Na podlagi 63. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 85/99) in 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 29/99, 24/03) je Občinski svet mestne občine Slovenj Gradec na 23. seji dne, 16. novembra 2004 sprejel
P R A V I L N I K
o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav vodovodnega omrežja
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom je urejena tehnična izvedba in uporaba objektov in naprav vodovodnega omrežja, ki ga upravlja, ali ga bo prevzelo v upravljanje Javno komunalno podjetje Slovenj Gradec (v nadaljnjem besedilu: »upravljavec«), pod pogoji določenimi v Odloku o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 85/99).
2. člen
Ta pravilnik je obvezen za vse fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljnjem besedilu »uporabniki«), ter za vse udeležence pri planiranju, projektiranju, v upravnem postopku, gradnji in komunalnem opremljanju.
3. člen
Pravilnik vsebuje naslednja poglavja:
1. Splošne določbe
2. Izdaja projektnih pogojev in soglasij
3. Priključitev objekta na vodovodno omrežje
4. Meritev porabe in obračun porabljene vode
4.1. Lokacija in izvedba merilnega mesta
4.2. Tipi in dimenzije vodomerov
4.3. Obračun porabljene vode in števnina
5. Tehnični normativi
5.1. Odmiki
5.2. Globine
5.3. Vrsta, vgrajevanje in zaščita vodovodnih cevi in armatur
5.4. Dobavni tlak
5.5. Priključitev naprav za ogrevanje vode in drugih tehnoloških naprav
5.6. Protipožarna zaščita
6. Varovanje objektov
7. Nadzor
8. Navodila in grafične priloge
9. Prehodne in končne določbe
4. člen
Poleg določil tega pravilnika morajo uporabniki upoštevati vse veljavne predpise, ki se nanašajo na graditev vodovodnih objektov in naprav.
5. člen
Naprave in objekti uporabnikov in upravljavca so definirani v Odloku o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Slovenj Gradec.
2. IZDAJA PROJEKTNIH POGOJEV, SMERNIC, SOGLASIJ IN MNENJ
6. člen
S projektnimi pogoji, smernicami, soglasji in mnenji, upravljavec določa pogoje, pod katerimi je možno:
– priključevati na vodovodno omrežje,
– uporabljati vodo iz vodovodnega omrežja,
– posegati v območju javnega vodovodnega omrežja.
Brez izpolnitve pogojev iz projektnih pogojev, smernic, soglasij in mnenj ni mogoča priključitev na vodovodno omrežje in uporaba vode iz vodovodnega omrežja.
7. člen
Postopek za izdajo soglasja je načeloma dvostopenjski, in sicer najprej s pridobitvijo projektnih pogojev in šele nato z izdajo soglasja. V katerih fazah nameravane gradnje pa se ti akti pridobivajo, je odvisno od vrste prostorskega akta, ki ureja to gradnjo. Velja namreč, da:
1. Za objekt na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, se ti akti izdajajo v postopku sprejemanja lokacijskega načrta, pri čemer se za projektne pogoje štejejo smernice, za soglasje pa mnenje k lokacijskemu načrtu.
Smernice vsebujejo načelna stališča in pogoje k predvidenim trasam komunalnih vodov, odmikov od obstoječih vodovodnih objektov ali vodovodnega omrežja, izpolnjevanje pogojev varovanja podtalnice glede na območje vodovarstvenega pasu, razpoložljive kapacitete za oskrbo s pitno, sanitarno, tehnološko in protipožarno vodo, tlačne razmere, ter razvojne možnosti glede vodooskrbe.
2. Za objekt na območju, ki se ureja s prostorskim redom, se ti akti izdajajo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, s poprejšnjo izdajo projektnih pogojev za izdelavo projektnih rešitev, po izdelanem projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja pa z izdajo soglasja, razen če soglasodajalec v svojem mnenju o prostorskem redu ni izrecno navedel, da k projektnim rešitvam za gradnjo določene vrste objekta njegovega soglasja ni potrebno pridobiti.
Projektni pogoji vsebujejo pogoje za priključitev na javno vodovodno omrežje, pogoje za posege v območju javnega vodovodnega omrežja, tlačne razmere, odmike, razpoložljive količine vode, potrebno zaščito cevovoda, navaja tudi potrebo po izdelavi projekta vodovodnega priključka ali projekta za prestavitev, oziroma rekonstrukcijo javnega vodovoda, v kolikor je ta potrebna zaradi načrtovanja kakršnihkoli drugih posegov v prostoru.
Soglasje oziroma mnenje se izdaja brez pogojev in ga ni mogoče izdati, če projektni pogoji niso upoštevani.
Poleg projektnih pogojev, smernic, soglasij in mnenj, ki se izdajajo na podlagi ZGO-1, se izdajajo še naslednja soglasja:
3. Soglasje za priključitev – vsebuje pogoje za priključitev na javno vodovodno omrežje za obstoječe objekte.
4. Soglasje za začasni priključek – vsebuje pogoje za priključitev na javno vodovodno omrežje za objekte, ki so opredeljeni kot začasni objekti.
5. Soglasje k rekonstrukciji in vzdrževanju – vsebuje pogoje za istočasno izvedbo potrebnih del na javnem vodovodnem omrežju, v primeru rekonstrukcije in vzdrževanja cest, ulic in trgov, ter drugih omrežij in naprav (elektro, telefon, plinovod, toplovod, kabelska TV...).
8. člen
Uporabnik mora poleg potrebne dokumentacije, upravljavcu predložiti vlogo za pridobitev projektnih pogojev, smernic, soglasij oziroma mnenj. Obrazec vloge uporabnik dvigne na sedežu podjetja upravljavca.
9. člen
Veljavnost izdanih projektnih pogojev, smernic, soglasij in mnenj je eno leto. V tem času mora uporabnik pridobiti ustrezno dovoljenje za poseg v prostor, v nasprotnem primeru pa je uporabnik dolžan pri upravljavca zaprositi za podaljšanje projektnih pogojev, smernic, soglasij oziroma mnenj.
3. PRIKLJUČITEV OBJEKTA NA VODOVODNO OMREŽJE
10. člen
Priključitev objekta na javno vodovodno omrežje je možna:
– če je k vlogi za pridobitev projektnih pogojev, smernic, soglasij oziroma mnenj predložena vsa zahtevana dokumentacija v skladu z 11. členom Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Slovenj Gradec,
– če so izpolnjeni pogoji iz projektnih pogojev, smernic, soglasij in mnenj,
– če se objekt nahaja na območju javnega vodovoda,
– če je objekt možno oskrbovati z ustreznimi tlaki,
– da je interna vodovodna inštalacija uporabnika pregledana in izvedena v skladu s standardi, normativi in drugimi zahtevanimi predpisi,
– da je od objekta v skladu s predpisi izvedeno odvajanje odplak.
11. člen
Za že obstoječe objekte mora uporabnik upravljavcu predložiti dokazilo o lastništvu. V primeru, da uporabnik ni lastnik objekta, oziroma je najemnik, mora predložiti pisno soglasje, s katerim se lastnik strinja s priključitvijo objekta na javni vodovod in uporabnika pooblašča za pridobitev soglasja za priklop na javni vodovod.
12. člen
Za vzdrževanje vodovodnega priključka mora uporabnik z upravljavcem skleniti pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice, v kateri se upravljavcu ob vsakem času priznava služnostna pravica za vzdrževanje, v kolikor pa poteka priključek preko zemljišča, ki ni last uporabnika, mora uporabnik pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice skleniti z lastnikom zemljišča.
13. člen
Upravljavec lahko v posebnih primerih dovoli vgradnjo naprave za povečanje tlaka vode. Za napravo za povečanje tlaka si mora uporabnik pridobiti projekt, katerega izdela pooblaščena projektantska organizacija, pri čemer je potrebno upoštevati obratovalne pogoje, količino vode in zahteve upravljavca.
Naprava za povečanje tlaka mora biti nameščena za obračunskim vodomerom in predstavlja del interne inštalacije.
14. člen
Začasni vodovodni priključek za pokrivanje potreb po vodi v času gradnje objekta (v nadaljnjem besedilu »gradbeni priključek«), se izvede glede priklopa na glavni vodovod v smislu stalnega vodovodnega priključka (17. člen tega pravilnika), z montažo vodomera v tipskem PVC jašku, na začasnem mestu, ki se nahaja na trasi končne ureditve vodovodnega priključka.
15. člen
Del vodovodnega priključka, to je spojna cev med primarnim vodovodnim omrežjem in objektom, se za vsak objekt praviloma izvede samo eden.
16. člen
Na trasi vodovodnega priključka ni dovoljena izgradnja podzemnih in nadzemnih objektov, sajenje dreves, postavljanje barak, ograj, drogov javne razsvetljave, drogov elektro in telefonskih vodov, cestnih požiralnikov, kanalskih jaškov…
17. člen
Priključek na glavno vodovodno omrežje mora biti izveden z ustreznimi spojnimi elementi (navrtalni oklep, T-kos). Na mestu priklopa na glavni cevovod je potrebno montirati zaporni element, oziroma zasun z vgradilno garnituro in pokrovom, katerega je potrebno obetonirati v skladu z načrtom iz grafične priloge št. 1.
18. člen
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovodnega omrežja in hkrati iz lastnega vodnega vira le, če sta interna napeljava priključena na javni vodovod in interna napeljava priključena na lasten vodni vir izvedeni ločeno, brez kakršnekoli povezave.
Za dovolitev vodovodnega priključka k takšnim objektom, je potrebno pri vlogi za soglasje poleg ostale dokumentacije, predložiti tudi načrt hišne inštalacije in načrt poteka zunanjega vodovoda.
V primeru onesnaženja vode v javnem vodovodnem omrežju, zaradi neizpolnjevanja prvega odstavka tega člena, odgovarja uporabnik za vse nastale posledice.
19. člen
Objekti s petimi ali večstanovanjskimi enotami, oziroma z vodovodnim priključkom dimenzije nad DN 40 mm, mora imeti na vodovodnem priključku pred obračunskim vodomerom odcep za dezinfekcijo, sanitarno kontrolo in zasilno oskrbo z vodo.
Odcep je začepljen in opremljen s plombiranim ventilom.
20. člen
Vsa dela v vezi neposredne priključitve vodovodnega priključka na javni vodovod in montažo vodomera lahko izvede le upravljavec, ostala dela pa lahko izvaja tudi za to usposobljen izvajalec, s pooblastilom upravljavca.
21. člen
Po izgradnji vodovodnega priključka upravljavec na stroške uporabnika izdela geodetski posnetek in vnos v komunalni kataster.
22. člen
Stroški pridobivanja soglasij, stroški izdelave vodovodnega priključka, in vsi ostali stroški vezani na izgradnjo vodovodnega priključka bremenijo uporabnika.
23. člen
Kontrolo izvedenosti priključka v skladu s tem pravilnikom in Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Slovenj Gradec, zapisniško opravi pooblaščena oseba upravljavca, kar je pogoj za uporabo pitne vode iz javnega vodovodnega omrežja.
4. MERITEV PORABE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
4.1. Lokacija in izvedba merilnega mesta
24. člen
Merilno mesto je lahko:
a) vodomerni jašek izven objekta in je obvezen:
– za vse objekte do katerih je predvideni vodovodni priključek dimenzije do vključno DN 32 mm. Vodomer mora biti montiran v tipskem PVC jašku v skladu z grafično prilogo št. 2 in št. 3,
– za vse objekte s predvidenim vodovodnim priključkom dimenzije DN 40 mm in več, kolikor razmere zunanje ureditve to dopuščajo; vodomerni jašek upravljavec dimenzijsko in lokacijsko predpiše za vsak primer posebej na osnovi projekta zunanje ureditve. Izvedba takšnega merilnega mesta je možna le, če je celoten objekt samostojna stanovanjska, poslovna ali druga enota in je predvidena enotna meritev porabe vode,
– za objekte v strnjenih zazidavah in vrstne stanovanjske hiše, za katere se uredi jašek v katerem so nameščeni ločeni vodomeri za vse stanovanjske, poslovne in druge enote posebej; vodomerni jašek upravljavec dimenzijsko in lokacijsko predpiše za vsak primer posebej na osnovi projekta zunanje ureditve;
b) vodomerni jašek v objektu in je obvezen:
– za vse objekte s predvidenim vodovodnim priključkom dimenzije DN 40 mm in več, pri katerih je mogoč stalen dostop v prostor kjer se nahaja vodomerni jašek; vodomerni jašek upravljavec dimenzijsko in lokacijsko predpiše za vsak primer posebej na osnovi projektne dokumentacije. V primeru, da je v objektu več samostojnih stanovanjskih, poslovnih ali drugih enot, mora biti v jašku nameščen za vsako enoto ločen vodomer;
c) vodomerna zidna niša v objektu je obvezna:
– za objekte z več stanovanjskimi enotami; zidna niša z montiranim vodomerom mora biti za vsako stanovanje posebej izvedena v skupnih prostorih (hodniku), in sicer pred vhodom v posamezno stanovanje.
25. člen
V primerih, kateri niso opredeljeni v 24. členu tega pravilnika, ima upravljavec pravico, da v soglasju po lastni presoji predpiše posebno izvedbo merilnega mesta.
26. člen
Vodomer je montiran med dvema zapornima elementoma. Neposredno pred vodomerom je obvezna vgradnja lovilca nesnage. Za vodomerom je potrebno vgraditi nepovratni ventil, ki preprečuje vdor vode iz interne inštalacije v javno vodovodno omrežje. Za preprečitev nedovoljenih posegov, upravljavec takoj po montaži vodomera plombira matični privoj (holandec).
27. člen
Iz vseh vrst vodomernih jaškov mora biti izvedeno odvodnjavanje v odvodni kanal za meteorne vode. Preprečen mora biti povratni vdor odpadnih vod v vodomerni jašek.
28. člen
Obračunski vodomer mora biti vgrajen na suhem, svetlem, čistem in lahko dostopnem mestu, pozimi pa zavarovan pred zmrzovanjem. Upravljavcu mora biti omogočen stalen dostop do merilnega mesta.
29. člen
Stroški izdelave merilnega mesta, nabave in montaže vodomera bremenijo uporabnika.
4.2. Tipi in dimenzije vodomerov
30. člen
Obračunski vodomeri so praviloma horizontalne izvedbe.
31. člen
Dimenzijo vodomera določi projektant na podlagi maksimalne in minimalne predvidene porabe. Podatke o predvideni porabi je dolžan podati uporabnik ob vlogi za izdajo soglasja.
Kolikor se kasnejša poraba razlikuje od predvidene, upravljavec predela merilno mesto na stroške uporabnika. Uporabnik v tem primeru nosi tu vse ostale stroške v vezi dimenzijske spremembe vodovodnega priključka.
Uporabljajo se standardne dimenzije vodomerov DN 20, 25, 30, 40, 50, 80 in 100 mm.
32. člen
V primerih, da je razlika med minimalno in maksimalno porabo velika, oziroma da prihaja do trenutnih visokih pretokov skozi vodomer, je potrebno vgraditi obtočni vodomer.
4.3. Obračun porabljene vode in števnina
33. člen
Količina porabljene vode iz vodovodnega omrežja se meri z obračunskimi vodomeri in je izražena z enoto m3.
34. člen
Uporabniku, ki je priključen na vodovodno omrežje, upravljavec na osnovi predvidene ali dejansko porabljene količine vode in veljavnih cen zaračuna vodarino.
35. člen
Za vzdrževanje vodomerov, ki vključuje:
– menjavo v zakonsko predpisanem roku,
– redno popravilo,
– žigosanje,
– izredno menjavo in popravilo v primeru okvar na vodomeru, ki niso nastale po krivdi uporabnika,
upravljavec zaračuna števnino vsakemu uporabniku, ki ima izveden vodovodni priključek, ne glede na količino porabljene vode.
Števnina ne vključuje stroške okvar ali poškodb, ki so nastale na vodomeru zaradi neposredne ali posredne krivde uporabnika.
36. člen
Mesečna števnina, ki je odvisna od dimenzije in vrste vodomera, brez DDV znaša:
– DN 15 mm in DN 20 mm 1,09 € / mesec
– DN 25 mm in DN 30 mm 1,41 € / mesec
– DN 40 mm 1,80 € / mesec
– DN 50 mm in DN6 5mm 3,71 € / mesec
– DN 80 mm 4,28 € / mesec
– DN 100 mm 4,86 € / mesec
– DN 50/20 mm – obtočni 8,07 € / mesec
– DN 80/20 mm – obtočni 9,11 € / mesec
– DN 100/20 mm – obtočni 10,27 € / mesec
– ostale dimenzije
in vrste vodomerov po dejanskih stroških
Do uvedbe nove valute se števnina obračunava v tolarski protivrednosti EUR, skladno z gibanjem srednjega tečaja Banke Slovenije na dan obračuna.
5. TEHNIČNI NORMATIVI
5.1. Odmiki
37. člen
Minimalni vertikalni svetli odmiki pri križanju vodovoda z ostalimi komunalnimi vodi so:
a) če poteka vodovod pod:
– kanalizacijo – 1 m
– plinovodom, toplovodom, elektro in telefonskimi vodi, ter kabelsko TV – 0,50 m
b) če poteka vodovod nad:
– kanalizacijo – 0,50 m
– plinovodom in toplovodom – 0,50 m
– elektro in telefonskimi vodi, ter kabelsko TV – 0,30 m
Pri vseh križanjih mora biti zaradi posedanja, pritiskov, sanitarnih pogojev in drugih vplivov vodovod položen v zaščitni cevi v dolžini 1 m, pri križanjih s kanalizacijo pa v dolžini 3 m na vsako stran od mesta križanja.
38. člen
Pri križanju vodovoda s prometno potjo, mora biti vodovod položen v zaščitno cev ali kineto, katera mora biti dimenzionirana na prometne obremenitve.
39. člen
Križanja vodovoda z ostalimi vodi morajo praviloma potekati pravokotno, ne smejo pa potekati pod kotom manjšim od 45°.
40. člen
Pri prečkanju struge vodotokov mora biti vodovod položen v skladu z zahtevami upravljavca vodotokov in hudournikov.
41. člen
Trajno grajeni objekti morajo biti odmaknjeni najmanj 3 m od vodovoda. Kolikor to ni mogoče, je potrebno vodovodno cev položiti v zaščitno cev, katera mora biti položena še najmanj 5 m od obeh zunanjih robov objekta.
42. člen
Minimalni horizontalni svetli odmiki vodovoda do ostalih komunalnih vodov, ki potekajo vzdolžno ob vodovodni cevi, so:
a) fekalna in mešana kanalizacija, ki poteka na enaki ali manjši globini kot vodovod – 3 m,
b) meteorna kanalizacija, ki poteka na enaki ali manjši globini kot vodovod – 1,50 m,
c) plinovod, toplovod, elektro in telefonski vodi, ter kabelska TV – 0,50 m,
d) fekalna in mešana kanalizacija, ki poteka na večji globini kot vodovod – 1,50 m.
43. člen
Vzdolžno pod ali nad vodovodom znotraj odmikov navedenih v 42. členu, ni dovoljeno polagati nobenih drugih komunalnih vodov.
44. člen
Odmik vodovoda od greznic in drugih objektov, ki vsebujejo zdravju škodljive, agresivne in nevarne snovi, mora biti minimalno 5 m.
45. člen
Kolikor predpisanih minimalnih odmikov ni mogoče doseči, mora biti v projektu posebej določen način izvedbe, kontrole in vzdrževanja vodovoda v tem območju.
46. člen
V času gradnje ostalih objektov, vodov in naprav je potrebno vodovod zaščititi pred posedanjem, preobremenitvami z gradbeno mehanizacijo in ostalimi vplivi, ki nastajajo v času gradnje.
47. člen
V primeru poškodb na vodovodnem omrežju, katere nastanejo kot posledica posegov na območju vodovoda, mora povzročitelj poškodb pri upravljavcu naročiti popravilo in je dolžan povrniti vse neposredne in posredne stroške, ki so nastali zaradi poškodb na vodovodnem omrežju.
48. člen
Za vsa križanja mora investitor, oziroma izvajalec del izvesti geodetski posnetek in ga dostaviti upravljavcu.
5.2. Globine
49. člen
Minimalna globina vodovoda od temena cevi do končne nivelete terena je:
a) javni vodovod:
– v voznih površinah 1,60 m,
– v nevoznih površinah 1,40 m,
b) vodovodni priključek:
– v voznih površinah 1,20 m,
– v nevoznih površinah 1 m.
Izjemoma je možna globina vodovoda največ 2 m do temena cevi v dolžini maksimalno 30 m.
5.3. Vrsta, vgrajevanje in zaščita vodovodnih cevi
in armatur
50. člen
Za vse cevovode je potrebno uporabljati cevi imenskega tlaka minimalno NP10 bar ne glede na obratovalne pogoje.
Standardne vrste in premeri cevi, ki se uporabljajo na vodovodnem sistemu, so:
– jeklene cevi: notranji premer DN 20, 25, 32, 40, 50, 65, 80, 100, 125, 150, 200, 250 in 300 mm,
– DUKTILNE cevi: notranji premer DN 80, 100, 125, 150, 200, 250 in 300 mm,
– PEHD in PVC cevi: zunanji premer DN 25, 32, 40, 50, 63, 90, 110, 125, 140, 160, 200, 225, 250, 280 in 315 mm.
Če se pojavijo na tržišču našim pogojem primerni materiali, je potrebno pred uporabo le-teh pridobiti pisno soglasje upravljavca.
51. člen
Material cevi praviloma izbiramo glede na namen vodovoda, in sicer:
– jeklene cevi se vgrajujejo pri prečkanjih cestišč, vodotokov, hudournikov in prehodih skozi temelje objektov,
– DUKTILNE cevi se uporabljajo za primarne vodovode, vodovode v mestnih jedrih, pri prečkanju cestišč, vodotokov in hudournikov,
– PEHD cevi se uporabljajo za vodovode, ki potekajo v manj zahtevnih zemljiščih in za hišne priključke,
– PVC cevi se uporabljajo za primarne vodovode, ki potekajo v manj zahtevnih zemljiščih.
52. člen
Pred polaganjem cevi je potrebno pripraviti peščeno posteljico, nanjo položiti cev in jo varnostno obsuti s sejanim peskom. Pesek za posteljico in obsip mora biti frakcije 0 – 4 mm. Debelino posteljice in obsipa cevi določi projektant glede na vrsto zemljišča in obremenitve površine terena.
Jekleni cevovodi morajo biti ustrezno antikorozijsko zaščiteni.
53. člen
Po položitvi in pred zasipom cevovoda mora biti izveden tlačni preizkus, katerega postopek mora biti definiran v tehničnem poročilu projekta (PZI) in v skladu z navodili upravljalca.
54. člen
Nad vodovodno cevjo je potrebno položiti ustrezen opozorilni trak za označitev, ki mora biti oddaljen ca. 0,50 m od temena cevi. Na primarnih vodovodih mora biti opozorilni trak opremljen s kovinskim vložkom za ugotavljanje poteka vodovoda.
55. člen
Zaporni elementi, oziroma zasuni morajo biti vgrajeni na vsakem odcepu primarnega vodovoda, pred hidranti, zračniki in blatnimi izpusti.
Zasuni so pri večjih dimenzijah cevovodov praviloma nameščeni v jaških, pri manjših dimenzijah pa v izvedbi z vgradilno garnituro in obetoniranim pokrovom.
56. člen
Primarni vodovodi morajo biti v najnižjih točkah opremljeni z blatnim izpustom, z iztokom v vodotok ali kanalizacijo. Izpust mora biti opremljen z žabjim pokrovom.
V najvišjih točkah pa mora biti na primarnem vodovodu izvedeno odzračevanje, z namestitvijo zračnika v jašku.
57. člen
Vsi zaporni elementi, zračniki, blatni izpusti, hidranti in sifoni pri prečkanju vodotokov morajo biti označeni s tablicami, katere morajo biti nameščene na drogovih ali na fiksnih objektih.
58. člen
Dimenzije vodovodnih jaškov določi projektant na osnovi dimenzije vodovoda in pogostosti vstopa, morajo pa biti opremljeni z vstopnim pokrovom dimenzije 0,80 x 0,80 m in vstopno lestvijo. Iz jaška mora biti izvedeno odvodnjavanje v kanalizacijo, vodotok ali ponikalnico.
59. člen
Pred začetkom gradnje vodovoda mora izvajalec del, oziroma investitor pri upravljavcu naročiti izdelavo geodetskega posnetka vodovoda.
5.4. Dobavni tlak
60. člen
Dobavni tlak je odvisen od hidravličnega stanja in porabe vode v omrežju. Praviloma se obratovalni tlaki gibljejo od 1,5 do 6 bar. Za vsak objekt se v soglasju navede tlak, ki ga omogoča stanje v vodovodnem omrežju.
Če tlak vode na najnižjem mestu v objektu presega 6 bar, mora uporabnik za obračunskim vodomerom vgraditi ventil za redukcijo tlaka, ki je sestavni del interne inštalacije in spada v vzdrževanje uporabnika.
5.5. Priključitev naprav za ogrevanje vode in drugih tehnoloških naprav
61. člen
Naprave za ogrevanje vode in druge tehnološke naprave, ki rabijo vodo iz javnega vodovodnega omrežja, ter delujejo pod višjim tlakom kot je v omrežju, ali lahko vračajo vodo v omrežje, morajo biti izvedene tako, da je onemogočen povratni tok vode iz interne inštalacije v vodovodno omrežje.
62. člen
Interna inštalacija uporabnika, ki pri tehnološkem procesu uporablja snovi, katere lahko ogrozijo sanitarno neoporečnost vode, mora biti izvedena tako, da je popolnoma izključena možnost povratnega toka vode iz inštalacije v vodovodno omrežje upravljavca.
5.6. Protipožarna zaščita
63. člen
Javni vodovod napaja preko svojega omrežja tudi naprave, ki služijo za gašenje požarov. Naprave v ta namen so hidranti in hidrantno omrežje.
64. člen
Hidrante vgrajujemo na sekundarnem vodovodnem omrežju, izjemoma tudi na primarnem omrežju na način, ki ga določajo predpisi o požarni varnosti. Minimalni premer cevovoda, na katerega se priključuje hidrant, je praviloma DN 100 mm.
65. člen
Hidranti na omrežju so glede na terenske razmere podtalni in nadtalni. Dimenzije hidrantov so praviloma DN 80 in 100 mm.
66. člen
Pred vsakim hidrantom mora biti vgrajen zaporni element – zasun z vgradilno garnituro in obetoniranim pokrovom. Pod hidrantom mora biti izveden peščen zasip, ki služi za odvod vode ob zapiranju hidranta.
67. člen
Omrežja, ki služijo za napajanje hidrantov, so lahko javna ali interna. Javna hidrantna omrežja z vgrajenimi hidranti potekajo po javnem zemljišču ali zemljišču v zasebni lasti in jih vzdržuje upravljavec.
Interno hidrantno omrežje je del interne inštalacije, ki je v upravljanju uporabnika in služi za protipožarno zaščito objektov uporabnika.
6. VAROVANJE OBJEKTOV
68. člen
Vodooskrbni objekti (črpališča, prečrpališča, rezervoarji, raztežilniki…) morajo biti varovani v skladu z veljavnimi predpisi za tovrstne objekte.
Varovanje objektov se izvaja z:
– alarmnimi napravami,
– zaščitno ograjo višine 2 m,
– vgradnjo dodatnih kovinskih rešetk na okvirih vrat in oken,
– ustrezno zaščito zračnikov proti vmetu itd.
7. NADZOR
69. člen
Nadzor nad izgradnjo ali rekonstrukcijo vodovodnih objektov in naprav, razen nad izgradnjo vodovodnih priključkov, izvaja pooblaščena organizacija.
70. člen
Nadzor nad izgradnjo vodovodnih priključkov vrši odgovorna ali pooblaščena oseba upravljavca.
8. NAVODILA IN GRAFIČNE PRILOGE
71. člen
Navodila in grafične priloge izdelajo strokovne službe upravljavca in so pri njemu na razpolago.
9. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
72. člen
Vsa izdana soglasja do dneva uveljavitve tega pravilnika ostanejo v veljavi, pri izvedbah pa se morajo upoštevati normativi iz tega pravilnika.
73. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-05-17
Slovenj Gradec, dne 17. novembra 2004.
Župan
Mestne občine Slovenj Gradec
Matjaž Zanoškar l. r.
