Uradni list Republike Slovenije

121 Uradni list RS, št. 121/2004
z dne 11. 11. 2004

5018. Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju, Stran 14549.


Na podlagi prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta uredba določa v skladu z Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (UL L št. 189 z dne 18. 7. 2002, str.12–26) in z namenom, da se izogne, prepreči ali zmanjša škodljive učinke, vključno z motnjami, ki jih povzroča hrup v okolju, ukrepe za zmanjšanje obremenjenosti okolja s hrupom, zlasti v zvezi z:

– metodami ocenjevanja hrupa v okolju,

– določanjem izpostavljenosti hrupu s kartiranjem obremenjenosti poseljenih območij s hrupom,

– zagotavljanjem dostopa informacij o hrupu v okolju in njegovih učinkih javnosti,

– pripravo operativnega programa varstva pred hrupom z namenom preprečevanja in zmanjševanja hrupa v okolju, ki temelji na rezultatih kartiranja obremenjenosti območij s hrupom, in

– pripravo programa ukrepov na območjih poselitve, ki so zaradi obremenjenosti s hrupom razvrščena v razred največje obremenjenosti in zaradi izpostavljenosti hrupu določena kot degradirano okolje.

2. člen

(1) Določbe te uredbe se uporabljajo za hrup v okolju, kateremu so ljudje izpostavljeni predvsem na pozidanih območjih naselij, območjih javnih parkov in zelenih površin v naseljih, namenjenih rekreaciji, ali drugih mirnih območjih na poselitvenih območjih, na mirnih območjih na prostem, na območjih blizu šol, bolnišnic in v bližini drugih stavb in območij, ki so občutljiva na hrup v okolju.

(2) Določbe te uredbe se ne uporabljajo za hrup, ki ga povzroča hrupu izpostavljen človek sam, hrup zaradi aktivnosti v gospodinjstvih, hrup, ki ga povzročajo sosedje, hrup na delovnem mestu, hrup, ki nastane znotraj prevoznih sredstev, ali hrup zaradi vojaških, obrambnih ali zaščitnih aktivnosti na območjih, ki jih upravlja Ministrstvo za obrambo oziroma vojaških vaj ter vaj na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3) Določbe te uredbe se tudi ne uporabljajo za hrup, ki nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter pri nudenju medicinske, policijske in druge pomoči.

3. člen

Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:

1. hrup v okolju je nezaželen ali škodljiv zunanji zvok, ki ga povzročajo človekove aktivnosti, vključno s hrupom, ki ga oddajajo prevozna sredstva v cestnem, železniškem in zračnem prometu ter naprave na območjih z industrijsko dejavnostjo, kot so na primer naprave, za katere je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo emisije naprav, in ki lahko povzročajo onesnaženje večjega obsega;

2. škodljivi učinki so negativni učinki na zdravje ljudi;

3. motnja je stopnja motenosti prebivalstva zaradi hrupa v okolju, ki je ugotovljena s pomočjo rezultatov, dobljenih z meritvami hrupa v okolju ali z računskim modelom;

4. kazalec hrupa je fizikalna lestvica za opis hrupa v okolju, ki je v povezavi s škodljivimi učinki;

5. ocenjevanje je katerakoli metoda za izračun, napoved, ugotovitev ali merjenje vrednosti kazalca hrupa ali s hrupom povezanih škodljivih učinkov;

6. kazalec hrupa dan-večer-noč (v nadaljnjem besedilu: L(dvn)) je kazalec hrupa za celovito motnjo in ga dodatno določa priloga 1, ki je sestavni del te uredbe;

7. kazalec dnevnega hrupa (v nadaljnjem besedilu: L(dan)) je kazalec hrupa za motnjo v dnevnem obdobju in ga dodatno določa priloga 1 te uredbe;

8. kazalec večernega hrupa (v nadaljnjem besedilu: L(večer)) je kazalec hrupa za motnjo v večernem obdobju in ga dodatno določa priloga 1 te uredbe;

9. kazalec nočnega hrupa (v nadaljnjem besedilu: L(noč)) je kazalec hrupa za motnjo spanca in ga dodatno določa priloga 1 te uredbe;

10. odnos med dozo izpostavljenosti hrupu in učinkom je odnos med vrednostjo kazalca hrupa in škodljivim učinkom;

11. poselitveno območje je zaokroženo območje na območju mestne občine, kjer živi več kot 100.000 prebivalcev, povprečna gostota poselitve naselja pa je večja od 10 prebivalcev na hektar;

12. mirno območje na poselitvenem območju je območje varstva pred hrupom, ki ga pristojni organ mestne občine razmeji in kjer vrednost L(dvn) ali drugega kazalca hrupa ne sme presegati mejne vrednosti za ta kazalec hrupa, ne glede na vir hrupa;

13. mirno območje na prostem je območje varstva pred hrupom, ki obsega zavarovano območje po predpisih s področja ohranjanja narave, razen območij naselij in območij pomembnih cest in železniških prog v širini 1.000 m od sredine ceste oziroma proge v širših zavarovanih območjih in zavarovanih območij v naseljih in ne sme biti moteno zaradi hrupa, ki ga povzročajo promet, industrija ali rekreacijske dejavnosti;

14. pomembna cesta je odsek avtoceste, hitre ceste, glavne ceste I. in II. reda in regionalne ceste I., II. in III. reda, na katerem letni pretok vozil presega tri milijone vozil;

15. pomembna železniška proga je odsek glavne proge in regionalne železniške proge, na katerem letno prevozi več kot 30.000 vlakov;

16. večje letališče je letališče za potniški ali tovorni zračni promet, ki ima več kot 50.000 premikov letno (za premik se šteje tako vzlet kot pristanek zrakoplova), razen tistih, ki se izvajajo za usposabljanje na lahkih zrakoplovih;

17. kartiranje hrupa je prikaz podatkov o obstoječi ali predvideni obremenjenosti območij s hrupom, pri čemer so navedena preseganja katerekoli mejne vrednosti kazalcev hrupa, število prizadetih ljudi na posameznem območju ali število stanovanj, ki so na posameznem območju izpostavljena hrupu določeni vrednosti kazalca hrupa;

18. strateška karta hrupa je karta, namenjena splošni oceni o izpostavljenosti hrupu na posameznem območju zaradi različnih virov hrupa ali oceni celotne obremenjenosti s hrupom na tem območju;

19. mejna vrednost je vrednost za L(dvn) in L(noč,) in kjer je primerno, L(dan) ali L(večer), ki ne sme biti presežena, če pa je, je treba izvajati ukrepe za zmanjšanje hrupa. Mejne vrednosti so lahko različne za različne vrste hrupa (hrup cestnega, železniškega in zračnega prometa, industrijski hrup, itd.), za različne namenske rabe prostora in različno občutljivost prebivalstva na hrup; lahko so različne tudi za obstoječe vire hrupa oziroma obstoječe namenske rabe prostora in za nove vire hrupa oziroma spremenjene namenske rabe prostora;

20. operativni program varstva pred hrupom je operativni program varstva okolja na področju varstva okolja pred hrupom;

21. akustično načrtovanje je urejanje bodočega hrupa z načrtovanimi ukrepi, kot je na primer načrtovanje namenske rabe prostora, inženiring prometnih storitev, načrtovanje prometa, zmanjšanje hrupa z ukrepi zvočne izolacije in nadzorom virov hrupa;

22. javnost je ena ali več fizičnih ali pravnih oseb ter njihova združenja, organizacije ali skupine.

II. KAZALCI HRUPA IN NJIHOVA UPORABA

4. člen

(1) Za pripravo in revidiranje strateške karte hrupa se uporabljajo vrednosti kazalcev hrupa L(dvn) in L(noč).

(2) Za akustično planiranje in določanje območij varstva pred hrupom se lahko poleg L(dvn) in L(noč) uporabljata tudi L(dan) in L(večer) ter dodatni kazalci hrupa iz 3. točke priloge 1 te uredbe.

(3) Mejne vrednosti se določijo za kazalca hrupa L(dvn) in L(noč).

(4) Za hrup, ki ga povzroča cestni promet, železniški promet ali zračni promet v bližini letališč, in za hrup industrijskih obratov in naprav, se mejne vrednosti določijo tudi za L(dvn), L(noč), L(dan) in L(večer) ter za dodatne kazalce hrupa iz 3. točke priloge 1 te uredbe.

III. METODE OCENJEVANJA

5. člen

(1) Vrednosti kazalcev hrupa L(dvn) in L(noč) se določijo z uporabo metod ocenjevanja, določenih v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(2) Škodljivi učinki se ocenjujejo na podlagi odnosa med dozo izpostavljenosti hrupu in učinkom na način, ki je določen v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.

IV. STRATEŠKA KARTA HRUPA

6. člen

(1) Strateške karte hrupa se izdelajo na podlagi podatkov iz poročil o obratovalnem monitoringu hrupa, ki ga morajo izvajati upravljavci virov hrupa v skladu s predpisi, ki urejajo obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa.

(2) Za izdelavo in revidiranje strateških kart hrupa ter za vodenje zbirke kart hrupa je odgovorno ministrstvo, pristojno za okolje.

(3) Strateška karta hrupa mora izpolnjevati zahteve, določene v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe.

(4) Strateško karto hrupa na območju državne meje je treba izdelati v sodelovanju z organi sosednje države, pristojnimi za izdelavo strateške karte hrupa.

(5) Strateško karto hrupa je treba pregledati in, če je potrebno, popraviti najmanj vsakih pet let po datumu njene izdelave.

V. OPERATIVNI PROGRAM VARSTVA PRED HRUPOM

7. člen

(1) Operativni program varstva pred hrupom mora vsebovati načrte ukrepov za obvladovanje problemov, ki jih povzroča zunanji hrup, in izpolnjevati zahteve iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe.

(2) Operativni program varstva pred hrupom se mora v primeru pomembnejšega dogajanja, ki bi utegnilo vplivati na obstoječe razmere na področju hrupa, pregledati in, če je potrebno, popraviti, in to najmanj vsakih pet let po datumu njegovega sprejema na Vladi Republike Slovenije.

(3) Pri izdelavi operativnega programa varstva pred hrupom je treba za območja ob državni meji zagotoviti sodelovanje upravnih organov sosednjih držav, pristojnih za načrtovanje ukrepov varstva pred hrupom.

(3) Ministrstvo, pristojno za okolje, pripravi operativni program varstva pred hrupom v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za promet, ministrstvom, pristojnim za zdravje, in upravo mestne občine, na območju katere je poselitveno območje, in ga predloži Vladi Republike Slovenije v sprejem.

VI. POROČANJE KOMISIJI EVROPSKE UNIJE

8. člen

(1) O strateških kartah in operativnih programih varstva pred hrupom mora ministrstvo, pristojno za okolje, poročati Komisiji Evropske unije v šestih mesecih po poteku rokov iz 9. člena te uredbe.

(2) V poročilih iz prejšnjega odstavka morajo informacije iz strateške karte in povzetek operativnega programa varstva pred hrupom vsebovati najmanj podatke iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe.

VII. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

9. člen

(1) Strateško karto hrupa za poselitvena območja z več kot 250.000 prebivalci in za pomembne ceste z več kot šest milijonov prevozov vozil letno, za pomembne železniške proge, ki imajo več kot 60.000 prevozov vlakov letno, in večja letališča je treba izdelati najkasneje do 30. julija 2007 za stanje obremenjenosti okolja s hrupom v prejšnjem koledarskem letu.

(2) Strateško karto hrupa za poselitvena območja, pomembne ceste, pomembne železniške proge in za vsa večja letališča je treba izdelati najkasneje do 30. julija 2012 in nato vsakih pet let za stanje obremenjenosti okolja s hrupom v prejšnjem koledarskem letu.

(3) Operativni program varstva pred hrupom je treba najkasneje do 18. julija 2008 sprejeti za:

območja naselij blizu pomembnih cest z več kot 6 milijonov prevozov vozil letno, pomembnih železniških prog z več kot 60.000 prevozov vlakov letno in blizu večjih letališč,

– poselitvena območja z več kot 250.000 prebivalci, v katerem je treba zagotoviti varstvo pred povečanjem hrupa na mirnih območjih.

(4) Operativne programe varstva pred hrupom, ki obravnavajo načrte ukrepov za obvladovanje problemov na območjih, kjer se ugotavlja preseganje mejnih vrednosti, določenih za kazalce hrupa, na poselitvenih območjih in za emisije hrupa, ki ga povzročajo pomembne ceste ali pomembne železniške proge, je treba sprejeti najkasneje do 18. julija 2013.

10. člen

(1) Do izdaje predpisa o mejnih vrednosti za kazalce hrupa iz tretjega odstavka 4. člena te uredbe se za mejne vrednosti kazalcev hrupa uporabljajo mejne vrednosti za ravni hrupa, določene v naslednjih predpisih:

– Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96, 59/02 – ZJZ in 41/04) in

– Uredbi o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95 in 41/04 – ZVO-1).

(2) Ne glede na določbe 5. člena te uredbe se za ocenjevanje obremenjenosti okolja s hrupom do določitve mejnih vrednosti za kazalce hrupa iz prejšnjega odstavka uporabljajo metode merjenja in izračunavanja ravni hrupa iz Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96, 59/02 – ZJZ in 41/04) in Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 45/02 in 41/04 – ZVO-1) ter za hrup cestnega in železniškega prometa metode za izračun ocenjene ravni hrupa zaradi cestnega in železniškega prometa iz Uredbe o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95 in 41/04 – ZVO-1).

11. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 354-35/2004-1

Ljubljana, dne 28. oktobra 2004.

EVA 2002-2511-0159

Vlada Republike Slovenije

mag. Anton Rop l. r.
Predsednik

                                   PRILOGA 1

                                 KAZALCI HRUPA



1.         Opredelitev L(dvn)ravni: dan-nočer

      Raven dan-večer-noč L(dvn) v decibelih (dB) je opredeljena z naslednjo
      enačbo:
Priloga 1
      pri kateri je:

      -           L(dan) je A-vrednotena dolgoročna povprečna raven hrupa, kot
            jo določa  SIST ISO 1996-2, izračunana za vsa dnevna obdobja v
            letu,

      -           L(večer) je A-vrednotena dolgoročna povprečna raven hrupa,
            kot jo določa SIST ISO 1996-2, izračunana za vsa večerna obdobja v
            letu,

      -           L(noč) je A-vrednotena dolgoročna povprečna raven hrupa, kot
            jo določa SIST ISO 1996-2, izračunana za vsa nočna obdobja v letu,

            kjer:

            -          dan traja 12 ur, večer štiri in noč osem ur,

            -           začetek dneva je ob 6. uri, začetek večera ob 18. uri
                  in začetek noči ob 22. uri,

            -           je leto ustrezno koledarsko leto, ko gre za emisijo
                  zvoka, in povprečno leto, ko gre za meteorološke pogoje,

                  in kjer je:

                  -           upoštevan vpadni zvok, kar pomeni, da se ne
                        upošteva zvok, ki se odbije od fasade obravnavane
                        stanovanjske stavbe (to v primeru meritev na splošno
                        pomeni popravek 3 dB).


      Višina točke ocenjevanja L(dvn) je odvisna od uporabe:

      -           v primeru računanja za namene izdelave strateške karte hrupa
            glede na izpostavljenost hrupu v stavbah in njihovi bližini morajo
            biti točke ocenjevanja 4,0 ± 0,2 m (3,8 do 4,2 m) nad tlemi in pred
            najbolj izpostavljeno fasado; najbolj izpostavljena fasada je
            zunanji zid, ki je najbližji v smeri določenega vira hrupa,

      -           v primeru meritev za namen izdelave strateške karte hrupa
            glede na izpostavljenost hrupu v stavbah in njihovi bližini so
            lahko izbrane tudi druge višine, ki ne smejo biti nikoli nižje od
            1,5 m   nad tlemi, rezultati pa se morajo popraviti skladno z
            ustrezno višino 4 m,

      -           za druge namene, kot sta akustično načrtovanje in določanje
            območij varstva pred hrupom, so lahko izbrane druge višine, ki ne
            smejo nikoli biti nižje od 1,5 m nad tlemi, na primer za:

            a)        podeželska območja z enonadstropnimi hišami,

            b)         načrtovanje lokalnih ukrepov za zmanjšanje vpliva hrupa
                  na posamezna stanovanja,

            c)         podrobno kartiranje hrupa na omejenem območju zaradi
                  prikaza izpostavljenosti hrupu posameznega stanovanja.


2.         Opredelitev kazalca nočnega hrupa
      Kazalec nočnega hrupa L(noč) je A-vrednotena dolgoročna povprečna raven
      hrupa, kot je določena v SIST ISO 1996-2, izračunana za vsa nočna obdobja
      v letu,

      kjer:

      -          traja noč osem ur,

      -           je leto ustrezno koledarsko leto, ko gre za emisije zvoka, in
            povprečno leto, ko gre za meteorološke pogoje,

      -          je upoštevan vpadni zvok, kot je določeno v 1. točki te
            priloge,

      -          je točka ocenjevanja enaka kot to velja za L(dvn).


3.         Dodatni kazalci hrupa

      V naslednjih primerih se poleg L(dvn) in L(noč) ter L(dan) in L(večer)
      uporabljajo dodatni kazalci hrupa in z njimi povezane mejne vrednosti:

      -           vir hrupa je aktiven le občasno, to je manj kot 20 % časa
            vseh dnevnih obdobij v letu, skupnega časa večernih obdobij v letu,
            ali skupnega časa nočnih obdobij v letu,

      -           povprečno število hrupnih dogodkov v enem ali več obdobjih je
            manjše kot en hrupni dogodek na uro, pri čemer je hrupni dogodek
            opredeljen kot hrup, ki traja manj kot pet minut, kot je hrup mimo
            vozečega vlaka ali preleta zrakoplova,

      -          zastopanost nizkih frekvenc v spektru je velika,

      -           L(Amax) ali SEL (ekspozicijska raven) za zaščito v nočnih
            obdobjih v primeru konic hrupa,
      -          dodatno varovanje ob koncih tedna ali v določenem obdobju
            leta,

      -          dodatno varovanje v dnevnem obdobju,

      -          dodatno varovanje v večernem obdobju,

      -          kombinacija hrupa iz različnih virov,

      -          mirna območja na prostem,

      -          hrup vsebuje poudarjene tone,

            -           za hrup so značilni izraziti impulzi.
    PRILOGA 2
 
    METODE OCENJEVANJA VREDNOSTI KAZALCEV HRUPA
 
 
    1. Uvod
 
    Vrednosti L(dan) in L(noč) so lahko določene z računanjem ali z
merjenjem na mestu ocenjevanja. Za napovedi je primerno le računanje.
 
    2. Metode za izračun vrednosti L(dvn) in L(noč)
 
    Metode za izračun vrednosti L(dvn) in L(noč) so metode iz
Priporočila Komisije 2003/613/EC z dne 6. avgusta 2003 v zvezi z navodili
o revidiranih začasnih metodah za izračun industrijskega hrupa, hrupa
letališč, hrupa cestnega in železniškega prometa ter s hrupom povezanih
emisijskih podatkov (UL L. št. 212 z dne 22. 8. 2003, str. 49).
                                   PRILOGA 3

                     METODE OCENJEVANJA ŠKODLJIVIH UČINKOV


Odnosi med dozo izpostavljenosti hrupu in učinkom se morajo uporabljati za
ocenjevanje vpliva hrupa na prebivalstvo. Odnosi med dozo izpostavljenosti
hrupu in učinkom se posebej nanašajo na:

-           odnos med motnjo in L(dvn) za cestni, železniški, zračni in
industrijski hrup,

-           odnos med motnjo spanca in L(noč) za hrup zaradi cestnega,
      železniškega in zračnega prometa in industrijske dejavnosti.

Po potrebi se lahko uvedejo posebne zveze med dozo izpostavljenosti hrupu in
učinkom za:

 -          stanovanja s posebno protihrupno zaščito, kot je opredeljeno v
      prilogi 6 te uredbe,

-           stanovanjske stavbe s tiho fasado, kot je opredeljeno v prilogi 6
te uredbe,

-           različna podnebja/različne kulture,

-           ranljive skupine prebivalstva,

-           industrijski hrup s poudarjenimi toni,

-           impulzni industrijski hrup in drugi posebni primeri.
                                   PRILOGA 4

                   ZAHTEVE PRI IZDELAVI STRATEŠKE KARTE HRUPA


1.         Strateška karta hrupa predstavlja enega od naslednjih vidikov
      podatkov o hrupu:

      -           obstoječe, prejšnje ali napovedane razmere glede hrupa po
            posameznem kazalcu hrupa,

      -          preseganje mejne vrednosti,

      -           ocenjeno število stanovanj, šol in bolnišnic na določenem
            območju, ki so izpostavljene določenim vrednostim kazalcev hrupa,

      -          ocenjeno število ljudi na območju, ki je izpostavljeno hrupu.

2.         Strateške karte hrupa so lahko javnosti predstavljene kot:

      -          grafični prikazi,

      -          številčni podatki v preglednicah,

      -          številčni podatki v elektronski obliki.

3.         Strateške karte hrupa za poselitvena območja posebej obravnavajo
      hrup, ki izvira  iz:

      -          cestnega prometa,

      -          železniškega prometa,

      -          letališč,

      -          območij industrije, vključno pristanišč.

4.         Strateška karta hrupa se uporablja za naslednje namene:

      -           zbiranje podatkov za izdelavo poročil o obremenjenosti okolja
            s hrupom,

      -          vir informacij za javnost,

      -          izhodišče za operativne programe varstva pred hrupom.

      Vsaka od teh uporab zahteva drugačen tip strateške karte hrupa.

5.         Najmanjše zahteve za strateške karte hrupa v zvezi s podatki, ki jih
      je treba poslati Komisiji, so določene v točkah 1.5, 1.6, 2.5, 2.6 in 2.7
      priloge 6 te uredbe.

6.         Za namene informiranja državljanov in izdelave operativnih programov
      varstva pred hrupom je treba zagotoviti dodatne in podrobnejše
      informacije, kot so:

      -          grafična predstavitev,

            -           karte, ki prikazujejo preseganje mejne vrednosti,

      -           diferenčne karte, v katerih se obstoječe stanje primerja z
            raznimi možnimi prihodnjimi stanji,

      -           karte, ki prikazujejo vrednosti kazalce hrupa na višini,
            drugačni kot 4 m, kjer je to primerno.

7.         Strateške karte hrupa za lokalno ali nacionalno uporabo morajo biti
      izdelane za višino ocenjevanja na 4 m in L(dvn) in L(noč) v nizih po 5
      dB, kot je opredeljeno v prilogi 6 te uredbe.

8.         Za poselitvena območja morajo biti izdelane ločene strateške karte
      hrupa za hrup cestnega prometa, hrup železniškega prometa, hrup
      zrakoplovov in industrijski hrup. Dodati je mogoče karte za druge vire.
                                   PRILOGA 5

         ZAHTEVE PRI IZDELAVI OPERATIVNIH PROGRAMOV VARSTVA PRED HRUPOM


1.         Operativni program varstva pred hrupom mora vključevati najmanj
      naslednje elemente:

      -           opis poselitvenih območij, pomembnih cest, pomembnih
            železniških prog ali večjih letališč in drugih upoštevanih virov
            hrupa,

      -          pristojni organ,

      -          pravna podlaga,

      -          veljavne mejne vrednosti za kazalce hrupa,
      -          povzetek rezultatov kartiranja hrupa,

      -           ovrednotenje ocenjenega števila ljudi, ki so izpostavljeni
            hrupu, identifikacijo problemov in razmer, ki jih je treba
            izboljšati,

      -          zapis organiziranih javnih predstavitev in posvetovanj,

      -           vse veljavne ukrepe za zmanjšanje hrupa in vse projekte, ki
            so v pripravi,

      -           ukrepe, ki jih nameravajo pristojni organi sprejeti v
            naslednjih petih letih, vključno s  kakršnimikoli ukrepi varovanja
            mirnih območij,
      -          dolgoročno strategijo,

      -           finančno informacijo (če je na voljo): proračune, oceno
            stroškovne učinkovitosti, oceno stroškov in koristi,

      -           določbe, načrtovane za ovrednotenje izvajanja in rezultate
            načrtov ukrepanja.


2.         Ukrepi, ki jih nameravajo pristojni organi sprejeti na področjih
      znotraj svoje pristojnosti, lahko na primer vključujejo:

      -          načrtovanje prometa,

      -          načrtovanje namenske rabe prostora,

      -          tehnične ukrepe pri virih hrupa,

      -          izbor tišjih virov,

      -          zmanjšanje širjenja zvoka,

      -          ureditvene ali ekonomske ukrepe ali pobude.
3.         Vsak operativni program varstva pred hrupom mora vsebovati ocene
      glede zmanjšanja števila prizadetih ljudi (motenih, z motenim spancem ali
      drugo).
                                   PRILOGA 6

            PODATKI, KI JIH JE TREBA POSLATI KOMISIJI EVROPSKE UNIJE

Komisiji Evropske unije je treba poslati naslednje podatke:

1.         Za poselitvena območja:

      1.1.      Jedrnat opis poselitvenega območja: lokacija, velikost, število
            prebivalcev.

      1.2.     Pristojni organ.

      1.3.      Programi varstva pred hrupom v okolju, ki so bili izpeljani v
            preteklosti in sedanji ukrepi na področju hrupa.

      1.4.     Uporabljene metode računanja ali merjenja.

      1.5.      Ocenjeno število ljudi, ki živijo v stanovanjih (v stoticah),
            izpostavljenih enemu od naslednjih razredov vrednosti L(dvn),
            izraženi v dB in merjeni 4 m nad tlemi na najbolj izpostavljenem
            delu fasade: 55-59, 60-64, 65-69, 70-74, > 75, ter ločeno za hrup
            cestnega, železniškega in zračnega prometa in za industrijske vire.
            Številke morajo biti zaokrožene na najbližjo stotico (na primer
            5200 = med 5150 in 5249; 100 = med 50 in 149; 0 = manj kot 50).

            Navesti je treba tudi, kjer je to primerno in kjer so takšne
            informacije na voljo, koliko oseb v zgornjih kategorijah prebiva v
            stanovanjih, ki imajo:

            -           posebno protihrupno zaščito, kar pomeni posebno zaščito
                  stavbe pred enim ali več vrstami hrupa v okolju v kombinaciji
                  s takšnim prezračevanimi ali klimatskimi napravami, da se
                  lahko ohranja visoka stopnja zaščite pred hrupom v okolju,
            -           tiho fasado, kar pomeni fasado stanovanjske stavbe,
                  kjer je vrednost L(dvn) 4 m nad tlemi in 2 m pred fasado za
                  hrup iz določenega vira za več kot 20 dB nižja kot pri fasadi
                  z najvišjo vrednostjo L(dvn).

            Navesti je treba tudi, kako pomembne ceste ter železniške proge in
            večja letališča, kot so opredeljena v 3. členu te uredbe,
            prispevajo k navedenim rezultatom.

      1.6.      Ocenjeno skupno število ljudi (v stotinah), ki živijo v
            stanovanjih, izpostavljenih enemu od naslednjih razredov vrednosti
            L(noč), izraženi v dB in merjeni 4 m nad tlemi na najbolj
            izpostavljenem delu fasade: 50-54, 55-59, 60-64, 65-69, > 70, ter
            ločeno za hrup cestnega, železniškega in zračnega prometa in za
            industrijske vire.

            Navesti je treba tudi, kjer je to primerno in kjer so takšne
            informacije na voljo, koliko oseb v zgornjih kategorijah prebiva v
            stanovanjih, ki imajo:

            -           posebno protihrupno zaščito, kot je opredeljena v točki
                  1.5 te priloge,
            -          tiho fasado, kot je opredeljena v točki 1.5 te priloge.

            Navesti je treba tudi, kako pomembne ceste in železniške proge ter
            večja letališča prispevajo k navedenim rezultatom.
      1.7.      Pri grafični predstavitvi morajo strateške karte prikazati vsaj
            konture 60, 65, 70 in 75 dB.

      1.8.      Povzetek operativnega programa varstva pred hrupom, ki mora
            vsebovati vse pomembne vidike iz priloge 5 te uredbe in ne obsega
            več kot deset strani.

2.         Za pomembne ceste in železniške proge in večja letališča:

      2.1.      Splošen opis cest, železniških prog ali letališč: lokacija,
            velikost in podatki o prometu.

      2.2.      Opis značilnosti njihove okolice: strnjena naselja, vasi,
            podeželje ali drugo, informacije o namenski rabi prostora, drugi
            pomembnejši viri hrupa.

      2.3.      Programi za nadzorovanje hrupa, ki so se izvajali v
            preteklosti, in ukrepi, sprejeti v zvezi s hrupom.

      2.4.     Uporabljene metode računanja ali merjenja.

      2.5.      Ocenjeno skupno število ljudi (v stotinah), ki živijo izven
            strnjenih naselij v stanovanjih, izpostavljenih enemu od naslednjih
            razredov vrednosti L(dvn), izraženi v dB in merjeni 4 m nad tlemi
            na najbolj izpostavljenem delu fasade: 55-59, 60-64, 65-69, 70-74,
            > 75.

            Navesti je treba tudi, kjer je to primerno in kjer so takšne
            informacije na voljo, koliko oseb v zgornjih kategorijah prebiva v
            stanovanjih, ki imajo:
            -           posebno protihrupno zaščito, kot je opredeljena v točki
                  1.5 te priloge,

            -          tiho fasado, kot je opredeljena v točki 1.5 te priloge.

      2.6.      Ocenjeno skupno število ljudi (v stoticah), ki živijo izven
            poselitvenih območij v stanovanjih, izpostavljenih enemu od
            naslednjih razredov vrednosti L(noč), izraženi v dB in merjeni 4 m
            nad tlemi na najbolj izpostavljenem delu fasade: 50-54, 55-59, 60-
            64, 65-69, > 70.

            Navesti je treba tudi, kjer je to primerno in kjer so takšne
            informacije na voljo, koliko oseb v zgornjih kategorijah prebiva v
            stanovanjih, ki imajo:

            -           posebno protihrupno zaščito, kot je opredeljena v točki
                  1.5 te priloge,
            -          tiho fasado, kot je opredeljena v točki 1.5 te priloge.

      2.7.      Celotno območje (v km2), ki je izpostavljeno vrednostim L(dvn),
            ki so višje od 55, 65 oziroma 75 dB. Navedeno mora biti tudi
            ocenjeno skupno število stanovanj (v stoticah) in ocenjeno skupno
            število ljudi (v stoticah), ki živijo na vsakem od teh območij. Te
            številke morajo vključevati tudi poselitvena območja.

                  Konture 55 in 65 dB morajo biti prikazane na eni ali več
            kartah, ki nudijo podatke o lokaciji vasi, mest in poselitvenih
            območij znotraj teh območij.

      2.8.      Povzetek operativnega programa varstva pred hrupom mora
            vsebovati vse pomembne vidike iz priloge 5 te uredbe in naj ne
            obsega več kot deset strani.

Na vrh

<< Nazaj

Prijava