednik, člani invalidske komisije in strokovni delavec Zavoda si pri delodajalcu lahko ogledajo posamezna delovna mesta oziroma delovni proces, če je to potrebno zaradi ocene invalidnosti.

Zavarovanec in/ali predstavnik delodajalca lahko predlaga ogled delovnega mesta iz prejšnjega odstavka tega člena.

Ogled delovnega mesta se opravi po predhodni odločitvi predsednika invalidske komisije I. stopnje ali zdravnika izvedenca, na predlog zdravnika izvedenca ali predsednika senata.

O ugotovitvah ogleda iz prvega odstavka tega člena se sestavi zapisnik, ki je sestavni del delovne dokumentacije iz 27. člena tega pravilnika.

34. člen

Predsednik invalidske komisije I. stopnje zaprosi za strokovno mnenje drugih strokovnih institucij ali posameznih strokovnjakov, če ugotovi, da je to potrebno za pravilno oceno invalidnosti.

Če predsednik invalidske komisije I. stopnje ali zdravnik izvedenec ugotovi, da je pri zavarovancu lahko podana II. kategorija invalidnosti, se o smotrnosti, vsebini in obliki poklicne rehabilitacije pridobi mnenje pooblaščene strokovne institucije s področja medicine dela oziroma poklicne rehabilitacije, ki je podlaga za izvedensko mnenje senata invalidske komisije I. stopnje.

35. člen

Način vodenja pripravljalnega postopka pred podajo izvedenskega mnenja invalidske komisije I. stopnje pri obravnavanju in ugotavljanju invalidnosti in način spremljanja poklicne rehabilitacije se podrobneje določi v organizacijskem navodilu, ki ga izda generalni direktor Zavoda.

8. IZVEDENSKO MNENJE

36. člen

Invalidska komisija I. stopnje poda izvedensko mnenje o invalidnosti na podlagi popolne medicinske in delovne dokumentacije ter osebnega pregleda zavarovanca.

Zavarovanca in predstavnika delodajalca se vabi na sejo senata po splošnih pravilih vročanja. Rok od vročitve vabila do dneva zasedanja senata ne sme biti krajši od 5 dni.

Če se zavarovanec kljub izkazanemu vabilu neopravičeno ne odzove na osebni pregled invalidska komisija I. stopnje poda izvedensko mnenje na podlagi zbrane dokumentacije.

Če se predstavnik delodajalca seje senata kljub izkazanemu vabilu ne udeleži, se mnenje poda brez njegove udeležbe.

S predstavnikom delodajalca opravijo pogovor vsi člani senata. Podpisana izjava predstavnika delodajalca se zapiše v izvedensko mnenje kot priloga.

Izvid osebnega pregleda zavarovanca se vpiše v izvedensko mnenje.

Zdravnik izvedenec kot posameznik poda mnenje o telesni okvari in/ali potrebi po pomoči in postrežbi drugega na podlagi popolne medicinske dokumentacije in (izvida) osebnega pregleda, če je ta za pravilno oceno potreben.

Če zavarovanec ne more priti na sedež invalidske komisije, niti ga ni mogoče pripeljati, opravi zdravnik izvedenec osebni pregled zavarovanca na domu ali v ustrezni ustanovi.

37. člen

Invalidska komisija I. stopnje lahko poda izvedensko mnenje samo na podlagi popolne medicinske in delovne dokumentacije, če:

– pregled zavarovanca iz objektivnih razlogov ni mogoč,

– zavarovanec uveljavlja pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi mednarodnih sporazumov ali stalno prebiva v tujini in

– v drugih primerih, v skladu s predpisi in tem pravilnikom.

38. člen

Invalidska komisija II. stopnje opravi revizijo pozitivnega izvedenskega mnenja invalidske komisije I. stopnje ter poda izvedensko mnenje v pritožbenem postopku, le na podlagi dokumentacije, zbrane v postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Predsednik invalidske komisije II. stopnje ali predsednik senata lahko v pritožbenem postopku določi osebni pregled zavarovanca in v obrazložitvi izvedenskega mnenja navede razloge za to.

39. člen

Vsako izvedensko mnenje invalidske komisije mora biti jasno, popolno in izčrpno obrazloženo ter mora obsegati vse elemente določene z zakonom in tem pravilnikom, ki so pomembni za odločitev o zavarovančevih pravicah.

Izvedensko mnenje mora biti napisano in obrazloženo na predpisanem obrazcu, ki ga izda generalni direktor Zavoda.

40. člen

Določbe tega pravilnika o delu invalidskih komisij se smiselno uporabljajo tudi v primerih, ko daje izvedensko mnenje zdravnik posameznik oziroma druga strokovna institucija iz 3. člena tega pravilnika.

41. člen

Predsedniki invalidskih komisij, zdravniki izvedenci in strokovni delavci Zavoda sodelujejo z zavarovančevim osebnim zdravnikom, pooblaščenim zdravnikom zavarovančevega delodajalca ali drugim specialistom medicine dela, delodajalcem, z zdravstvenimi zavodi, pooblaščenimi strokovnimi institucijami s področja medicine dela oziroma poklicne rehabilitacije in drugimi udeleženci v postopku ter jim nudijo tudi ustrezno strokovno pomoč v zvezi z uresničevanjem pravic delovnih invalidov.

9. POSTOPEK PRI PODAJI IZVEDENSKEGA MNENJA INVALIDSKE KOMISIJE I. STOPNJE

42. člen

Ko sta medicinska in delovna dokumentacija popolni, predsednik invalidske komisije I. stopnje ali zdravnik izvedenec določi ustrezno sestavo senata glede na zdravstveno prizadetost zavarovanca in dan obravnave zahtevka na senatu.

43. člen

Na seji senata invalidske komisije I. stopnje morajo biti prisotni vsi člani senata.

Predsednik senata je poročevalec na seji senata. Poročevalec seznani vse člane senata z izvidom in mnenjem zavarovančevega osebnega zdravnika ali konzilija zdravnikov, z zbrano medicinsko in delovno dokumentacijo ter rehabilitacijskim načrtom v primeru predvidene poklicne rehabilitacije.

Po seznanitvi iz drugega odstavka tega člena se opravi pogovor z zavarovancem ali osebni pregled zavarovanca ter pogovor s predstavnikom delodajalca.

Pri osebnem pregledu zavarovanca sodelujejo samo zdravniki izvedenci.

Predsednik senata predstavnika delodajalcev seznani z dejstvi, ki so pomembna za oceno invalidnosti in zagotovitve pravice iz invalidskega zavarovanja. Izjava predstavnika delodajalca je sestavni del izvedenskega mnenja in jo podpišeta predsednik senata in predstavnik delodajalca.

44. člen

Senat invalidske komisije I. stopnje ugotovi dejansko stanje in poda izvedensko mnenje.

Predsednik senata je dolžan obrazložiti podano izvedensko mnenje.

Pisna obrazložitev je sestavni del izvedenskega mnenja in mora vsebovati naslednje sestavine:

– kratek opis glavne diagnoze, ki vpliva na oceno,

– opis zdravstvenih okvar in njihov vpliv na delovno zmožnost,

– utemeljitev določenih omejitev,

– utemeljitev invalidnosti ter datuma in vzroka nastanka invalidnosti,

– utemeljitev določitve kontrolnega pregleda oziroma mnenja, da kontrolni pregled ni potreben,

– ugotovitev, da delodajalec, ki ima zaposlenih manj kot pet delavcev, utemeljeno ne more zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega,

– utemeljitev dodatnih usposabljanj za ohranitev zaposlitve,

– utemeljitev datuma in vzroka ter določitev odstotka telesne okvare ter

– utemeljitev datuma nastanka potrebe po stalni pomoči in postrežbi drugega in določitev obsega pravice.

45. člen

Pri obravnavanju in ugotavljanju invalidnosti invalidska komisija I. stopnje poda mnenje, da:

– obstaja invalidnost, določi kategorijo, datum in vzrok nastanka ter ugotovi preostalo delovno zmožnost, če le ta še obstaja,

– je potrebna poklicna rehabilitacija,

– je potrebna prilagoditev delovnega mesta, delovnih prostorov in delovnih sredstev v okviru poklicne rehabilitacije in njen obseg,

– je za zaposlitev oziroma premestitev na drugo delovno mesto potrebna prilagoditev delovnih prostorov in delovnih sredstev ter njen obseg ali dodatno usposabljanje,

– je potreben kontrolni pregled in določi datum oziroma da kontrolni pregled ni potreben,

– ni invalidnosti,

– ni invalidnosti, ker je potrebno nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju zavarovanca, ter poda mnenje o potrebi nadaljnjega zdravljenja oziroma medicinske rehabilitacije in

– delodajalec, ki ima zaposlenih manj kot pet delavcev, utemeljeno ne more zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega.

46. člen

Pri obravnavanju in ugotavljanju obstoja telesne okvare iz seznama telesnih okvar, izdanim na podlagi zakona, invalidska komisija I. stopnje lahko poda izvedensko mnenje, da:

– obstaja telesna okvara po seznamu telesnih okvar ter določi njeno višino po točki ustreznega poglavja, datum in vzrok nastanka,

– obstaja po seznamu telesnih okvar več telesnih okvar, za vsako telesno okvaro določi višino po točki ustreznega poglavja, datum in vzrok nastanka ter po točki ustreznega poglavja določi skupno višino telesne okvare, vzrok in datum nastanka,

– gre za izgubo posameznega dela telesa ali trajno prizadetost funkcije, ki pa glede na ugotovljeni obseg prizadetosti ne dosega višine, po kateri je po seznamu mogoče določiti telesno okvaro,

– telesne okvare še ni mogoče oceniti, ker zdravljenje in rehabilitacija še nista zaključena in

– telesne okvare ni v seznamu telesnih okvar.

47. člen

Pri obravnavanju in ugotavljanju potrebe po stalni pomoči in postrežbi invalidska komisija I. stopnje poda izvedensko mnenje, da:

– so nastale trajne spremembe v zdravstvenem stanju zavarovanca, zaradi katerih ne more zadovoljevati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov, ter določi datum, od kdaj je pomoč in postrežba potrebna,

– potrebe po stalni pomoči in postrežbi še ni mogoče ugotoviti, ker zdravljenje in rehabilitacija še nista zaključena,

– pri zavarovancu obstaja zmanjšana zmožnost premikanja najmanj za 70% in od kdaj,

– je zavarovanec slep oziroma slaboviden in določi datum nastanka slepote oziroma slabovidnosti,

– je oseba, ki je zdravstveno zavarovana po drugem zavarovancu Zavoda oziroma upokojencu, slepa in določi datum nastanka slepote,

– je zavarovancu potrebno stalno nadzorstvo in od kdaj,

– je zavarovancu nujno potrebna stalna pomoč pri zadovoljevanju vseh osnovnih življenjskih potreb ter da potrebuje 24-urni nadzor svojca in obvezno strokovno pomoč za stalno izvajanje zdravstvene nege in od kdaj in

– pri zavarovancu niso podana dejstva iz prejšnjih alinej tega člena.

48. člen

Izvedensko mnenje invalidske komisije I. stopnje podpišejo vsi člani senata in se pošlje:

– strokovnemu delavcu Zavoda, ki vodi postopek, z vso dokumentacijo,

– zavarovančevemu osebnemu zdravniku skupaj z odločbo in

– zavarovancu skupaj z odločbo.

Zaradi varovanja osebnih podatkov je delodajalec lahko seznanjen z izvedenskim mnenjem samo v obsegu, ki je povzet v odločbi o priznanju ali zavrnitvi pravice iz invalidskega zavarovanja.

10. POSTOPEK PRI PODAJI IZVEDENSKEGA MNENJA INVALIDSKE KOMISIJE II. STOPNJE

49. člen

Invalidska komisija II. stopnje opravlja revizijo pozitivnih izvedenskih mnenj invalidskih komisij I. stopnje in zdravnikov posameznikov, daje izvedenska mnenja v pritožbenih postopkih in v drugih primerih, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali po navodilu vodstva sektorja.

a) Postopek v zvezi z revizijo

50. člen

Pozitivno izvedensko mnenje invalidske komisije I. stopnje predloži predsednik invalidske komisije I. stopnje invalidski komisiji II. stopnje v revizijo.

Invalidska komisija II. stopnje opravi revizijo v roku 45 dni od prejema zadeve.

51. člen

Invalidska komisija II. stopnje presodi izvedensko mnenje invalidske komisije I. stopnje na podlagi dokumentacije, zbrane v postopku za uveljavljanje pravic.

Invalidska komisije II. stopnje lahko izvedensko mnenje invalidske komisije I. stopnje potrdi, spremeni ali ga vrne v ponovno obravnavo invalidski komisiji I. stopnje.

Z izvedenskim mnenjem podanim v reviziji se mora seznaniti predsednik senata, ki je podal izvedensko mnenje na senatu invalidske komisije I. stopnje.

52. člen

V reviziji zdravnik izvedenec pregleda zbrano dokumentacijo v spisu ter izvedensko mnenje invalidske komisije I. stopnje in če meni, da je izvedensko mnenje invalidske komisije I. stopnje pravilno in utemeljeno, ga potrdi z žigom in podpisom.

Če zdravnik izvedenec meni, da izvedensko mnenje invalidske komisije I. stopnje ni pravilno, ga predloži v obravnavo senatu invalidske komisije II. stopnje z ustrezno sestavo.

V primeru spremembe izvedenskega mnenja invalidske komisije I. stopnje ali vrnitve v ponovno odločanje, mora invalidska komisija II. stopnje svoje izvedensko mnenje natančno obrazložiti oziroma invalidski komisiji I. stopnje posredovati ustrezne napotke, predloge in pojasnila za ponovno podajo izvedenskega mnenja.

53. člen

Če invalidska komisija II. stopnje vrne izvedensko mnenje invalidski komisiji I. stopnje v ponovno obravnavo, mora ta podati novo izvedensko mnenje.

Pri podaji novega izvedenskega mnenja po prvem odstavku tega člena mora invalidska komisija I. stopnje dosledno upoštevati predloge in napotke invalidske komisije II. stopnje.

54. člen

Izvedensko mnenje invalidske komisije II. stopnje, podano na seji senata, podpišejo vsi člani senata in se pošlje:

– predsedniku invalidske komisije I. stopnje z vso dokumentacijo, ki jo po pregledu odstopi strokovnemu delavcu Zavoda,

– zavarovancu in njegovemu osebnemu zdravniku skupaj z odločbo, če je o njegovih pravicah odločeno na podlagi izvedenskega mnenja, podanega v reviziji.

55. člen

Pri podaji izvedenskega mnenja invalidske komisije II. stopnje se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika o sestavi senata, delu in postopku pri podaji izvedenskega mnenja invalidske komisije I. stopnje.

b) Postopek v zvezi s pritožbo

56. člen

Če zavarovanec ali predstavnik delodajalca v pritožbi izpodbija izvedensko mnenje invalidske komisije I. stopnje, poda izvedensko mnenje invalidska komisija II. stopnje.

V primeru pritožbe zavarovanca iz prejšnjega odstavka tega člena, se obvesti delodajalca.

S pritožbo predstavnika delodajalca iz prvega odstavka tega člena, se seznani zavarovanca.

Zavarovanec lahko predlaga osebni pregled na invalidski komisiji II. stopnje. O predlogu odloči predsednik invalidske komisije II. stopnje ali predsednik senata po drugem odstavku 38. člena tega pravilnika.

57. člen

Invalidska komisija II. stopnje poda izvedensko mnenje v pritožbi na zaprosilo strokovnega delavca Zavoda.

Strokovni delavec Zavoda pošlje invalidski komisiji II. stopnje pritožbo skupaj z vso dokumentacijo zbrano v postopku za uveljavitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in natančno navedbo, o čem naj invalidska komisija II. stopnje poda izvedensko mnenje.

Poleg dokumentacije iz drugega odstavka tega člena je treba invalidski komisiji II. stopnje poslati še novo medicinsko in drugo dokumentacijo, predloženo v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku, ki je obstojala v času odločanja na prvi stopnji in če je zavarovanec upravičeno ni mogel predložiti oziroma navesti na obravnavi na invalidski komisiji I. stopnje.

58. člen

Predsednik invalidske komisije II. stopnje ali zdravnik izvedenec invalidske komisije II. stopnje pregleda poslano medicinsko, delovno in drugo dokumentacijo ter določi sestavo senata, ki bo zadevo obravnaval oziroma določi, ali bo zadevo obravnaval zdravnik posameznik.

59. člen

Pri podaji izvedenskega mnenja invalidske komisije II. stopnje v zvezi s pritožbo se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika o sestavi in delu senata ter o postopku pri podaji izvedenskega mnenja v zvezi z zahtevkom za uveljavitev pravic.

Izvedensko mnenje invalidske komisije II. stopnje mora biti jasno in natančno obrazloženo. Obrazložitev mora vsebovati odgovore na vse navedbe v pritožbi glede zdravstvenega stanja in delovnega mesta.

60. člen

Izvedensko mnenje invalidske komisije II. stopnje podpišejo vsi člani senata in se pošlje:

– strokovnemu delavcu Zavoda, ki vodi postopek, z vso dokumentacijo,

– zavarovančevemu osebnemu zdravniku skupaj z odločbo in

– zavarovancu skupaj z odločbo.

Zaradi varovanja osebnih podatkov je delodajalec lahko seznanjen z izvedenskim mnenjem samo v obsegu, ki je povzet v odločbi o priznanju ali zavrnitvi pravice iz invalidskega zavarovanja.

c) Postopek v drugih primerih

61. člen

Invalidska komisija II. stopnje daje dopolnilna izvedenska mnenja v sodnih postopkih.

Zdravnik izvedenec daje pripombe oziroma mnenja na izvedenska mnenja sodnih izvedencev medicinske stroke v sodnih postopkih.

11. PLAČILO IZVEDENCEV

62. člen

Izvedenci zavoda so upravičeni do plačila za opravljeno delo v skladu z določili in normativi tega pravilnika.

Podlaga za izplačilo je sklep Sveta Zavoda o imenovanju izvedencev, avtorska pogodba, ki jo sklene direktor sektorja z izvedencem, ter pisna evidenca z dokazili o opravljenem delu, ki jo potrdi predsednik invalidske komisije.

Za izvedence, zaposlene na Zavodu, veljata prvi in drugi odstavek tega člena le za delo, ki ga v skladu z tretjim odstavkom 18. člena tega pravilnika opravijo izven rednega delovnega časa.

63. člen

Normativi za delo izvedencev se določajo v točkah glede na zahtevnost izvedenskega dela za podajo mnenja, in so:

1. Normativi za delo izvedencev invalidskih komisij I. stopnje

A) Ocena invalidnosti (delovne zmožnosti)
1. Pripravljalni postopek                                  20 točk
2. Pripravljalni postopek za poklicno rehabili-
   tacijo                                                  40 točk
3. Pregled zadeve in priprava za senat                     40 točk
4. Izvedensko mnenje na senatu                             55 točk
5. Izvedenec nemedicinske stroke                           35 točk
6. Ogled delovnega mesta                                   60 točk
B) Dopolnilno mnenje
1. Pripravljalni postopek                                  10 točk
2. Pregled zadeve in priprava za senat                     10 točk
3. Podaja mnenja na senatu                                 30 točk
4. Izvedenec nemedicinske stroke                           30 točk
C) Ocena telesne okvare ali dodatka za pomoč
   in postrežbo
1. Pripravljalni postopek                                  10 točk
2. Pregled zadeve in priprava za senat                     15 točk
3. Izvedensko mnenje                                       30 točk
4. Osebni pregled v domu starejših občanov
   in izvedensko mnenje                                    60 točk
5. Osebni pregled na domu in izvedensko
   mnenje                                                  75 točk
D) Izvedensko mnenje na podlagi tuje
   medicinske dokumentacije
1. Pripravljalni postopek                                  15 točk
2. Pregled zadeve in priprava za senat                    150 točk
3. Izvedensko mnenje na senatu                             55 točk

2. Normativi za delo izvedencev invalidskih komisij II. stopnje

A) Ocena invalidnosti (delovne zmožnosti)
1. Pripravljalni postopek                                  20 točk
2. Pregled zadeve in priprava za senat                     55 točk
3. Izvedensko mnenje na senatu                             85 točk
4. Za osebni pregled zavarovanca se doda                   30 točk
5. Izvedenec nemedicinske stroke                           55 točk
6. Ogled delovnega mesta                                   75 točk
B) Ocena telesne okvare ali dodatka za pomoč
   in postrežbo
1. Pripravljalni postopek                                  10 točk
2. Pregled zadeve in priprava za senat                     30 točk
3. Izvedensko mnenje samo na osnovi
   dokumentacije v spisu                                   45 točk
4. Za osebni pregled zavarovanca se doda                   30 točk
5. Osebni pregled v domu starejših občanov in
   izvedensko mnenje                                       85 točk
6. Osebni pregled na domu in izvedensko
   mnenje 100 točk
C) Izvedensko mnenje na podlagi tuje medicinske dokumentacije
1. Pripravljalni postopek                                  15 točk
2. Pregled zadeve in priprava za senat                    150 točk
3. Izvedensko mnenje                                       85 točk
D) Izvedensko mnenje v sodnih postopkih
1. Izvedensko mnenje v sodnih postopkih                   180 točk
2. Dodatno mnenje zdravnika izvedenca
   posameznika                                             90 točk

3. Normativi za delo invalidske komisije I. in II. stopnje

A) Priprava in izdelava obrazcev za tuje nosilce
   zavarovanja
1. Pripravljalni postopek                                  30 točk
2. Pregled zadeve in priprava za senat                     45 točk
3. Obravnava na senatu z osebnim pregledom                110 točk
4. Obravnava na senatu v odsotnosti
   zavarovanca                                             60 točk
B) Izdaja potrdil
1. Pregled dokumentacije in izdaja potrdila                15 točk
C) Dodatno porabljen čas za delo na terenu, za udeležbo na sestankih in
senatih invalidskih komisij po nalogu vodje službe oziroma vodstva sektorja
1. Za vsako začeto uro dodatno porabljenega
   časa                                                    60 točk

64. člen

Evidenco oziroma seznam o opravljenem delu izvedenca z navedbo števila točk posreduje predsednik invalidske komisije vodji pristojne službe za izvedeništvo. Ta po proučitvi dokumentacije poročila posreduje direktorju sektorja, ki izda nalog v izvršitev finančnemu sektorju Zavoda. Predsednik invalidske komisije je odgovoren za nadzor ter pravilnost, verodostojnost in točnost seznama opravljenega dela.

Poročilo o izplačilih izvedencem invalidskih komisij se enkrat letno predloži Svetu Zavoda.

12. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

65. člen

Imenovani izvedenci nadaljujejo z delom do izteka obdobja, za katerega so bili imenovani.

Za njihovo ponovno imenovanje se uporabljajo določbe tega pravilnika.

66. člen

Vrednost bruto točke usklajuje finančni oddelek v rokih in na način, kot se usklajujejo plače zaposlenih v zavodu.

2) Vrednost bruto točke, določene po tem pravilniku znaša:

– za predsednika senata in zdravnika izvedenca posameznika 71 SIT

– za člana senata 57 SIT.

67. člen

V postopkih po 391. členu v zvezi s 446. členom in po prvem odstavku 397. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1-UPB3, Uradni list RS, št. 104/05) se še nadalje uporabljajo določbe pravilnika o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij in drugih izvedenskih organov zavoda (Uradni list RS, št. 90/00).

68. člen

V postopkih za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, se uporablja pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij in drugih izvedenskih organov Zavoda (Uradni list RS, št. 113/02, 49/05 in 52/05).

69. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij in drugih izvedenskih organov Zavoda (Uradni list RS, št. 113/02, 49/05 in 52/05).

Sklep o izdaji obrazcev za uveljavljanje pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja in obrazcev delovne dokumentacije (Uradni list RS, št. 113/02) ostane v veljavi. Seznam obvezne medicinske dokumentacije za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti in preostale delazmožnosti iz 22. člena je priloga tega pravilnika.

70. člen

Drugi odstavek 32. člena se po določbi prvega odstavka 110. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI-UPB1, Uradni list RS, št. 110/05) začne uporabljati z dnem uveljavitve uredbe Vlade Republike Slovenije iz tretjega odstavka 62. člena istega zakona.

71. člen

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2006.

Št. 0300-4/2005

Ljubljana, dne 20. decembra 2005

Predsednik
Sveta Zavoda
Ivan Sisinger l.r.

S E Z N A M

OBVEZNE MEDICINSKE DOKUMENTACIJE ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC NA PODLAGI INVALIDNOSTI IN PREOSTALE DELOVNE ZMOŽNOSTI PO 22. ČLENU PRAVILNIKA O ORGANIZACIJI IN NAČINU DELOVANJA INVALIDSKIH KOMISIJ TER DRUGIH IZVEDENSKIH ORGANOV ZAVODA

I. SKUPNE DOLOČBE O OBSEGU IN VSEBINI MEDICINSKE DOKUMENTACIJE

1. člen

Seznam določa vsebino in obseg medicinske dokumentacije, ki jo mora osebni zdravnik priložiti predlogu za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

2. člen

Pristojnemu organu Zavoda je potrebno za vsakega zavarovanca predložiti izvide ambulantnega ali/in bolnišničnega specialističnega zdravljenja z izvidi ustreznih specialistov in preiskav o posledicah boleznih ali poškodbah ter njihovih posledicah (anatomskih in funkcionalnih) in zdravstveno dokumentacijo o preventivnih zdravstvenih pregledih.

Za oceno invalidnosti in preostale delazmožnosti poklicnih voznikov motornih vozil je potrebna ustrezna medicinska dokumentacija in zdravniško spričevalo specialista medicine dela, za pomorščake izvid in mnenje dispanzerja za pomorščake, za druge voznike (piloti, železničarji) pa izvid in mnenje ustreznih specialnih dispanzerjev.

Zadnji izvidi iz prvega odstavka tega člena ne smejo biti starejši od enega leta.

3. člen

Obseg predložene medicinske dokumentacije naj bo smiselno usklajen z naravo in potekom bolezni, obvezno mora vsebovati izvid ustreznega specialista z opisom funkcionalnega stanja prizadetega organa ali organskega sistema in obrazložitev rezultatov opravljenih preiskav z mnenjem o uspehu zdravljenja in prognozi bolezni. Obseg preiskav naj bo usmerjen v objektivizacijo bolezenskih sprememb in oceno funkcionalnega stanja. Vse preiskave mora obvezno predlagati specialist ustreznega področja za dokončno potrditev diagnoze.

Za posamezna bolezenska stanja, ki so predstavljena po poglavjih Mednarodne klasifikacije bolezni in poškodb desete revizije (MKB-10) v 10. členu tega seznama, je potrebno predložiti ustrezno medicinsko dokumentacijo, ki se uporablja pri diagnosticiranju in ugotavljanju posledic bolezni ali poškodb.

4. člen

V izjemnih primerih bo invalidska komisija zahtevala od izbranega osebnega zdravnika vpogled v ambulantno dokumentacijo zaradi pregleda zgodovine bolezni (zdravstveni karton) in izvidov prejšnjih preventivnih oziroma sistematičnih pregledov. Tudi ta dokumentacija je obvezna.

5. člen

Bolezni so razvrščene v tri skupine:

a) glavna bolezen,

b) bolezni, ki vplivajo na delovno zmožnost,

c) druge bolezni, ki ne vplivajo na invalidnost.

Glavna bolezen je tista, ki sama, v celoti ali pretežno povzroča izgubo ali zmanjšanje zavarovančeve zmožnosti za opravljanje njegovega dela oziroma povzroča invalidnost. Njen vpliv na invalidnost je odločujoč.

Bolezni, ki vplivajo na izgubo oziroma zmanjšanje zavarovančeve zmožnosti za opravljanje njegovega dela so tiste, ki posamezno ali v skupini neugodno vplivajo na delovno zmožnost ali dodatno neugodno delujejo na glavno bolezen. Kadar dve bolezni enakovredno negativno vplivata na delovno zmožnost, je glavna tista, ki ima slabšo prognozo.

Druge bolezni, ki ne vplivajo na invalidnost so lahko pomembne za mnenje o preostali delovni zmožnosti, kadar gre za določitev drugega ustreznega dela. To so namreč tiste bolezni, ki so lahko kontraindikacija za predlagano drugo ustrezno delovno mesto.

6. člen

V medicinsko dokumentacijo, ki je potrebna za potrditev diagnoze glavne bolezni, uvrščamo zlasti naslednje podatke:

– o začetku bolezni oziroma datumu poškodbe, vzroku in okoliščinah, zaradi katerih je nastala zdravstvena motnja,

– o poteku ambulantnega ali/in bolnišničnega zdravljenja z datumom zaključenega zdravljenja, zaradi katerih diagnoz in s kakšnim uspehom,

– o poteku medicinske rehabilitacije z navedbo ustanove v kateri se je zavarovanec rehabilitiral, obdobju, v katerem je bila opravljena rehabilitacija, pod katerimi diagnozami, in s kakšnim uspehom.

Medicinska dokumentacija iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati vse podatke o sedanjem zdravstvenem stanju, zlasti pa podatke:

– o obsegu anatomske okvare,

– o obsegu funkcionalne okvare,

– o prognozi bolezni oziroma ali se sčasoma pričakuje izboljšanje, ustalitev ali poslabšanje zdravstvenega stanja.

Medicinska dokumentacija, potrebna za potrditev drugih bolezni, ki vplivajo na delovno zmožnost, mora prikazati stanje anatomske in funkcionalne okvare organa ali organskega sistema.

Za bolezni, ki ne vplivajo na invalidnost, zadostuje obstoječa medicinska dokumentacija, ki potrjuje diagnozo.

7. člen

Vsebina medicinske dokumentacije iz 6. člena tega seznama mora biti jasna, natančna in mora obsegati vse izvide opravljenih pregledov in preiskav.

Predlog za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja mora osebni zdravnik napisati s pisalnim strojem ali računalnikom in mora vsebovati izčrpno anamnezo, ki da vpogled v začetek, potek in trajanje težav, ki jih zavarovanec navaja. Izvid pristojnega zdravnika mora vsebovati tudi podatke o splošnem telesnem in duševnem stanju z navedbo vseh ugotovljenih bolezni.

Obvestilo zdravniku o bolnišničnem zdravljenju mora vsebovati podatke z vsemi izvidi in preiskavami, ki so bile opravljene v času zdravljenja, in potrjujejo diagnozo zavarovančeve bolezni.

Specialistični izvidi morajo biti napisani berljivo in morajo vsebovati poleg ugotovljene diagnoze tudi opisane anatomske in funkcionalne spremembe, ki so bile ugotovljene pri specialističnem pregledu, ter datum pregleda (ta naj bo jasno razviden tudi na fotokopijah, enako mora biti na fotokopijah jasen naziv zdravstvenega zavoda ter ime in priimek zdravnika).

Specialistične izvide (RTG, EKG, spirometrija, scintigrafija, izvid endoskopije itd.) je treba priložiti samo, če so bili opravljeni ambulantno in če so potrebni za potrditev diagnoze glavne bolezni oziroma za potrditev morebitne telesne okvare.

Laboratorijske izvide je treba priložiti, če so bili opravljeni ambulantno in so pomembni za potrditev diagnoze bolezni ali ugotovitev telesne okvare.

8. člen

Celotno medicinsko dokumentacijo pripravi osebni zdravnik ob upoštevanju ustreznih določb tega seznama o obvezni medicinski dokumentaciji, ki se nanaša na konkretni primer.

9. člen

Celotna medicinska dokumentacija iz 8. člena tega seznama ne vsebuje:

– medicinske dokumentacije, ki jo priskrbi invalidska komisija naknadno (v primeru nove bolezni ali poškodbe) v času ocenjevanja in je v tem dogovoru določena kot obvezna,

– medicinske dokumentacije, ki jo invalidska komisija priskrbi v izjemnih primerih, določenih v 4. členu tega seznama.

II. PREGLED OBSEGA IN VSEBINE MEDICINSKE DOKUMENTACIJE ZA POSAMEZNE BOLEZNI IN POŠKODBE, NAVEDENE PO MEDNARODNI KLASIFIKACIJI BOLEZNI IN POŠKODB DESETE REVIZIJE (MKB-10)

10.člen

1. NEKATERE INFEKCIJSKE IN PARAZITSKE BOLEZNI

Za potrditev diagnoze bolezni, oceno uspeha zdravljenja in ugotovitev trajnih posledic bolezni je potrebna naslednja medicinska dokumentacija po posameznih področjih:

Klicenoštvo

odpustno pismo ustrezne bolnišnice ali/in izvidi ambulantnega specialističnega zdravljenja,

– bakteriološki izvid, ki dokazuje povzročitelja pri zaporednih pregledih v daljšem časovnem obdobju,

– izvid kulture, seroloških ali drugih etioloških preiskav,

– mnenje ustrezne zdravstvene ustanove o tem, da je bolezen zapustila trajne posledice, ali da gre za kliconosca, ki ga ni mogoče ozdraviti ali negativizirati.

Pozne posledice akutnega poliomielitisa:

– izvid nevrologa, EMG prizadetih mišičnih skupin, mišični test,

– goniometrija s funkcionalnim testiranjem prizadetega dela telesa.

Pljučna tuberkuloza:

– potrditev TBC s pozitivno laboratorijsko preiskavo,

– potrditev saniranega TBC procesa (inaktivnost procesa),

– izvid spirometrijske preiskave s plinsko analizo arterijske krvi v mirovanju in med obremenitvijo,

– izvid kardiologa z opisom EKG.

Tuberkuloza drugih organov.

Dokumentacijo za potrditev diagnoze tuberkuloze drugih organov zagotovi specializirana ustanova s podatki o aktivnosti procesa, velikosti anatomske in funkcionalne okvare ter prognozi in trajnih posledicah.

Potrebni so izvidi usmerjenih preiskav za posamezne organske sisteme, ki so sicer navedeni v posameznih poglavjih, z mnenjem ustreznega specialista.

Lymska borelioza:

– mnenje infektologa o aktivnosti procesa,

– laboratorijska diagnostika (serologija), test transformacije limfocitov (TTL),

– EMG, ocena funkcije lokomotornega aparata z izvidom ortopeda in revmatologa,

– EKG ali/in UZ srca z mnenjem kardiologa,

– izvid kliničnega psihologa, psihiatra (pri nevroboreliozi).

 

2. NEOPLAZME

Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide o potrditvi bolezni, poteku, učinku in posledicah zdravljenja, o morebitni ponovitvi ali razsoju bolezni ter trajnih (tudi poznih) okvarah po končani medicinski rehabilitaciji. Po potrebi še izvid psihiatra in kliničnega psihologa.

 

3. BOLEZNI KRVI IN KRVOTVORNIH ORGANOV TER NEKATERE BOLEZNI, PRI KATERIH JE UDELEŽEN IMUNSKI ODZIV

Za potrditev diagnoze bolezni je potreben izvid internista (hematologa) z mnenjem o doseženem uspehu zdravljenja, prognozi, stanju preostale zmogljivosti oziroma odpornosti.

Motnje koagulacije krvi:

– izvid o trajnih posledicah na prizadetem organskem sistemu, tudi izvid ortopeda.

Sarkoidoza:

– izvid pulmologa z oceno pljučne funkcije,

– glede na prizadetost drugih organskih sistemov še izvid revmatologa ali/in oftalmologa ali/in kardiologa.

 

4. ENDOKRINE, PREHRANSKE (NUTRICIJSKE) IN PRESNOVNE (METABOLIČNE) BOLEZNI

Medicinska dokumentacija mora vsebovati izvide internistov (endokrinologa, diabetologa, tirologa), ki potrjujejo diagnozo bolezni, oceno uspešnosti zdravljenja, prognozo in trajne posledice bolezni.

Sladkorna bolezen:

– izvid ustreznega specialista o poznih posledicah bolezni: oftalmologa, nevrofiziologa, angiologa, nefrologa.

Bolezni ščitnice:

– izvid ustreznega specialista o poznih posledicah bolezni: oftalmologa (ergooftalmologa) ali/in nevrologa.

 

5. DUŠEVNE IN VEDENJSKE MOTNJE

Pri vseh stanjih te skupine bolezni je potreben izvid lečečega psihiatra o poteku in uspehu zdravljenja in prognozi bolezni in uspešnosti delovne rehabilitacije ter izvid kliničnega psihologa. Ob izčrpanih možnostih zdravljenja je treba priložiti tudi izvid psihiatričnega konzilija z mnenjem o uspehu zdravljenja in delovne rehabilitacije.

Za oceno delazmožnosti za posamezne podskupine so potrebni še dodatni usmerjeni izvidi:

Organske duševne motnje:

– EEG, CT, po potrebi MRI.

Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi:

– izvid nevrologa ali/in izvid internista.

Nevrotske, stresne in somatomorfne motnje:

– izvidi specialistov glede na organske sisteme, kjer se te motnje projicirajo in odražajo.

Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki:

– izvidi specialistov glede na prizadete organske sisteme.

 

6. BOLEZNI ŽIVČEVJA

Za potrditev diagnoze bolezni, oceno uspeha zdravljenja in ugotovitev trajnih posledic bolezni je potreben izvid nevrologa in dodatno:

– kliničnega psihologa, oftalmologa, otorinolaringologa in po potrebi drugih specialistov,

– RTG, UZ, EMG, EEG, CT, MRI, radioizotopske preiskave, kontrastne žilne preiskave.

Za posamezne podskupine bolezni so potrebni še naslednji izvidi:

Vnetne bolezni centralnega živčevja:

– popis bolezni in zdravljenja z nevrološkimi in psihiatričnimi posledicami,

– izvid oftalmologa in nevrofiziologa z obrazložitvijo rezultatov preiskav EEG, evocirani potenciali (EP),

– izvid infektologa.

Multisistemske atrofije, ki prizadenejo živčevje:

– po potrebi testiranje vegetativnega živčevja,

– po potrebi EMG mišic medeničnega dna,

– po potrebi MRI centralnega živčnega sistema.

Ekstrapiramidne bolezni in motnje gibanja:

– po potrebi EEG,

– po potrebi CT ali/in MRI glave,

– po potrebi izvid kliničnega psihologa,

– po potrebi serumska diagnostika vključno z določanjem ceruloplazmina, Cu ali toksičnih snovi.

Druge degenerativne bolezni živčevja:

– nevrofiziološka diagnostika (EEG, EMG),

– serumska diagnostika (tudi hormoni ščitnice),

– CT, MRI.

Demielinizacijske bolezni:

– likvorska diagnostika,

– EP,

– MRI,

– razširjena lestvica stopnje prizadetosti (EDSS – Expanded Disability Status Scale).

Epizodne in paroksizmalne motnje:

bolnišnična potrditev diagnoze,

– UZ, EEG, CT, po potrebi MRI in po potrebi kontrastna žilna diagnostika,

– polisomnografsko snemanje,

Okvare živcev, živčnih korenin in pletežev:

– EMG in mišični test,

– serumska in likvorska diagnostika,

– radiološka diagnostika.

Polinevropatije in druge bolezni perifernega živčevja:

– EMG in mišični test,

– serumska diagnostika ter po potrebi določanje specifičnih protiteles, vitaminov, toksičnih snovi ali metabolitov.

Bolezni živčnomišičnega stika in mišic:

– EMG in mišični test,

– goniometrija,

– kardiorespiratorni funkcijski testi,

– po potrebi določitev specifičnih protiteles.

Cerebralna paraliza:

– dokumentacija o psihomotornem razvoju,

– EEG,

– klinični psiholog,

– po potrebi CT, MRI,

– po potrebi testiranje ščitnice.

 

7. BOLEZNI OČI IN ADNEKSOV

Medicinska dokumentacija mora zajemati izvid oftalmologa, ki potrjuje diagnozo, oceni uspešnost zdravljenja in ugotovi trajne posledice bolezni:

– popolni očesni status z vidno ostrino z korekcijo (refraktometrija), binokularnim vidom, pregledom očesnega ozadja, očesni tlak, vidno polje, po potrebi barvni vid, po potrebi niktometrija,

– UZ,

– elektroretinografija (ERG),

– vizualni evocirani potenciali (VEP),

– elektrookulogram (EOG),

– elektronistagmografija (ENG),

– adaptometrija.

 

8. BOLEZNI UŠESA IN MASTOIDA

Medicinska dokumentacija mora zajemati izvid otorinolaringologa, ki potrjuje diagnozo bolezni, oceni uspešnost zdravljenja in navede trajne posledice bolezni:

– RTG, ADG, timpanogram, vestibulogram, ENG, BERA,

– izračun obojestranske izgube sluha po Fowlerju.

 

9. BOLEZNI OBTOČIL

Za potrditev diagnoze bolezni, ocene uspeha zdravljenja in ugotovitev trajnih posledic bolezni je potreben izvid internista (kardiologa, angiologa) z izvidi dodatnih preiskav.

Kronične revmatične bolezni srca:

– RTG pc, EKG, UZ, obremenitveni test (tudi kontrolni po končani medicinski rehabilitaciji).

Hipertenzivne bolezni:

– RTG pc, EKG, UZ,

– izvid oftalmologa ali/in nefrologa z oceno funkcije ledvic (kreatinin klirens, UZ ledvic, angiografija).

Ishemične bolezni srca:

– RTG pc, EKG, UZ, obremenitveni test (s kontrolnim 3 mesece po končani medicinski rehabilitaciji),

– scintigrafija miokarda s talijem,

– koronarografija, ventrikulografija.

Pljučno srce in bolezni pljučnega krvnega obtoka:

– RTG pc, EKG,

– izvid pljučne funkcije v mirovanju in med obremenitvijo,

– plinska analiza arterijske krvi,

– po potrebi scintigrafija.

Druge bolezni srca in motnje prevajanja:

– RTG pc, EKG, UZ, obremenitveni test, Holter monitoring, po potrebi ventrikulografija.

Cerebrovaskularne bolezni:

– UZ žil, CT, MRI,

– izvid nevrologa, izvid kliničnega psihologa, po končani medicinski rehabilitaciji mnenje psihiatra.

Bolezni arterij, arteriol in kapilar:

– meritev perfuzijskih pritiskov z RP indeksom,

– akralna pletizmografija z ohladitvenim testom,

– kapilarografija, po potrebi kapilaroskopija,

– UZ arterij, izvid arteriografije.

Bolezni ven, limfnih žil (mezgovnic) in bezgavk, ki niso uvrščene drugje:

– UZ globokih ven (tudi kontrolni izvid po končanem zdravljenju),

– impedančna pletizmografija, scintigrafija, flebografija, limfografija.

 

10. BOLEZNI DIHAL

Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide internista (pulmologa), ki potrjujejo diagnozo bolezni, priložena naj bo ocena uspeha zdravljenja in navedene trajne posledice bolezni.

Bolezni zgornjih dihal:

– izvidi otorinolaringologa z RTG, alergološkimi testi s standardnimi alergeni in alergeni delovnega mesta,

– izvid foniatra.

Bolezni spodnjih dihal:

– RTG pc, EKG,

– izvidi preiskav za oceno pljučne funkcije,

– alergološko testiranje s standardnimi alergeni in alergeni delovnega mesta,

– serološke preiskave,

– bronhoskopija, citologija, histologija.

 

11. BOLEZNI PREBAVIL

Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide internista (gastroenterologa), ki potrjujejo diagnozo bolezni, priložena naj bo ocena uspeha zdravljenja in navedene trajne posledice bolezni.

Priloženi naj bodo izvidi:

biokemičnih laboratorijskih preiskav,

– radiološke diagnostike, po potrebi UZ, CT, MRI,

– endoskopije z ERCP, biopsije s histološkim izvidom,

– po potrebi izvidi drugih specialistov: infektologa, psihiatra, kliničnega psihologa, otorinolaringologa, maksilofacialnega kirurga, abdominalnega kirurga.

 

12. BOLEZNI KOŽE IN PODKOŽJA

Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide dermatologa, ki potrjujejo diagnozo bolezni, priložena naj bo ocena uspeha zdravljenja in navedene trajne posledice bolezni.

Za potrditev diagnoze je potrebno na predlog dermatologa opraviti:

– biopsijo s histološkim in po potrebi imunohistološkim izvidom,

– ustrezne imunološke in biokemijske laboratorijske preiskave.

V primeru ugotavljanja poklicnega kožnega obolenja:

– izvid dermatologa iz ambulante za poklicne bolezni kože z izvidom epikutanega testiranja s standardnimi alergeni in alergeni delovnega mesta.

Pri interdisciplinarnih boleznih:

– izvidi revmatologa, oftalmologa, angiologa, pulmologa.

 

13. BOLEZNI MIŠIČNO SKELETNEGA SISTEMA IN VEZIVNEGA TKIVA

Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide specialistov (ortopeda, revmatologa, fiziatra), ki potrjujejo diagnozo bolezni, priložena naj bo ocena uspeha zdravljenja in navedene trajne posledice bolezni.

Artropatije:

– laboratorijski izvidi,

– RTG in/ali tudi funkcionalni RTG posnetki,

– po potrebi izvid infektologa, nevrologa, oftalmologa.

Sistemske vezivno-tkivne bolezni:

– laboratorijski izvidi, imunološki testi, po potrebi s serologijo,

– biopsija z imunološkim ali histološkim izvidom,

– po potrebi RTG, EMG, UZ, CT, MRI, scintigrafija,

– po potrebi izvidi oftalmologa, dermatologa, gastroenterologa, pulmologa, nevrologa.

Bolezni hrbtenice:

– laboratorijski izvidi, RTG in po potrebi funkcionalni RTG posnetki hrbtenice, EMG, CT, MRI, scintigrafija,

– po potrebi spirometrija,

– po potrebi izvid nevrologa, kliničnega psihologa.

Motnje mehkih tkiv:

– laboratorijski izvidi,

– EMG, mišični test,

– po potrebi izvid kirurga, nevrologa.

Bolezni kosti in hrustanca:

– laboratorijski izvidi,

– RTG, po potrebi scintigrafija,

– po potrebi izvidi kirurga, endokrinologa, ginekologa.

Pri boleznih mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva je potrebno priložiti še izvid testiranja s tehničnim pripomočkom, če ga oseba uporablja.

 

14. BOLEZNI SEČIL IN SPOLOVIL

Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide specialistov (nefrolog, urolog, ginekolog), ki potrjujejo diagnozo bolezni, priložena naj bo ocena uspeha zdravljenja in navedene trajne posledice bolezni.

Bolezni ledvic:

– laboratorijski izvidi (s kreatinin klirensom),

– UZ, RTG kontrastne preiskave,

– po potrebi izvid internista – kardiologa, angiologa.

Bolezni sečil:

– UZ,

– popotrebi cistoskopija,

– urodinamske preiskave.

Bolezni spolnih organov:

– izvid dermatovenerologa.

 

17. PRIROJENE MALFORMACIJE, DEFORMACIJE IN KROMOSOMSKE NENORMALNOSTI

Pri ugotavljanju teh sprememb je potrebno priložiti:

– izvid specialista o zdravstvenem stanju pred zavarovanjem,

– zdravniško spričevalo ob sklenitvi delovnega razmerja,

– izvide ustreznih specialistov, ki spremljajo zdravstveno stanje prizadete osebe.

 

18. POŠKODBE, ZASTRUPITVE IN NEKATERE DRUGE POSLEDICE ZUNANJIH VZROKOV

Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide specialistov, ki potrjujejo diagnozo, priložena naj bo ocena uspeha zdravljenja in navedene trajne posledice z izvidom o funkcionalnem stanju po končani medicinski rehabilitaciji ter v primeru poškodbe pri delu, tudi pravilno izpolnjena prijava

 

POKLICNE BOLEZNI

Zdravstvena dokumentacija mora vsebovati:

– celotno medicinsko in delovno dokumentacijo s potrjeno diagnozo,

– opredelitev poklicne bolezni po veljavnem seznamu o poklicnih boleznih.

 

ZDRAVSTVENA SPOSOBNOST POKLICNIH UDELEŽENCEV V CESTNEM, ŽELEZNIŠKEM, ZRAČNEM IN POMORSKEM PROMETU

Za oceno zmožnosti opravljanja vožnje in krmiljenja cestnih, železniških, zračnih vozil in plovil, je potrebna celotna medicinska dokumentacija specialista medicine dela, prometa in športa o opravljenih preventivnih pregledih in izdano zadnje zdravniško spričevalo o zdravstveni zmožnosti za vožnjo.

 

Na vrh

<< Nazaj

Prijava