Na podlagi šestega odstavka 28. člena Zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 (Uradni list RS, št. 21/02) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se ob upoštevanju Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) sprejme lokacijski načrt za vplivno območje plazu Strug nad vasjo Koseč v občini Kobarid (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt).
(2) Lokacijski načrt je izdelalo podjetje Urbis, d.o.o., Maribor, pod številko projekta 123-LN/2004 v septembru 2005.

(1) Ta uredba določa: ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev vodne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske in komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem določb te uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v lokacijskem načrtu, ki je na vpogled v Ministrstvu za okolje in prostor, Uradu za prostorski razvoj, in v prostorih Občine Kobarid.
(3) Oznake, navedene v 5., 6., 7., 8., 13., 15., 16., 17., 18., 19. in 27. členu, so oznake objektov in ureditev iz kartografskega dela lokacijskega načrta.

(1) Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega območje trajnih in začasnih ureditev.
(2) Območje ureditev obsega naslednje parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Idrsko:
2.690;
– k. o. Ladra:
*64, 112/1, 112/2, 112/3, 112/6, 112/8, 113, 114, 120, 376/7, 377/1, 377/3, 377/5, 377/6, 379/1, 379/2, 380/1, 380/2, 380/3, 381/1, 381/2, 384/1, 384/2, 384/3, 385/1, 385/3, 386/1, 387/1, 390/1, 390/2, 390/3, 390/4, 391/1, 393/1, 393/2, 393/3, 393/4, 396, 409/1, 409/2, 410, 411, 412, 451/1, 451/37, 452/1, 452/2, 454, 455/1, 455/2, 455/3, 455/4, 455/5, 455/6, 455/7, 455/8, 457, 466/1, 466/2, 466/3, 5/1, 5/2, 5/3, 5/4, 6/1, 7/1, 7/5, 8;
– k. o. Smast:
15/13, 15/14, 15/15, 15/17, 15/18, 15/19, 15/20, 15/21, 15/22, 15/25, 15/26, 15/67, 15/69, 15/70, 15/71, 15/72, 15/73, 15/74, 15/75, 15/77, 15/84, 15/85, 15/87, 15/90, 15/91, 15/92, 15/93, 15/94, 15/95, 15/96, 27, 28, 692, 691, 690/1, 689, 778, 783/2, 787/1, 787/3, 811/1, 811/2, 812/1, 813, 87/1, 92/1, 98/1;
– k. o. Drežnica:
2683/1, 2688/12, 2688/14, 2688/15, 2688/16, 2688/17, 2688/3, 2689, 2690, 2691, 2692, 2693, 631/5, 635, 636, 637, 638, 639, 640, 641, 643, 644, 645, 646/1, 646/2, 647, 691/2, 691/3, 691/4, 691/5, 692/1, 692/4, 692/7, 692/8, 697, 698, 699, 700/1, 700/8, 701, 702, 705, 706, 707, 708/1, 708/2, 709/1, 709/2, 710/1, 710/2, 710/3, 711/1, 711/2, 712/1, 712/2, 712/3, 712/4, 712/5, 712/6, 713/1, 713/6, 717, 718/1, 718/2, 720/1, 720/3, 722, 725/1, 725/3, 734, 736, 737/1, 737/2, 750/1, 777/1, 778, 779, 780, 787, 788, 789/1, 789/2, 790, 791/1, 791/10, 791/11, 791/12, 791/2, 791/3, 791/4, 791/5, 791/6, 791/7, 791/8, 791/9, 792, 793, 794, 795, 931, 932, 935, 936, 943, 945, 946, 947, 948, 949, 950, 951, 952, 953, 954, 955, 956, 957, 958/1, 958/2, 959, 960, 961/1, 961/2, 962, 963, 965/1, 965/2, 966, 968, 969, 970, 971/1, 971/2, 971/24, 971/25, 971/26, 971/27, 971/28, 971/29, 971/3, 971/30, 971/31, 971/32, 971/33, 971/34, 971/35, 971/36, 971/37, 971/38, 971/39, 971/4, 971/40, 971/41, 971/42, 971/43, 971/44, 971/45, 971/46, 971/47, 971/5, 971/6, 971/7, 971/8, 972, 973, 974, 986, 987, 988, 996, 997, 998, 999.
(3) Območje ureditev infrastrukturnih objektov in naprav zunaj območja lokacijskega načrta obsega naslednje parcele oziroma dele parcel po katastrskih občinah:
a) električno omrežje:
– k. o. Smast:
15/22, 813, 15/84, 15/95, 15/86, 15/91, 15/84;
– k. o. Ladra:
103, 104/1, 105, 9, 7/1, 10, 453;
– k. o. Drežnica:
2688/13, 630, 651/1, 651/6, 651/7, 2688/14, 646/1, 692/1, 713/1, 712/5, 2688/16, 713/6;
b) telekomunikacijsko omrežje:
– k. o. Smast:
15/22, 813, 98/1, 15/84, 15/83, 15/94, 15/71, 15/18, 92/1;
– k. o. Ladra:
453, 7/11, 5/1, 5/3;
– k. o. Drežnica:
692/2, 2688/14, 646/1.

Ureditveno območje glede na funkcije obsega:
– vplivno območje plazu,
– območje ureditve vodne infrastrukture,
– objekte in druge nepremičnine, predvidene za odkup, sanacijo in rušenje ter potrebne prestavitve obstoječih objektov,
– območje prestavitev, rekonstrukcij, zaščite ali nadomestne gradnje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture,
– območje ureditev prometne infrastrukture,
– območje ukrepov za varovanje okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin.

V sklopu sanacije plazišča se izvedejo naslednji ­ukrepi:
– na območju plazu se oblikujejo struge površinskih odvodnikov in izvirov, in sicer na območju odloženega podornega materiala in sekundarnega zemljinskega plazu na flišu. Struge na površini plazu se oblikujejo tam, kjer že zdaj potekajo površinski tokovi; oblikujejo se z dnom širine 1 m in nagibi brežin 1:2. Kjer je dovolj kamnitega materiala, se uporabi za stabilizacijo pretočnega prereza;
– struga Brusnika se stabilizira s čiščenjem na spodnjem odseku plazu, kamor je dostop še možen. Stabilizacija se izvede z odstranitvijo labilnih mas, čiščenjem in utrditvijo večjih skal z jeklenimi sidri.

(1) Na območju struge Brusnika med plaziščem in poškodovanim zajetjem za malo hidroelektrarno (v nadaljnjem besedilu: mHE) se izvedejo naslednji ukrepi:
– struga Brusnika se na območjih nastalih stopenj utrdi z jeklenimi sidri dolžine do 2,5 m;
– utrdijo se bočne zajede s sidri in oblogo iz oblic ali skal;
– izvede se zajem obeh izvirov na desnem pobočju, struga se sanira z oblogo iz skal in sidri;
– labilno območje tik nad Brusnikom se sanira z izkopom in izvedbo drenažnega gnezda.
(2) Na odseku urejene struge med poškodovanim zajetjem za mHE in prehodom poti čez strugo Brusnika se brežina preoblikuje z minimalnim nagibom 1:2 od pobočja proti strugi.
(3) Na odseku Brusnika skozi Koseč se izvedejo naslednji ukrepi:
– sanira se površina med drčo in lokalno potjo z nasipavanjem depresij, humusiranjem in zatravitvijo;
– ob lokalni poti na desnem bregu se zgradi nizek oporni zid višine 1 m, in sicer s temeljem in steno iz armiranega betona. Vidne strani zidu se obzidajo s kamnom (peščenjak);
– poglobi in korigira se trasa Brusnika na območju mostu. Struga se poglobi za približno 2 m in uredi v skledasti obliki iz večjih skal, ki se sidrajo s tirnicami. Za zaščito žage in delavnice se stabilizira območje med objekti in desno brežino;
– pred vtokom v korita se za omejevanje pretoka drobirskega toka postavi pregrada, katere funkcija je preusmeriti konico drobirskega toka na travnato kotanjo na desnem bregu Brusnika. Pregrada je zasnovana kot armiranobetonski objekt s prelivnim poljem širine 2 m in višine 2,5 m. Nagib bokov preliva je 1:1. Pregrada je široka 20 m in sega 1 m nad okoliški teren. Depresije med pregrado in raščenim terenom se zapolnijo z nasipi z naklonom 1:10 proti strugi Brusnika. Površina prelivnega polja na pregradi je 15 m2;
– na območju kotanje na desnem bregu Brusnika se uredi razlivno območje za drobirske tokove. Za zagotovitev dotoka se zniža teren nad pregrado ter odstrani skalna vzpetina med Brusnikom in kotanjo. Teren se zniža z odstranitvijo humusa, odkopom skale ter ponovnim humusiranjem in zatravitvijo. Potrebna prostornina območja je 20.000 m3;
– nasutje ob Brusniku pred vtokom v korita se humusira in zatravi.

Na območju iztoka Ročice iz soteske se izvedejo naslednji ukrepi:
– sanirajo se temelji pregrade s podbetoniranjem in sidranjem ter naredijo boki podslapja iz armiranega betona. Vidna stran se obzida s skalami;
– zgradita se dva bazena za lovljenje proda pod obstoječo pregrado – predvidena je poglobitev in razširitev struge Ročice ter izvedba dveh pregrad. Globina bazenov je 1,5 m in prostornina približno 3000 m3.

Za zagotovitev varnosti Ladre se izvedejo naslednji ukrepi:
– zgradi se visokovodni zid na desnem bregu Ročice gorvodno od mostu na območju hiš, ki so višinsko pod mostom. Zid je predviden na kraju sedanjih vrtnih ograj na vrhu obrežnega zavarovanja. Dolžina zidu je 100 m, svetla višina 1,0 do 1,3 m, naredi se iz armiranega betona, vidni del pa obloži z lomljencem (peščenjak). Na gorvodnem zaključku zidu je predviden uvajalni nasip, ki bi poplavne vode z rečne terase usmerjal nazaj v strugo Ročice. Nasip se priključi na ježo. Predvideni nagib njegove brežine je 1:3. Površina se zatravi;
– zgradi se nasip za preprečitev prelivanja visokih voda na levem bregu med mostom in vzpetino. Nasip višine približno 2,0 m (kota njegove krone je enaka koti vozišča na mostu) preprečuje obtekanje mostu po južni strani in tako ogroženost montažnih hiš na levem bregu Ročice pod cesto Ladra–Kamno;
– utrdi se obrežno zavarovanje na Ročici nad mostom. Pri dograditvi se uporabi obloga iz lomljenca v betonu za povečanje trdnosti desne brežine, struga se utrdi s talnimi pragovi, presežki naplavin pa se redno odstranjujejo. Ukrepi so predvideni za zagotovitev varnosti objektov in zidu na levem bregu in prevodnosti struge Ročice na tem odseku;
– sanira se prag nad mostom in dopolni drča pod mostom zaradi zagotovitve stabilnosti mostu in obrežnega zavarovanja na desnem bregu nad mostom. Prag se sanira z lomljencem v betonu, v drčo pa vgradijo dodatne skale, ki se na dolvodni strani sidrajo s sidri (stare tirnice);
– utrdi se konkavna desna brežina pod mostom zaradi preprečitve nadaljnje bočne erozije. Brežina se utrdi z oblogo iz skal dolžine 0,80 m, ki se dodatno sidrajo s piloti. Med zavarovanje in na zatravljeni zgornji del brežine se posadijo potaknjenci obvodne vegetacije.

Lega in lokacija vseh ureditev in predvidenih posegov iz 4., 5. in 6. člena sta razvidni iz kartografskega dela lokacijskega načrta (karte 4.1.1, 4.1.2, 4.2.1 in 4.2.2).

S posegom prizadete zemeljske površine se po končanih delih sonaravno in protierozijsko zaščitijo v skladu z obstoječim krajinskim vzorcem in reliefom. Sanacija se izvede v skladu s krajinskim ureditvenim in zasaditvenim načrtom.

Pri gradnji predvidenih objektov in sanaciji območja se upoštevajo naslednji pogoji:
– v sklopu sanacije se odstrani čim manjši del vegetacije, ki ima zaradi možnosti erozije pobočja poudarjeno varovalno funkcijo;
– vse prizadete površine se sanirajo oziroma rekultivirajo z avtohtono vegetacijo;
– prizadeti del gozdnega roba se v ustrezni širini dosadi z avtohtono drevnino grmovnega in drevesnega tipa;
– delovni plato in del gradbiščnih poti, ki se ne uporabljajo za dostop do stanovanjskih objektov, se po končanih delih odpravita, površine pa se renaturirajo oziroma uredijo v prvotno rabo.

(1) Novogradnje oziroma gradnje nadomestnih objektov in drugi posegi v prostor naj vzdržujejo vzpostavljeno oblikovno identiteto in homogenost območja. Zato naj se prilagajajo okoliškim objektom in ureditvam po:
– zasnovi rabe funkcionalnega zemljišča,
– odmiku od sosednjih objektov,
– naklonu streh in smereh slemen,
– načinu izvedbe fasad, ograj in drugih posegov v prostor.
(2) Novi posegi v prostor morajo upoštevati načelo kontinuitete v oblikovanju ter vzdrževati in izpopolnjevati vizualno enotnost.

(1) Zaradi zgraditve novega mostu in razširitve struge potoka Brusnik se na območju dela vasi Koseč preuredi obstoječa cesta, zgradijo se potrebni dostopi do objektov in parcel, porušijo se obstoječi objekti na območju posegov in omogoči nadomestna gradnja porušenih objektov.
(2) Na območju se izvedejo naslednji posegi:
– rekonstruira se obstoječa lokalna cesta na levi in desni strani potoka v skupni dolžini približno 220 m. Zaradi rekonstrukcije se odstranita ploščad s kesoni za odpadke in zbiralnica mleka ter prestavita zunaj območja obdelave (lokacija se uskladi z lokalno skupnostjo);
– odstrani se stara kamnita hiša (5 m x 5 m) in postavi približno 10 m bolj v hrib;
– med profiloma št. 9 in 12 se na vzhodni strani ceste naredi kamnit oporni zid višine 1 do 1,5 m;
– obstoječa garaža na parceli štev. 711/1 k.o. Drežnica se odstrani. Nadomestni objekt se zgradi na isti parceli tako, da je uvoz v garažo v profilu št. 9 lokalne ceste;
– med profiloma št. 13 in 17 (gorvodno na desni strani) se naredi poljska pot v dolžini približno 40 m in v širini 3 m ter obdela s škriljem dolžine 8 do 12 cm v različnih smereh;
– med profiloma št. 6 in 12 (dolvodno na desni strani) se naredi dostopna pot do nadomestne lokacije mHE v dolžini približno 60 m in širini 4 m. Pred izkopom struge se ob žagi Berginc izvede stabilizacija območja v dolžini približno 25 m;
– med profiloma št. 13 in 16 (gorvodno na levi strani) se naredi poljska oziroma dostopna pot v dolžini približno 40 m in širine 2,5 m.

(1) Zaradi predvidenih ureditev se prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo komunalni, energetski in telekomunikacijski objekti in naprave. Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov, naprav in napeljav potekata v skladu z določbami te uredbe in projektnimi pogoji upravljavcev, ki so v prilogi lokacijskega načrta.
(2) Na območju lokacijskega načrta je dopustna rekonstrukcija obstoječih in gradnja novih infrastrukturnih objektov. Posegi na območju ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja vodne infrastrukture. Za vse posege na območju lokacijskega načrta se pridobi soglasje Ministrstva za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje.
(3) Med gradnjo je treba vsa dela v bližini vodov izvajati v skladu s pogoji in pod nadzorom upravljavcev ter hkrati zagotoviti nemoteno oskrbo potrošnikov.

(1) Predvidena ureditev struge potoka Brusnik ter gradnja novega mostu in spremljajočih ureditev v vasi Koseč in Ladra križa oziroma se približuje obstoječemu vodovodnemu omrežju.
(2) Investitor oziroma izvajalec izvede naslednje ukrepe:
– v sklopu gradnje mostu se v mostno konstrukcijo položi jeklena cev DN 100. Na obeh straneh mostu se cevovod zaključi v vodovodnem jašku in se tam naveže na obstoječi sistem;
– prečkanje cevovoda gorvodno od mostu se izvede z novo cevjo DN 100, ki mora biti vkopana 1 m pod sanirano strugo potoka in segati zunaj območja nasipov na obeh straneh;
– križanje cevovoda v Ladri ob mostu se izvede z obešanjem cevovoda na dolvodni strani mostu. Na obeh straneh mostu se cevovod konča v vodovodnem jašku in se tam naveže na obstoječi sistem. Cevovod je treba toplotno izolirati;
– obstoječe križanje potoka Ročica, ki je izvedeno z jekleno pletenico, se odstrani. Cevovod se položi 1 m pod urejeno strugo potoka. Njeno dno se na kraju prečkanja zaščiti. Na obeh straneh struge se predvidi vodovodni jašek in se tam naveže na obstoječi sistem;
– po gradnji se izdela kataster novih objektov in naprav.

(1) Na vplivnem območju plazu so elektroenergetski vodi, ki naj se prestavijo oziroma zaščitijo.
(2) Na območju vasi Ladra so na vplivnem območju transformatorska postaja Ladra, priključni daljnovod 20 kV in nizkonapetostno omrežje. Obstoječe omrežje in transformatorsko postajo je treba odstraniti. Zato se na območju naselja Ladra izvedejo naslednji ukrepi:
– zgradita se dve novi transformatorski postaji,
– zgradijo se ustrezni priključni kablovodi 20 kV,
– preveže se nizkonapetostno omrežje.
(3) Lokacije novih transformatorskih postaj in omrežja iz prejšnjega odstavka so razvidne iz grafične priloge lokacijskega načrta (karta 6.1). Mikrolokacije se določijo na podlagi izvedbenih projektov.
(4) Na območju vasi Koseč, ob mostu, je obstoječe nizkonapetostno omrežje, izvedeno prostozračno na betonskih drogovih. Zaradi predvidenih posegov se večji del omrežja odstrani in nadomesti s kablovodi. Rekonstrukcija omrežja se izvede od transformatorske postaje Koseč. Kablovodi se položijo v oziroma ob obstoječe ceste. V trasi se naredijo tudi ustrezni priključni jaški in priključki do posameznih objektov.
(5) Pri načrtovanju posegov se na mestih križanja oziroma približevanja upoštevajo naslednje zahteve:
– zagotovijo se predpisani odmiki novih objektov od obstoječega in novopredvidenega elektroenergetskega omrežja po zahtevah tehničnih predpisov in navodilih upravljavca infrastrukture;
– uskladi se potek obstoječega, prestavljenega ali novega elektroenergetskega omrežja z drugimi komunalnimi napravami;
– z izkopi se ne sme ogroziti stabilnost obstoječih opornikov;
– za vse rešitve se izdela ustrezna projektna dokumentacija, ki jo potrdi upravljavec.

(1) Predvideni poseg zadeva obstoječe telekomunikacijsko omrežje v Ladri na območju montažnih hiš pri prečkanju potoka Ročica. Zaradi predvidenih posegov se obstoječe omrežje prestavi. Prestavitev se izvede z zemeljskimi kabli, prečkanje Ročice pa v mostni konstrukciji. Kablovodi se v nadaljevanju navežejo na obstoječe omrežje. Njihova lega in potek sta razvidna iz grafične priloge lokacijskega načrta (karta 6.1).
(2) V naselju Koseč se pri gradnji mostu in v sklopu rekonstrukcije ceste predvidi položitev TK-kablovoda prek mostu.
(3) Obstoječe prostozračno omrežje se prestavi med izvedbo na kraju samem.

(1) Predvideni posegi zadevajo obstoječe lokalnocestno omrežje. Pri načrtovanju in gradnji se upošteva:
– ohranitev obstoječe prometne povezave: lokalna cesta 168-040 Drežnica–Koseč;
– ohranitev obstoječe prometne povezave: lokalna cesta 168-050 Kobarid–Vrsno;
– ohranitev obstoječih prometnih povezav na javnih cestah v naselju Ladra, JP 667-980, JP 667-990 in JP 668-010.
(2) Med gradnjo in po končani sanaciji se zagotovijo vsi dostopi do zemljišč in objektov.
Vse cestne površine, ki so bile med gradnjo poškodovane ali uničene, se po gradnji obnovijo oziroma vzpostavijo v prvotno stanje.
(3) Med gradnjo se zagotovijo začasni dostopi do objektov, parcel in intervencijskih poti.

(1) Zaradi vodnogospodarskih ureditev se čez potok Brusnik v vasi Koseč zgradi nov most na mestu obstoječega mostu. Novi most je oblikovan v liniji plitvega loka, škatlastega prereza, ki je togo vpet v stenaste opornike dolžine 1 m; oporniki so plitvo temeljeni na pasovnem temelju, grušč pod njim se po potrebi ojača.
(2) Normalni prečni prerez mostu je 6 m, vozišče 4 m in obojestranski pločnik širine 1 m.

Pri načrtovanju potrebnih posegov in med gradnjo se upoštevajo naslednje usmeritve:
– struga Brusnika se zasadi z vrbovjem in drugim obrečnim avtohtonim drevjem na vrhu nasipa oziroma s skalami utrjene struge;
– nasip ob Ročici se uredi sonaravno, zasadi z vrbovjem in drugimi obrečnimi avtohtonimi drevesi ob vodnem delu nasipa.

(1) Med gradnjo se vegetacija kar najbolj ohranja. Pri urejanju območja se odstrani le zarast, ki neposredno ovira potek del. Gradbena dela se opravijo v sušnem obdobju. Poškodovani gozdni rob in delovne površine se sanirajo z avtohtono vegetacijo.
(2) Za zaščito ribjega življa se upoštevajo naslednje smernice:
– dela na območju vodotoka se izvajajo zunaj drstne dobe postrvi (oktober–marec);
– z gradbenimi stroji se kar najmanj posega v vodni prostor;
– gradnja se izvaja tako, da se voda ne kali;
– dela se izvajajo tako, da se ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega prostora in s tem možnost prehajanja in razvrščanja ribjih vrst;
– prepreči se migracija rib v predelu, kjer se bodo dela izvajala;
– pri betoniranju se prepreči izcejanje betonskih odplak v vodo;
– med gradnjo in po njej se odstrani ves gradbeni material z območja struge;
– Ribiški družini Tolmin se predloži terminski načrt izvajanja in omogoči nadzor nad izvajanjem del;
– pred začetkom del je o njih obveščena Ribiška družina Tolmin, da po potrebi opravi intervencijski izlov in preselitev rib.

Pri načrtovanju potrebnih posegov in med gradnjo se upoštevajo naslednje usmeritve:
– med izvedbo del poteka stalen arheološki nadzor;
– deset dni pred začetkom del je o njih obveščen Zavod za varstvo kulturne dediščine Nova Gorica.

(1) Delo na gradbišču poteka podnevi med 7. in 19. uro, ponoči pa se opravljajo le neodložljiva vzdrževalna dela.
(2) Dovoljena je uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, izdelanih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom.
(3) Ukrepi varstva pred hrupom med gradnjo se podrobno opredelijo v projektu ekološke ureditve gradbišča, ki se izdela v okviru projektne dokumentacije.

Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka med gradnjo vključujejo:
– preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišča; redno vlaženje gradbišča ob suhem in vetrovnem vremenu;
– preprečevanje nenadzorovanega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi; čiščenje vozil pri vožnji z gradbišč na javne prometne površine, prekrivanje sipkega tovora pri transportu po javnih prometnih površinah in vlaženje odkritih delov ceste. Ukrep se izvaja na celotnem območju gradnje;
– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
– zavezanec za izvajanje ukrepov med gradnjo je izvajalec gradbenih del, ki mora z ukrepi zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. Ukrepi za varstvo zraka med gradnjo se podrobno opredelijo v projektu ekološke ureditve gradbišča, ki se izdela v projektni dokumentaciji.

Med izvajanjem del se zagotovijo zaščitni ukrepi ob razlitju nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih in transportnih strojev.

Posegi v tla se izvajajo tako, da so prizadete čim manjše talne površine. Tiste, ki bodo med gradnjo prizadete, se znova rekultivirajo, sanirajo, zatravijo oziroma zasadijo. Pri varovanju tal med gradnjo se upoštevajo predpisi o varstvu okolja. Prst, ki se odstrani z matične podlage, se med gradnjo racionalno uporabi za sanacijo razvrednotenih tal; odstrani in deponira se tako, da se ohrani njena plodnost in količina.

(1) V sklopu predvidenih sanacijskih ukrepov se porušijo naslednji objekti:
– mHE, parcela št. 2688/17 k. o. Drežnica, se nadomesti na parceli št. 2688/14 k. o. Drežnica;
– gospodarski objekt garaža, parcela št. 711/1 k. o. Drežnica, se nadomesti na isti parceli;
– opuščeni stanovanjski objekt, parcela št. 712/6, se nadomesti na parcelah št. 712/2 in 712/3 k. o. Drežnica;
– zbiralnica mleka, parcela št. 712/1 k. o. Drežnica, se nadomesti zunaj območja lokacijskega načrta;
– obstoječi most se nadomesti na isti lokaciji.
(2) Med veljavnostjo lokacijskega načrta so na objektih vplivnega območja plazu dopustna investicijska vzdrževalna dela: izvedba popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in se tudi ne spreminjajo njegova zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz; inštalacije, napeljave, tehnološke naprave in oprema se posodobijo oziroma izvedejo druge njihove izboljšave.
(3) Za vsak poseg na vplivnem območju plazu, ki ni opredeljen v prejšnjem odstavku, je treba izdelati ustrezno utemeljitev in pridobiti soglasje Ministrstva za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje.

(1) Požarna varnost obstoječih objektov se ne sme poslabšati.
(2) Pri nadaljnjem načrtovanju in izvedbi se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi, s katerimi se zagotovijo:
– možnost za varen umik ljudi in premoženja,
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer se zagotovi možnost za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– viri za zadostno oskrbo pri gašenju požarov.
(3) Med gradnjo se zagotovi nemoteni dostop za intervencijska vozila ter varen odmik ljudi in premoženja.

(1) Zaradi ogroženosti ljudi in materialnih dobrin pred nevarnostjo zemeljskega plazu se izvede opozorilni sistem, ki bo omogočal pravočasno javljanje premikov zemeljskih gmot in ravni vode.
(2) Opozorilni sistem je sestavljen iz:
– senzorjev za zaznavanje plazu,
– radijskega sistema za prenos informacij med elementi sistema in regijskim centrom v Novi Gorici,
– siren za opozarjanje ogroženega prebivalstva,
– daljinskega nadzornega sistema in
– omrežja za napajanje posameznih elementov z električno energijo.
(3) Izvedeta se dva ločena opozorilna sistema, opozorilni sistem Koseč in opozorilni sistem Ladra.

Pri izvedbi se upošteva vidik čim hitrejše zagotovitve varnosti in povezanosti izvajanja gradbenih del. Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote.

(1) Za gradbišče in transportne poti se kar najbolj uporabita obstoječa infrastruktura in manipulativna površina. Gradbiščna baza se mora oblikovati zunaj območij naravnih vrednot, naravne dediščine, kulturne dediščine in drugih varovanih območjih ter nikakor ne v ali ob naseljih.
(2) Gradbišča se zavarujejo tako, da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
(3) Med sanacijo se na transportnih poteh zagotovi ustrezna varnost udeležencev v prometu z ustrezno prometno signalizacijo, zavarovanjem gradbišča, označbami in drugimi ukrepi (npr. varnostne ograje ob izkopu, zavarovani prehodi, osvetlitev gradbišča ponoči).

(1) Obveznosti investitorja in izvajalcev pred začetkom gradnje:
– izvedba predvidenih zaščitnih ukrepov na cestnih odsekih, na katerih je ugotovljena nezadostna varnost in zaščita oziroma prestavitev komunalnih priključkov.
(2) Obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo:
– poskrbi se za zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč;
– na območjih, kjer bi bila tla lahko prizadeta, se gradbeni posegi s težkimi gradbenimi stroji izvajajo v suhem vremenu;
– zagotovijo se vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija na gradbišču, da se prepreči onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta in skladiščenja; ob nezgodi se zagotovijo takojšnji ukrepi za to usposobljenih delavcev;
– na gradbišču naj bodo na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg, obvezen je tudi odvoz kontaminiranega materiala na ustrezno deponijo. Ob razlitju nevarnih tekočin iz delovnih strojev se onesnažena zemlja pobere in z njo se ravna kot z nevarnim odpadkom;
– na gradbišču je dovoljeno skladiščiti le najmanjšo količino nevarnih snovi na za to primerno urejenih skladiščnih površinah;
– stabilnost brežin se spremlja že med izvedbo sanacije plazu;
– material za temelje in podlaga odvodnim elementom morata biti brez škodljivih primesi;
– pri sanacijskih delih se z meritvami nadzirajo vse hrupnejše operacije v bližini stanovanjskih objektov;
– med sanacijskimi deli s težkimi stroji, ki povzročajo vibracije, se poskusno izmerijo pospeški in hitrost vibracij pri najbližjih stanovanjskih objektih ter po potrebi zniža njihova intenziteta;
– med gradnjo se zagotovi nemotena komunalna in energetska oskrba objektov z obstoječimi infrastrukturnimi objekti in napravami;
– zagotovijo ali nadomestijo se dostopi in dovozi do obstoječih objektov in zemljišč, rekreativnih con in območij turističnega pomena;
– po končani gradnji se na območjih gradbišč in začasnih deponij vzpostavi prvotno stanje;
– poskrbi se za izročitev in prevzem vseh vodnogospodarskih ureditev, ureditev poti, komunalnih vodov in drugih naprav, pripravijo se ustrezne razmejitve ter izroči potrebna dokumentacija upravljavcem;
– v najkrajšem možnem času se odpravijo vse morebitne negativne posledice in poravna vsa nastala škoda v prostoru zaradi gradnje in obratovanja.

Obveznosti, ki jih je treba izpolniti po gradnji:
– po končanih delih se nekaj časa spremlja stabilnost plazu in nivo podtalnice;
– stabilnost terena se spremlja z že obstoječimi inklinometri;
– investitor zagotovi sanacijo delov lokalnih cest, obcestnih stavb in drugih infrastrukturnih objektov zaradi poškodb, ki nastanejo med prevozom zaradi izvedbe del.

Promet med gradnjo poteka po lokalnih javnih cestah in poteh.

(1) Pri uresničitvi lokacijskega načrta so dopustni odmiki od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih, prometnih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, tehničnega ali okoljevarstvenega vidika in s katerimi se ne poslabšajo prostorske in okoljske razmere ter varnost ljudi.
(2) Odmiki od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in z njimi morajo soglašati pristojni nosilci urejanja prostora.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Do izvedbe v tej uredbi navedenih posegov se v ureditvenem območju iz 3. člena te uredbe ohranja sedanja raba prostora.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje iz 3. člena te uredbe šteje, da je spremenjen naslednji občinski prostorski akt:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega in Srednjeročnega družbenega plana Občine Tolmin za območje Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 49/97).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.