Uradni list

Številka 77
Uradni list RS, št. 77/2005 z dne 16. 8. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 77/2005 z dne 16. 8. 2005

Kazalo

3485. Pravilnik o geografski označbi »Ribniška suha roba«, stran 8277.

Na podlagi 15. člena Statuta Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 44/99 in 80/00) je Občinski svet občine Sodražica na 6. izredni seji dne 4. 8. 2005 sprejel
P R A V I L N I K
o geografski označbi »Ribniška suha roba«
I. DEFINICIJE
1. člen
Izrazi imajo naslednji pomen:
– Ribniška suha roba: ročno ali strojno izdelani izdelki iz lesa, ki so se izoblikovali v daljšem časovnem obdobju na območju Občin Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Kočevje, Dobrepolje, Velike Lašče in Bloke (v nadaljevanju: območje »Ribniške suhe robe«), za katero veljajo naslednje značilnosti:
– ribniška suha roba je izdelana iz avtohtonih vrst lesa: jelke, smreke, macesna, bora, bukve, hrasta, gabra, bresta, divje češnje, hruške, javorja, vrbe, lipovca in lipe, jesena, leske, drena in ostalih vrst lesa, ki so opisane v strokovnih osnovah. V manjši meri je prisoten tudi drugi material (npr. kovina kot vezni ali ojačitveni element),
– izdelki ribniške suhe robe so razvrščeni v suhorobarske panoge. Posamezne panoge zajemajo določene izdelke, določeno vrsto lesa in določeno tehniko (opis posameznih panog je v strokovnih osnovah),
– temeljne panoge ribniške suhe robe:
– obodarstvo,
– podnarstvo,
– rešetarstvo,
– žličarstvo; kuhalničarstvo,
– posodarstvo,
– zobotrebčarstvo,
– pletarstvo,
– mizarstvo,
– strugarstvo,
– orodjarstvo,
– spominkarstvo, poslikava in sestavljanje izdelkov.
Poslikani, sestavljeni in izdelki spominkarstva so lahko le izdelki iz temeljnih panog ribniške suhe robe:
– območje »Ribniške suhe robe« je določeno v grafični prilogi in v seznamu naselji, oboje je sestavni del tega pravilnika,
– strokovne osnove: strokovne osnove za uveljavitev geografske označbe Ribniška suha roba so na vpogled na Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino.
II. TEMELJNE DOLOČBE
2. člen
S tem pravilnikom se v skladu s strokovnimi osnovami določajo pogoji za pridobitev pravice do uporabe geografske označbe »Ribniška suha roba« in natančnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci pri uporabi geografske označbe »Ribniška suha roba«.
3. člen
Z geografsko označbo »Ribniška suha roba« se lahko zavarujejo le izdelki, ki so izdelani na območju »Ribniške suhe robe«.
4. člen
Pravico do uporabe geografske označbe »Ribniška suha roba« imajo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za označevanje z geografsko označbo »Ribniška suha roba«.
5. člen
Tisti, ki želi pridobiti pravico do uporabe geografske označbe »Ribniška suha roba«, vloži vlogo z ustreznimi dokazili pri strokovni komisiji za dodeljevanje pravice do uporabe geografske označbe »Ribniška suha roba«, ki odloča o izpolnjevanju pogojev za uporabo geografske označbe »Ribniška suha roba« (v nadaljevanju: komisija).
III. POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO GEOGRAFSKE OZNAČBE »RIBNIŠKA SUHA ROBA«
6. člen
Z geografsko označbo »Ribniška suha roba« se lahko označi tisti izdelek, ki ustreza naslednjim kriterijem:
a) kriteriju območja,
b) kriteriju materiala,
c) kriteriju kulturne dediščine,
d) kriteriju kakovosti,
e) kriteriju tehnološkega procesa.
Vsebina teh kriterijev je določena v členih 7 do 11 tega pravilnika.
Izdelek se lahko označi z geografsko označbo »Ribniška suha roba«, če je ocenjen z najmanj 15 točkami.
7. člen
Kriterij območja: ugotavlja se, ali je izdelek narejen na območju »Ribniške suhe robe«. Kriterij je izločilen. Če izdelek ni narejen na območju »Ribniške suhe robe«, komisija vlogo zavrne.
8. člen
Kriterij materiala: ugotavlja se, ali je izdelek narejen iz avtohtonih vrst lesa. V manjši meri je lahko prisoten tudi drug material (npr. kovina kot vezni ali ojačitveni element, pločevina, vrvica…). Kriterij je izločilen. Če izdelek ni narejen iz avtohtonih vrst lesa, komisija vlogo zavrne.
9. člen
Kriterij kulturne dediščine: ugotavlja se, ali je izdelek del suhorobarske dediščine in ali nadaljuje tradicijo suhorobarskih panog. Komisija pri tem ocenjuje, ali:
– izdelek predstavlja oživitev ali ohranitev že skoraj pozabljenih znanj in spretnosti izdelovanja suhe robe ali repliko suhorobarske dediščine in/ali
– nadaljuje tradicijo suhorobarskih panog.
Po tem kriteriju komisija oceni izdelek v razponu od 0 do 10 točk.
10. člen
Kriterij kakovosti: ugotavlja se, ali izdelek izpolnjuje standarde kakovosti v postopku izdelave po strokovnih osnovah. Komisija ocenjuje kakovost postopka izdelave (kakovost izdelave, skladnost gradiv...) in celovitost izdelka (izdelek je dokončno narejen v skladu s temeljnimi panogami ribniške suhe robe, ne gre za sestavni ali kakšen drug polizdelek). Komisija pri ocenjevanju ustrezno upošteva, ali so izdelki narejeni ročno ali z uporabo strojnih postopkov obdelave lesa, pri čemer so izdelki, ki so narejeni pretežno ročno, ocenjeni z višjim številom točk.
Po tem kriteriju komisija oceni izdelek v razponu od 0 do 10 točk. Če je izdelek po tem kriteriju ocenjen s 3 točkami ali manj, komisija vlogo zavrne.
11. člen
Kriterij tehnološkega procesa: ugotavlja se, ali je izdelek narejen s suhorobarskimi tehnikami priprave in obdelave lesa. Komisija ocenjuje, v kolikšni meri je izdelek narejen ročno ali z uporabo strojnih postopkov, pri čemer so izdelki, ki so narejeni pretežno ročno, ocenjeni z višjim številom točk.
Po tem kriteriju komisija oceni izdelek v razponu od 0 do 10 točk.
12. člen
Izdelovalec izdelkov sme uporabljati geografsko označbo »Ribniška suha roba« le za izdelke, za katere je pridobil pozitivno mnenje komisije. Izdelovalec mora vidno označiti izdelke ribniške suhe robe z oznako geografske označbe »Ribniška suha roba«. Poleg te oznake izdelovalec lahko uporablja tudi svoje oznake in znamke.
IV. ORGANI ZA IZVAJANJE DOLOČB TEGA PRAVILNIKA
13. člen
Za nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika je ustanovljen Projektni svet za geografsko označbo »Ribniška suha roba« (v nadaljevanju: Projektni svet).
Projektni svet sestavlja 15 članov, in sicer:
– 1 predstavnik iz vsake lokalne skupnosti iz območja »Ribniške suhe robe« (7),
– 2 predstavnika Območnih obrtnih zbornic,
– 1 predstavnik Miklove hiše, Ribnica,
– 1 predstavnik Področnega centra za razvoj gospodarstva d.o.o. Ribnica,
– 1 predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije – Območna zbornica Ljubljana,
– 1 predstavnik Upravne enote Ribnica,
– 2 predstavnika izdelovalcev.
Projektni svet je sklepčen, če je na njegovi seji več kot polovica članov. Projektni svet odloča z večino glasov prisotnih članov. Predsednika Projektnega svet izvolijo člani izmed sebe. Mandat članov Projektnega sveta traja 4 leta z možnostjo ponovitve.
14. člen
Naloge in pristojnosti Projektnega sveta so:
– odloča o sprejemu, spremembah in dopolnitvah tega pravilnika in drugih aktov, pri čemer ne sme spreminjati določb, ki so del strokovnih osnov, brez soglasja Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino,
– nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika,
– imenuje člane komisije in nadzira delovanje komisije,
– skupaj z zainteresiranimi institucijami in osebami skrbi za stalno izboljševanje kakovosti izdelkov ribniške suhe robe ter za njeno promocijo,
– ustanavlja razna delovna telesa za izvajanje nalog iz svojih pristojnosti,
– poroča občinskim svetom lokalnih skupnosti iz 1.člena tega pravilnika o svojem delu,
– opravlja druge naloge v zvezi z geografsko označbo »Ribniška suha roba«.
15. člen
Člani komisije so lahko strokovnjaki s področji etnologije, predstavniki izdelovalcev in inštitucij. Komisija lahko deluje v okviru inštitucije ali društva, katerega pooblasti župan občine Sodražica. Člane komisije imenuje projektni svet. Mandat članov komisije traja 4 leta, z možnostjo ponovitve. Predsednika komisije izvolijo člani komisije izmed sebe.
16. člen
Pristojnosti komisije so:
– izvajanje določb tega pravilnika,
– zbira vloge za pridobitev pravice do uporabe geografske označbe »Ribniška suha roba«, ocenjuje primernost izdelkov in izdaja dovoljenja o pravici do uporabe geografske označbe »Ribniška suha roba«,
– skupaj s pristojnimi organi opravlja funkcijo nadzora uporabe geografske označbe »Ribniška suha roba«,
– vodi evidenco o izdanih potrdilih in oznakah za označevanje geografske označbe »Ribniška suha roba«,
– poroča o svojem delu projektnemu svetu,
– opravlja druge naloge v zvezi z geografsko označbo »Ribniška suha roba«.
V. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
17. člen
V primeru, da uporabnik geografske označbe »Ribniška suha roba« ravna v nasprotju s temi določbami, komisija pisno prekliče pravico uporabe geografske označbe »Ribniška suha roba« za prijavljene količine izdelkov. Uporabnik izgubi pravico uporabe geografske označbe »Ribniška suha roba« za dobo enega leta, ter krije stroške umika izdelkov iz prodaje, kot tudi poravnavo škode po sklepu komisije.
18. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Sodražica, dne 4. avgusta 2005.
Župan
Občine Sodražica
Andrej Pogorelc l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti