Uradni list Republike Slovenije

105 Uradni list RS, št. 105/2005
z dne 23. 11. 2005

4558. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Stran 11025.


Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 17. člena in sedmega odstavka 74. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o mejnih vrednostih kazalcev hrupa
v okolju

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen)

Ta uredba v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (UL L št. 189 z dne 18. 7. 2002, str. 12; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2002/49/ES) in Priporočilom Komisije 2003/613/ES z dne 6. avgusta 2003 v zvezi z navodili o revidiranih začasnih računskih metodah industrijskega hrupa, hrupa letališč, hrupa cestnega in železniškega prometa ter s hrupom povezanih emisijskih podatkov (UL L št. 212 z dne 22. 8. 2003, str. 49) določa zaradi varstva naravnega in življenjskega okolja pred hrupom:

– stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja s hrupom,

– mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju,

– kritične vrednosti kazalcev hrupa v okolju,

– začasne metode za ocenjevanje kazalcev hrupa,

– prilagoditve, ki jih je treba upoštevati za izračun vrednosti kazalcev hrupa pri uporabi začasnih metod za ocenjevanje kazalcev hrupa,

– ukrepe zmanjševanja emisije hrupa v okolje,

– zavezance za zagotovitev obratovalnega monitoringa hrupa za vire hrupa (v nadaljnjem besedilu: obratovalni monitoring) in

vsebino okoljevarstvenega dovoljenja in primere, za katere okoljevarstvenega dovoljenja ni treba pridobiti.

2. člen

(uporaba)

(1) Določbe te uredbe se uporabljajo za hrup v okolju, ki ga na posameznem območju osnovne namenske rabe prostora, občutljivem za hrup v okolju, povzročajo stalne ali občasne emisije hrupa enega ali več virov obremenjevanja okolja s hrupom.

(2) Določbe te uredbe se ne uporabljajo za hrup:

– ki ga povzroča hrupu izpostavljeni človek sam,

– ki nastane zaradi del v gospodinjstvih,

– ki ga povzročajo prebivalci v sosednjih stanovanjih oziroma stanovanjskih stavbah,

– na delovnem mestu,

– ki nastane znotraj prevoznih sredstev,

– zaradi vojaških, obrambnih ali zaščitnih dejavnosti na območjih za potrebe obrambe in na območjih za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo prostor, ali če nastaja zaradi izvajanja nalog v zvezi z obrambo države oziroma pri opravljanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in

– ki nastaja pri reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter pri izvajanju medicinske, policijske in druge pomoči.

3. člen

(pojmi)

(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1. površina podrobnejše namenske rabe prostora je površina na območju osnovne namenske rabe prostora, za katero je v skladu s predpisom, ki ureja vsebino, obliko in način priprave prostorskega reda občine, podrobneje prikazana namenska raba prostora v prostorskem redu občine;

2. območje osnovne namenske rabe je območje, prikazano v prostorskem redu občine za celotno njeno območje v skladu s predpisom, ki ureja vsebino, obliko in način priprave prostorskega reda občine;

3. mirno območje poselitve je območje varstva pred hrupom na poselitvenem območju, ki ga pristojni organ občine razmeji in določi kot območje največjega varstva pred hrupom na poselitvenem območju, na katerem kazalci hrupa za celotno obremenitev območja s hrupom ne smejo presegati s to uredbo določene mejne vrednosti ne glede na vrsto vira hrupa;

4. poselitveno območje je zaokroženo na območje mestne občine, kjer živi več kakor 100.000 prebivalcev, povprečna gostota poselitve naselja pa je večja od 10 prebivalcev na hektar;

5. mirno območje na prostem je območje varstva pred hrupom, ki obsega zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, razen območij naselij na zavarovanem območju ter območij cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma pomembne železniške proge;

6. vir onesnaževanja okolja s hrupom (v nadaljnjem besedilu: vir hrupa) je:

– avtocesta, hitra cesta, glavna cesta I. in II. reda, regionalna cesta I., II. in III. reda in cesta, na kateri letni pretok presega milijon vozil (v nadaljnjem besedilu: cesta),

– glavna železniška proga in regionalna železniška proga, vključno s pripadajočimi železniškimi postajami (v nadaljnjem besedilu: železniška proga),

– letališče in helikoptersko vzletišče,

– pristanišče, skladišče ali druge odprte površine za pretovor blaga, če letna masa tega blaga presega 10.000 ton (v nadaljnjem besedilu:

odprto parkirišče, na katerem letni pretok vozil presega milijon vozil, razen tistih, ki so v skladu s predpisom, ki ureja javne ceste, del avtoceste, hitre ceste, glavne ceste I. in II. reda ali regionalne ceste I., II. In III. reda,

– naprava, katere obratovanje zaradi izvajanja industrijske, obrtne, proizvodne, storitvene in podobnih dejavnosti ali proizvodne dejavnosti v kmetijstvu ali gozdarstvu povzroča v okolju stalen ali občasen hrup. Ta naprava je tudi objekt za izkoriščanje ali predelavo mineralnih surovin, strelišče ali poligon za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, objekt za športne ali druge javne prireditve, zasidrano plovilo, na katerem zaradi izvajanja proizvodne ali storitvene dejavnosti nastaja hrup, gostinski ali zabaviščni lokal v nezagrajenem ali neprekritem prostoru, če uporablja zvočne naprave, nezagrajeno ali neprekrito gradbišče in zabaviščni objekt (npr. avtodrom, vrtiljak ali športno strelišče). Za napravo šteje tudi gostinski ali zabaviščni lokal, za katerega je treba na podlagi meril iz 15. člena te uredbe pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, ne glede na to, da se dejavnost izvaja v zagrajenem in prekritem prostoru stavbe,

obrat, če je na njegovem območju ena ali več naprav iz prejšnje alinee, ki so vir hrupa;

7. obstoječi vir hrupa je vir hrupa, ki je bil v uporabi oziroma je obratoval 28. julija 1995 ali je bilo zanj skladno s predpisi pred 28. julijem 1995 pridobljeno gradbeno dovoljenje;

8. nov vir hrupa je vsak nov ali rekonstruiran vir hrupa, ki je v uporabi oziroma obratuje po uveljavitvi te uredbe ali je bilo zanj skladno s predpisi pridobljeno gradbeno dovoljenje po uveljavitvi te uredbe;

9. konična raven hrupa L(1) je tista vrednost ekvivalentne ravni hrupa L(A,equ), izračunana v skladu s SIST ISO 1996-2, ki je presežena v trajanju 1% časa merjenja hrupa, pri čemer čas merjenja hrupa ne sme biti krajši od 1 minute;

10. varovani prostori so tisti prostori v stavbah, v katerih se opravljajo vzgojnovarstvene, izobraževalne, zdravstvene in podobne dejavnosti, stanovanjski in drugi prostori v stavbah, v katerih se ljudje zadržujejo pogosto in daljši čas;

11. ukrepi varstva pred hrupom so ukrepi za zmanjšanje emisije hrupa iz vira hrupa in širjenja hrupa v okolje ter ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti hrupu in so predvsem:

– tehnični in konstrukcijski ukrepi ter ukrepi, povezani z načinom obratovanja ali uporabe vira hrupa,

– ukrepi usmerjanja, porazdelitve ali omejevanja pretoka vozil, blaga in ljudi ali zmogljivosti proizvodnih ali drugih oblik dejavnosti, povezanih z virom hrupa,

– ukrepi prostorskega in konstrukcijskega preprečevanja širjenja hrupa,

– ukrepi načrtovanja glede na obremenjenost okolja zaradi hrupa primerne namenske rabe prostora in

– ukrepi konstrukcijskega varstva pred hrupom na stavbah z varovanimi prostori;

12. začasne metode za ocenjevanje kazalcev hrupa so tiste, ki jih Komisija EU priporoča v skladu s 6. členom in prilogo II Direktive 2002/49/ES državam članicam EU, ki nimajo lastne metode za ocenjevanje kazalcev hrupa.

(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določa uredba, ki ureja ocenjevanje in urejanje hrupa v okolju.

4. člen

(stopnje varstva pred hrupom)

(1) Stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja hrupom, ki so določene za posamezne površine glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so naslednje stopnje varstva pred hrupom:

a) I. stopnja varstva pred hrupom za vse površine na mirnem območju na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih območjih (v nadaljnjem besedilu: I. območje varstva pred hrupom):

– na območju prometne infrastrukture,

– na območju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti,

– na območju za potrebe obrambe in

– na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

b) II. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa (v nadaljnjem besedilu: II. območje varstva pred hrupom):

– na območju družbene infrastrukture površine za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč,

– na območju stanovanj čiste stanovanjske površine, stanovanjske površine za posebne namene in površine počitniških hiš,

– na posebnem območju, ki je namenjeno površini za turizem;

c) III. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa (v nadaljnjem besedilu: III. območje varstva pred hrupom):

– na območju stanovanj: splošne stanovanjske površine in stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi,

– na območju družbene infrastrukture: površine za vzgojo, izobraževanje, šport, zdravstvo, kulturo, javno upravo in opravljanje verskih obredov,

– na območju zelenih površin: površine za rekreacijo in šport, parki in pokopališča,

– na mešanem območju vse osrednje in mešane površine in

– na območju vodnih zemljišč vse površine razen površin vodne infrastrukture in površin na mirnem območju na prostem;

d) IV. stopnja varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa (v nadaljnjem besedilu: IV. območje varstva pred hrupom):

– na posebnem območju površine drugih območij, ki so namenjene za nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščne objekte (npr. avtodrom, vrtiljak ali športno strelišče), in površine drugih podobnih območij,

– na območju proizvodnih dejavnosti: površine za industrijo, površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo in površine za proizvodnjo,

– na območju prometne infrastrukture vse površine,

– na območju komunikacijske infrastrukture vse površine,

– na območju energetske infrastrukture vse površine,

– na območju okoljske infrastrukture vse površine,

– na območju vodnih zemljišč vse površine vodne infrastrukture,

– na območju mineralnih surovin vse površine, namenjene izkoriščanju mineralnih surovin,

– na območju kmetijskih zemljišč vse površine, razen na mirnem območju na prostem,

– na območju gozdov: vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča, razen na mirnem območju na prostem,

– na območju za potrebe obrambe: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, in

– na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: vse površine, če ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2) Mirno območje poselitve se lahko določi na katerem koli II. območju varstva pred hrupom ali na njegovem delu.

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, mora biti na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom.

II. MEJNE IN KRITIČNE VREDNOSTI KAZALCEV HRUPA

5. člen

(mejne in kritične vrednosti)

(1) Mejne vrednosti kazalcev hrupa L(noč) in L(dvn) so za posamezna območja varstva pred hrupom določene v preglednici 1 priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2) Kritične vrednosti kazalcev hrupa L(noč) in L(dvn) za trajno obremenjevanje okolja s hrupom so za posamezna območja varstva pred hrupom določene v preglednici 2 priloge 1 te uredbe.

(3) Mejne vrednosti kazalcev hrupa L(dan), L(noč), L(večer) in L(dvn), ki ga povzroča uporaba ceste ali železniške proge in obratovanje večjega letališča na posameznem območju varstva pred hrupom, so določene v preglednici 3 priloge 1 te uredbe.

(4) Mejne vrednosti kazalcev hrupa L(dan), L(noč), L(večer) in L(dvn), ki ga povzroča naprava, obrat, letališče, ki ni večje letališče, helikoptersko vzletišče, objekt za pretovor blaga in odprto parkirišče na posameznem območju varstva pred hrupom, so določene v preglednici 4 priloge 1 te uredbe.

(5) Mejne vrednosti konične ravni hrupa L(1), ki jo povzroča obratovanje letališča, helikopterskega vzletišča, objekta za pretovor blaga, naprave in obrata na posameznem območju varstva pred hrupom, so določene v preglednici 5 priloge 1 te uredbe.

(6) Mejne vrednosti, določene v preglednici 4 priloge 1 te uredbe za obdobje večera in v preglednici 5 priloge 1 te uredbe za obdobje večera in noči, veljajo za I. in II. območje varstva pred hrupom ob nedeljah in praznikih tudi kot mejne vrednosti za obdobje dneva.

III. OCENJEVANJE KAZALCEV HRUPA

6. člen

(metode ocenjevanja)

(1) Hrup v okolju se na posameznem območju varstva pred hrupom ocenjuje iz rezultatov meritev ali modelnih izračunov na podlagi začasnih metod ocenjevanja kazalcev hrupa iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.

(2) Pri uporabi začasnih metod ocenjevanja kazalcev hrupa iz priloge 2 te uredbe je treba upoštevati prilagoditve teh metod iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.

(3) Uporaba začasnih metod ocenjevanja kazalcev hrupa iz priloge 2 te uredbe je podrobneje obrazložena v navodilu, ki ga izda ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), in ga objavi na svojih spletnih straneh.

(4) V navodilu iz prejšnjega odstavka ministrstvo določi tudi primere merilnih mest, na katerih se namesto modelnega izračuna ocenjevanja hrupa iz priloge 2 te uredbe ocenjevanje hrupa v okolju izdela tudi na podlagi meritev hrupa, če ocena hrupa iz rezultatov meritev presega oceno hrupa iz modelnih izračunov za več kot 3 dBA.

7. člen

(mesto ocenjevanja)

(1) Kazalci hrupa se ocenjujejo na mestih ocenjevanja, določenih v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in urejanje hrupa v okolju.

(2) Pri ocenjevanju kazalcev hrupa, ki ga povzroča posamezni vir hrupa, je mesto ocenjevanja pred fasadami najbolj izpostavljenih stavb z varovanimi prostori v skladu s standardom SIST ISO 1996-2.

(3) Če ima stavba več nadstropij z varovanimi prostori, je treba pri načrtovanju ukrepov varstva pred hrupom izbrati mesto ocenjevanja pred najbolj izpostavljenim delom fasade vsakega nadstropja posebej.

(4) Če v razdalji z vodoravno projekcijo do 1000 m od meje vira hrupa ni stavb z varovanimi prostori, se za mesto ocenjevanja izbere mesto na prostem v razdalji z vodoravno projekcijo 500 m od meje vira hrupa ali manj, če ocenjevanje kazalcev hrupa zaradi morfologije terena ni mogoče.

(5) Če na IV. območju varstva pred hrupom ni stavb z varovanimi prostori, se za mesto ocenjevanja izberejo mesta na sosednjem območju varstva pred hrupom ob upoštevanju določb tega člena, pri čemer se za mesto na prostem v primerih iz prejšnjega odstavka izbere mesto v razdalji z vodoravno projekcijo 500 m od meje IV. območja varstva pred hrupom ali manj, če ocenjevanje kazalcev hrupa zaradi morfologije terena ni mogoče.

8. člen

(ocenjevanje kazalcev hrupa)

(1) Kazalca hrupa L(noč) in L(dvn) je treba na posameznem območju varstva pred hrupom oceniti kot posledico emisije vseh virov hrupa.

(2) Kazalce hrupa L(dan), L(noč), L(večer) in L(dvn), ki ga povzroča uporaba ceste ali železniške proge ali obratovanje letališča, helikopterskega vzletišča, objekta za pretovor blaga, odprtega parkirišča, naprave ali obrata na posameznem območju varstva pred hrupom, je treba oceniti tako, da meritve, modelni izračuni in uporaba metod ocenjevanja kazalcev hrupa potekajo ob izključitvi vseh preostalih virov hrupa.

(3) Ocenjevanje kazalcev hrupa iz prvega odstavka tega člena kot posledice emisije vseh virov hrupa je treba zagotoviti pri pripravi poročila o vplivih na okolje pred začetkom poseganja v okolje zaradi gradnje novega vira hrupa, ki lahko znatno vpliva na okolje.

9. člen

(čezmerna obremenitev)

(1) Celotna obremenitev okolja je zaradi hrupa čezmerna, če vrednost kazalca hrupa L(noč) ali L(dvn) na kateremkoli mestu ocenjevanja, določenem v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in urejanje hrupa v okolju, na posameznem območju varstva pred hrupom presega mejno vrednost, določeno v preglednici 1 priloge 1 te uredbe.

(2) Če je hrup posledica uporabe ene ali več cest ali železniških prog ali obratovanja večjega letališča, je ne glede na določbe prejšnjega odstavka celotna obremenitev okolja zaradi hrupa čezmerna, če vrednost kazalca hrupa L(noč) ali L(dvn) na kateremkoli mestu ocenjevanja na posameznem območju varstva pred hrupom presega kritično vrednost za trajno obremenjevanje okolja s hrupom, določeno v preglednici 2 priloge 1 te uredbe.

(3) Če je hrup posledica tudi obratovanja letališč, ki niso večja, objektov za pretovor blaga, odprtih parkirišč, naprav in obratov, se določbe prejšnjega odstavka uporabljajo samo, če celoten hrup uporabe cest in železniških prog ter obratovanja večjega letališča na mestu ocenjevanja hrupa presega mejne vrednosti iz preglednice 4 priloge 1 te uredbe.

(4) Če je hrup posledica uporabe ceste ali železniške proge ali obratovanja večjega letališča, je obremenitev okolja zaradi hrupa čezmerna, če vrednost kazalca hrupa L(dan), L(noč), L(večer) ali L(dvn) na kateremkoli mestu ocenjevanja presega mejno vrednost, določeno v preglednici 3 priloge 1 te uredbe.

(5) Če je hrup posledica obratovanja odprtega parkirišča, je obremenitev okolja zaradi hrupa čezmerna, če vrednost kazalca hrupa L(dan), L(noč), L(večer) ali L(dvn) na kateremkoli mestu ocenjevanja presega mejno vrednost, določeno v preglednici 4 priloge 1 te uredbe.

(6) Če je hrup posledica obratovanja letališča, helikopterskega vzletišča, pristanišča, skladišča ali drugih odprtih površin za pretovor blaga, naprave ali obrata, je obremenitev okolja zaradi hrupa čezmerna, če:

vrednost kazalca hrupa L(dan), L(noč), L(večer) ali L(dvn) na kateremkoli mestu ocenjevanja presega mejno vrednost, določeno v preglednici 4 priloge 1 te uredbe, ali

vrednost konične ravni hrupa L(1) na kateremkoli mestu ocenjevanja presega mejno vrednost, določeno v preglednici 5 priloge 1 te uredbe.

IV. UKREPI ZA ZMANJŠANJE EMISIJ HRUPA V OKOLJE

10. člen

(zahteve za nov vir hrupa)

(1) Nov vir hrupa ne sme povzročiti čezmerne obremenitve s hrupom na območju varstva pred hrupom, na katerem pred posegom novega vira v okolje celotna obremenitev območja varstva pred hrupom ni bila presežena.

(2) Nov vir hrupa ne sme povečati celotne obremenitve s hrupom na območju varstva pred hrupom, na katerem je ta obremenitev pred posegom novega vira v okolje čezmerna.

(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena lahko nov vir poveča celotno obremenitev območja varstva pred hrupom, če je novi vir hrupa cesta ali železniška proga in če celotna obremenitev območja varstva pred hrupom po posegu novega vira v okolje v skladu z določbami drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena ni čezmerna.

(4) Nov vir hrupa mora poleg pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena izpolnjevati še naslednje:

– ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja v skladu z določbami četrtega, petega in šestega odstavka prejšnjega člena in

– zagotovljeni morajo biti ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe ali obratovanja vira.

(5) Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom iz prejšnjega odstavka imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.

11. člen

(zahteve za obratovanje vira hrupa)

(1) Vir hrupa ne sme obratovati, če povzroča čezmerno obremenitev okolja v skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom 9. člena te uredbe.

(2) Če je vir hrupa iz prejšnjega odstavka cesta, železniška proga ali večje letališče, mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditev pretoka vozil oziroma vlakov na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.

(3) Če je vir hrupa iz prvega odstavka tega člena letališče, ki ni večje letališče, helikoptersko vzletišče, objekt za pretovor blaga, odprto parkirišče, naprava ali obrat, mora upravljavec vira hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditve zmogljivosti vira hrupa na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.

(4) Ukrepi za zmanjšanje emisije hrupa v okolje se za vire hrupa iz drugega odstavka tega člena podrobneje določijo v operativnih programih, sprejetih v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in urejanje hrupa v okolju, ukrepe prilagoditev drugih virov hrupa mejnim vrednostim pa odredi pristojni inšpektor v okviru izvajanja inšpekcijskega nadzora v skladu s to uredbo.

12. člen

(degradirano okolje)

(1) Posamezno območje varstva pred hrupom pridobi status degradiranega okolja, če vrednost kazalca hrupa L(noč) ali L(dvn) na kateremkoli mestu ocenjevanja na tem območju presega kritično vrednost za trajno obremenjevanje okolja s hrupom, določeno v preglednici 2 priloge 1 te uredbe.

(2) Program ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in obvezne prilagoditve zmogljivosti virov hrupa na območju s statusom degradiranega okolja določi Vlada Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, v sodelovanju z občino, na območju katere je okolje degradirano zaradi obremenjevanja s hrupom.

V. IZVAJANJE OBRATOVALNEGA MONITORINGA

13. člen

(obratovalni monitoring)

(1) Upravljavec vira hrupa je dolžan v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa, zagotoviti ta monitoring zaradi obremenitve območja s hrupom iz vira hrupa.

(2) Na poselitvenem območju morajo ne glede na določbe prejšnjega odstavka zaradi izdelave strateške karte hrupa zagotoviti ocenjevanje kazalcev hrupa v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa, tudi upravljavci cest, na katerih pretok vozil presega milijon vozil letno.

(3) Minister, pristojen za okolje, v predpisu, ki ureja obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa, podrobneje določi poselitvena območja in meje teh območij ter zavezance za zagotovitev obratovalnega monitoringa iz prejšnjega odstavka.

VI. OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE

14. člen

(okoljevarstveno dovoljenje)

(1) Upravljavec vira hrupa mora za obratovanje vira hrupa pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

(2) Okoljevarstveno dovoljenje se izda za obratovanje vira hrupa pod naslednjimi pogoji:

vir hrupa mora v zvezi z emisijo hrupa v okolje zagotavljati obratovanje v skladu z zahtevami iz te uredbe,

– upravljavec vira hrupa mora izvajati ukrepe varstva pred hrupom in

– upravljavec naprave mora zagotavljati obratovalni monitoring v skladu s programom, ki je podrobneje določen v okoljevarstvenem dovoljenju.

(3) V okoljevarstvenem dovoljenju ministrstvo določi:

vrsto vira hrupa, za katero velja okoljevarstveno dovoljenje,

– lokacijo vira hrupa in mejo območja vira hrupa,

– zmogljivost vira hrupa in vrsto procesa, zaradi katerega nastaja emisija hrupa v okolje,

opis izvedenih ukrepov varstva pred hrupom,

vrednosti kazalcev hrupa na zunanji meji območja vira hrupa,

– zunanjo mejo vplivnega območja vira hrupa, pri kateri vrednosti kazalcev hrupa pri obratovanju z največjo zmogljivostjo vira hrupa presegajo mejne vrednosti za nočno obdobje iz preglednice 4 oziroma preglednice 5 priloge 1 te uredbe,

– lokacijo in vrednost največje obremenitve s hrupom stavb z varovanimi prostori,

– program obratovalnega monitoringa, če se razlikuje od predpisanega,

– čas veljavnosti dovoljenja, pogoje v zvezi z njegovim podaljšanjem in druge pogoje v zvezi z obratovanjem vira hrupa, ki imajo vpliv na okolje zaradi emisije hrupa v okolje.

(4) Iz dokumentacije, ki je priložena k vlogi za okoljevarstveno dovoljenje, morajo biti razvidni podatki in izračuni ter mnenje upravljavca vira hrupa, ki so potrebni za določitev podatkov iz prejšnjega odstavka.

(5) Izdaja okoljevarstvenega dovoljenja se zavrne, če iz dokumentacije, priložene k vlogi, izhaja, da upravljavec vira hrupa ne more zagotoviti izpolnjevanja pogojev iz 10. člena te uredbe in 11. člena te uredbe, če gre za nov vir hrupa.

15. člen

(obratovanje brez okoljevarstvenega dovoljenja)

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena okoljevarstvenega dovoljenja ni treba pridobiti za:

– uporabo oziroma upravljanje cest in železniških prog,

– za uporabo oziroma upravljanje odprtega parkirišča,

– za obratovanje naprave, ki zaradi izvajanja industrijske, obrtne, proizvodne, storitvene in podobnih dejavnosti ali proizvodne dejavnosti v kmetijstvu ali gozdarstvu poteka v prekritih in zagrajenih prostorih stavbe, če pri največji zmogljivosti izvajanja dejavnosti v stavbi na meji gradbene parcele hrup ne presega mejnih vrednosti iz priloge 1 te uredbe, določenih za II. območje varstva okolja,

– za obratovanje objekta za športne ali druge javne prireditve, če se izvajajo v zagrajenem in prekritem prostoru.

(2) Minister, pristojen za varstvo okolja, podrobneje določi način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka.

VII. NADZOR

16. člen

(inšpekcijski nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

(2) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko za vire hrupa, za katere se kazalci hrupa ne ugotavljajo na podlagi modelnega izračuna, odredi izvedbo meritev hrupa, ki ga povzročajo viri hrupa, tako da se meritve izvedejo v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa, ne da bi bil upravljavec vira hrupa o tem vnaprej obveščen.

17. člen

(prekrški)

(1) Z globo od 1.000.000 tolarjev do 10.000.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki kot upravljavec vira hrupa stori prekršek, ko ravna v nasprotju z določbo:

– prvega odstavka 13. člena,

– prvega odstavka 14. člena,

– prvega in drugega odstavka 19. člena ali

– prvega in drugega odstavka 20. člena te uredbe.

(2) Z globo od 300.000 tolarjev do 1.000.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika kot upravljavca vira hrupa.

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

18. člen

(določitev mirnega območja poselitve)

Pri določanju mirnega območja poselitve je treba upoštevati, da je najmanjša vodoravna projekcija razdalje med mejo II. območja varstva pred hrupom in sredino pomembne ceste ali pomembne železnice, ki je obratovala ali je bilo zanjo izdano gradbeno dovoljenje ali se je zanjo začela priprava planov pred uveljavitvijo te uredbe, večja od 1000 m.

19. člen

(prilagoditev obstoječih virov hrupa mejnim vrednostim)

(1) Obstoječi vir hrupa se mora v zvezi z mejnimi vrednostmi prilagoditi zahtevam te uredbe najpozneje do:

– 31. oktobra 2007, če gre za napravo, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprave, mogoče povzročiteljice onesnaževanja okolja večjega obsega, ali obrat,

– 31. decembra 2009, če gre za napravo, ki ni naprava iz prejšnje alinee,

– 31. decembra 2010, če gre za objekt za pretovor blaga in objekt za pretovor blaga ni naprava ali obrat iz prve alinee tega odstavka ali njun del, in

– 31. decembra 2011, če gre za letališče, ki ni večje letališče, helikoptersko vzletišče ali odprto parkirišče.

(2) Obstoječe ceste, železniške proge, večja letališča, pomembne ceste in pomembne železniške proge se morajo v zvezi z mejnimi vrednostmi prilagoditi zahtevam iz te uredbe najpozneje do rokov, ki so določeni v operativnih programih varstva pred hrupom v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in urejanje hrupa v okolju.

(3) Če gre za vire hrupa na območju s statusom degradiranega okolja, se ne glede na določbe tega člena roki prilagoditve mejnim vrednostim določijo v programu ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje iz 12. člena te uredbe.

20. člen

(pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja)

Upravljavci virov hrupa naprav morajo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje najpozneje do:

– 31. oktobra 2007, če gre za napravo, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega,

– 31. decembra 2009, če gre za napravo, ki ni naprava iz prejšnje alinee, in za objekt za pretovor blaga, objekt pa ni naprava ali obrat iz prve alinee tega odstavka ali njun del,

– 31. decembra 2009, če gre za letališče, ki ni večje letališče ali helikoptersko vzletišče, in

– 31. decembra 2010, če gre za večje letališče.

21. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata veljati Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96, 59/02 – ZJZ in 41/04 – ZVO-1) in Uredba o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95 in 41/04 – ZVO-1).

22. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati 1. januarja 2006.

Št. 00719-102/2005/8

Ljubljana, dne 10. novembra 2005

EVA 2005-2511-0022

Vlada Republike Slovenije

Janez Janša l.r.
Predsednik

Na vrh

<< Nazaj

Prijava