Uradni list

Številka 92
Uradni list RS, št. 92/2004 z dne 19. 8. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 92/2004 z dne 19. 8. 2004

Kazalo

4165. Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec, stran 11332.

Na podlagi 23., 31., 77. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03, 55/03 in 58/03) ter 16., 24., 36. in 125. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03 in 29/03) je Občinski svet občine Žalec na seji dne 17. junija 2004 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec, ki obsega:
– Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske V. v Žalcu (Uradni vestnik, št. 16/68 z dne 11. 6. 1968),
– Odlok o zazidalnem načrtu soseska Frenga v Žalcu (Uradni vestnik, št. 11/69 z dne 8. 7. 1969),
– Odlok o spremembi zazidalnega načrta soseska Frenga v Žalcu (Uradni vestnik, št. 23/70 z dne 14. 12. 1970),
– Odlok o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta Frenga v Žalcu (Uradni list SRS, št. 42/72 z dne 11. 10. 1972),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. v Žalcu in zazidalnega načrta soseske Frenga Žalec (Uradni list SRS, št. 10/82 z dne 26. 3. 1982),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec (Uradni list RS, št. 20/98 z dne 13. 3. 1998),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec (Uradni list RS, št. 95/99 z dne 25. 11. 1999),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec (Uradni list RS, št. 37/01 z dne 17. 5. 2001) in
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec (Uradni list RS, št. 82/04 z dne 27. 7. 2004).
Št. 35005/00001/2003 02/02
Žalec, dne 17. junija 2004.
Župan
Občine Žalec
Lojze Posedel, univ. dipl. ek. l. r.
O D L O K
o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo:
– »Zazidalni načrt stanovanjske soseske V. v Žalcu«, ki ga je izdelalo Stanovanjsko gospodarstvo Žalec,
– »Zazidalni načrt soseske Frenga v Žalcu«, ki ga je izdelalo Stanovanjsko gospodarstvo Žalec,
– »Sprememba zazidalnega načrta soseske Frenga v Žalcu«, ki ga je izdelalo Stanovanjsko komunalno podjetje Žalec,
– »Sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta soseske Frenga v Žalcu«, ki ga je izdelalo Stanovanjsko komunalno podjetje Žalec v maju 1972,
– »Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. v Žalcu in zazidalnega načrta soseske Frenga Žalec«, ki jih je izdelal Zavod za načrtovanje Žalec pod št. proj. 18-43/79 v februarju 1979,
– »Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec« (v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve ZN 1998), ki jih je izdelal Razvojni center Planiranje Celje d.o.o. pod št. 028/96 v januarju 1998,
– »Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec« (v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve ZN 1999), ki jih je izdelal RC-Inštitut za urejanje prostora Celje, d.o.o. pod št. 14/99 v septembru 1999,
– »Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec« (v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve ZN 2001), ki jih je izdelal Razvojni center Planiranje Celje d.o.o. pod št. 383/99 v novembru 2000 in
– »Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec« (v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve ZN 2003), ki jih je izdelal Razvojni center Planiranje Celje d.o.o. pod št. 774/03 v maju 2004. Spremembe in dopolnitve ZN 2003 so v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana za obdobje 1986 – 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 21/90, 34/92, 69/93, 7/94, 11/94, 20/94, 76/94, 77/94, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97, 7/98, 17/99 in 28/99) in s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec – za območje Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 98/00 in 94/02).
Vsa našteta gradiva so sestavni del tega odloka.
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec (projekt št. 028/96 – RC Planiranje Celje d.o.o.) se spremenijo in dopolnijo:
– po projektu, ki ga je pod št. 14/99 izdelal RC-Inštitut za urejanje prostora Celje, d.o.o.,
– po projektu, ki ga je pod št. 383/99 izdelal RC Planiranje Celje, d.o.o. in
– po projektu, ki ga je pod št. 774/03 izdelal RC Planiranje Celje d.o.o.
2. člen
Spremembe in dopolnitve ZN 1998 se nanašajo na:
a) pozidavo s stanovanjskimi, infrastrukturnimi in poslovnimi objekti ter z objekti za družbene dejavnosti in rekreacijo znotraj še prostih površin oziroma na dopolnilno gradnjo na posameznih karejih ureditvenega območja zazidalnega načrta;
b) spremembo meje ureditvenega območja zazidalnega načrta v jugovzhodnem delu tako, da se iz ureditvenega območja izločijo površine, ki jih ureja odlok o ureditvenem načrtu za prenovo starega mestnega jedra v Žalcu z ožjim vplivnim območjem (Uradni list RS, št. 45/96 in 78/96).
3. člen
Spremembe in dopolnitve ZN 2003 vsebujejo naslednje sestavine:
I. Tekstualni del,
II. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
III. Priloge,
IV. Grafične priloge.
Podrobnejši seznam prilog se nahaja v gradivu iz 1. člena tega odloka.
II. MEJA UREDITVENEGA OBMOČJA
4. člen
Celotno ureditveno območje zazidalnega načrta
Celotno območje zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec meji na jugu na Savinjsko cesto, na vzhodu poteka meja po Aškerčevi ulici do Oničeve ulice, poteka po njej do njenega vzhodnega roba, kjer se obrne proti jugu po vzhodni meji zemlj. parc. št. 835/6 k.o. Gotovlje in nato po južni meji parcele št. 835/2 k.o. Gotovlje proti vzhodu do Velenjske ceste. Meja se obrne proti severu in poteka po Velenjski cesti do regionalne ceste Celje – Ljubljana, kjer se obrne proti zahodu in poteka po južnem robu regionalne ceste do križišča z Gotoveljsko cesto. Zahodna meja poteka po Gotoveljski cesti proti jugu do križišča s Savinjsko cesto.
Površina celotnega ureditvenega območja zazidalnega načrta, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske V. v Žalcu (Uradni vestnik Celje, št. 16/68), z odlokom o zazidalnem načrtu soseske Frenga Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 11/69 in 23/70 ter Uradni list SRS, št. 42/72) in z odlokom o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. v Žalcu in zazidalnega načrta soseske Frenga Žalec (Uradni list SRS, št. 10/82) se zmanjša za 2,50 ha in meri ca. 32,70 ha.
Pretežni del ureditvenega območja leži v k.o. Gotovlje in delno v k.o. Žalec. Spisek vseh parcel se nahaja v prilogah sprememb in dopolnitev ZN 2003.
5. člen
Posamezni deli območja – kareji sprememb in dopolnitev ZN 1998, 1999, 2001 in 2003
Ureditveno območje je zaradi preglednosti razdeljeno v 5 karejev z oznakami A, B, C, D in E. Vse navedene parcele ležijo v k.o. Gotovlje.
Kare A:
Nahaja se na severozahodnem delu območja in je omejeno na severu z južnim robom regionalne ceste Celje-Ljubljana, na vzhodu z zahodnim robom Ulice heroja Staneta. Južna meja poteka od Ulice heroja Staneta proti zahodu po južnem robu zemlj. parc. št. 162/6, 162/1, prečka cesto 1758/1 in se nadaljuje proti zahodu po južnem robu parcel 171/13 in 171/14. Meja se obrne proti jugu po robu parcel 237/26 in 215/1, nato proti zahodu po južnem robu parcele 215/1 do Arničeve ulice, jo prečka in teče po njenem zahodnem robu proti severu do parcele 237/1. V nadaljevanju poteka meja po zahodni meji parcele 237/1, 240/1, zaobide parceli 237/12 in 171/21 ter se nadaljuje po zahodnem robu parcele 171/1 proti severu in nato proti zahodu po južnem robu parcel 170/1 in 170/2, nato se obrne proti severu po zahodnem robu parcele 170/2 do južnega roba parcele 35/1, po katerem gre proti zahodu do izhodiščne točke v križišču regionalne ceste in Gotoveljske ceste.
Kare A meri ca. 6,34 ha.
KARE B:
Leži na severovzhodnem delu ureditvenega območja. Severna meja poteka po južnem robu regionalne ceste II. reda, vzhodna po zahodnem robu Velenjske ceste, južna po severnem robu parkirišč osnovne šole, nato ob zahodni fasadi osnovne šole in ob severnem robu parkirišč ob športnih igriščih. Zahodna meja pa poteka po vzhodnem robu atletske steze in zahodnem robu tenis igrišč.
Kare B meri ca. 2,87 ha.
KARE C:
Območje na jugozahodnem delu ureditvenega območja je omejeno na zahodu z vzhodnim robom Gotoveljske ceste, na severu z južnim robom Tomšičeve ulice, na vzhodu z zahodnim robom parcele št. 1757/2 k.o. Gotovlje in jugu s severnim robom Savinjske ceste.
Kare C meri ca. 1,27 ha.
KARE D:
Nahaja se na južnem delu ureditvenega območja. Vzhodna in južna meja potekata po zahodnem robu Ulice heroja Staneta in severnem robu Savinjske ceste, zahodna meja pa po vzhodnem robu parcele 197/11. Severna meja teče po severnem robu Tomšičeve ulice, zaobide parcelo 195/4, prečka parcelo 195/18 in se nadaljuje po severnem robu parcele 195/24.
Območje meri ca. 1,32 ha.
KARE E:
Vključuje jugovzhodni del ureditvenega območja. Vzhodna meja poteka po vzhodnem robu Aškerčeve ulice, severna po severnem robu parkirišč in robu stadiona, zahodna meja teče po vzhodnem robu Ulice heroja Staneta, južna meja poteka delno po južnem in delno po severnem robu Savinjske ceste do Aškerčeve ulice. Kare E vključuje tudi zemljišča parc. št. 161/9, 161/8, 161/7, 161/6, 161/5, 161/4, 161/3, 162/2, 161/1 del in 150/7, vse k.o. Gotovlje.
Kare E meri ca. 7,44 ha.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE
6. člen
Območje sprememb in dopolnitev ZN je namenjeno pozidavi z objekti, katerih dejavnosti spadajo med prevladujoče dejavnosti posameznih karejev ali pa so z njimi povezane.
Kare A:
– predvidena je gradnja 4 enodružinskih stanovanjskih hiš kot dopolnitev obstoječe stanovanjske pozidave,
– prostor severno in zahodno od obstoječe blokovne zazidave je namenjen novogradnji treh nizov stanovanjskih blokov z lokacijo vrtca v pritličju južne lamele skrajnega zahodnega niza in enega niza poslovno-stanovanjskega bloka (poslovni prostori v kletni etaži za nehrupno trgovsko, servisno in poslovno dejavnost) ter gradnji vrtca kot samostojnega objekta v podaljšku gradbene linije stanovanjskega niza v smeri proti zahodu,
– v obcestnem pasu regionalne ceste je predvidena gradnja kotlovnice na plin (kot nadomestna lokacija kotlarne pri hotelu), bencinskega servisa s spremljajočimi prostori (prodajalna, avtopralnica, avtosalon, avtoservis, gostinski lokal), poslovnega objekta, niza garažnih boksov, garažne hiše, parkirne ploščadi, trgovskega centra z avtobusno postajo ter nadstrešnice nad odprtim prostorom avtobusne postaje in nad parkirišči za taxi službo in sprememba namembnosti obstoječe kotlarne,
– parkirne površine za potrebe prebivalcev blokov so predvidene ob internih dovoznih cestah (194 parkirnih mest), v nizu garažnih boksov (27 garažnih boksov), garažni hiši (64 garaž), parkirni ploščadi (220 parkirnih mest), za potrebe stanovalcev individualnih stanovanjskih objektov pa v sklopu gradbenih parcel,
– parkirne površine za potrebe javnih objektov (bencinski servis, poslovni objekt, trgovski center z avtobusno postajo) so predvidene na gradbenih parcelah teh objektov,
– zelenicam je namenjen prostor južno od regionalne ceste, pas ob Ulici heroja Staneta in internih dovoznih cestah (drevoredi) in površine ob stanovanjskih blokih, ki se proti stanovanjskemu območju zaključujejo z notranjimi dvorišči; zelenica ob vrtcu je urejena kot otroško igrišče, zasaditev dreves je predvidena tudi na parkirišču ob trgovskem centru,
– predvideno je podaljšanje Čopove ulice do severne obvoznice z ureditvijo novega »T« križišča in novega krožišča na obstoječem delu Čopove ulice ter ureditev hodnika za pešce ob trgovsko-avtobusnem kompleksu in ob južnem robu parkirne ploščadi.
Kare B:
– med regionalno cesto in osnovno šolo je predvidena ureditev parka z otroškim igriščem za učence nižjih razredov osnovne šole v 1. fazi in mladostnike v 2. fazi izvedbe ZN ter štiristezno balinišče s športnim parkom za rusko kegljanje, metanje krogov, pikado in streljanje,
– gradnja klubskih prostorov je načrtovana kot prizidek k zaklonišču in tribunam,
– na SV delu stadiona ob tekaški stezi je predvidena gradnja delavnice in skladišča orodja,
– gradnja servisnega objekta športnega centra je predvidena južno od tenis igrišča,
– ureditev pešpoti (obvezna prestavitev obstoječe ograje za širino poti proti jugu) je predvidena južno od regionalne ceste od Ulice heroja Staneta do Velenjske ceste,
– ob južnem robu atletskega stadiona je predvidena drevoredna zasaditev, ki sledi peš komunikaciji med zahodnim in vzhodnimi stanovanjskimi območji.
Kare C:
– prostor med obstoječo stanovanjsko pozidavo in obcestnim pasom (10 m od Savinjske ceste) je namenjen gradnji prizidkov in samostojnih objektov za stanovanjsko oziroma nehrupno storitveno in servisno dejavnost.
Kare D:
– predvidena je gradnja prizidka h gasilskemu domu in prizidka k poslovnemu objektu za oskrbne, storitvene ali družbene dejavnosti,
– zemljišče vzhodno in južno od obstoječega objekta Telekoma je namenjeno gradnji poslovno-trgovskega objekta in ureditvi 21 parkirnih mest,
– predvidena je nadzidava objekta »Policije« za eno etažo za potrebe ureditve garderob, arhiva in ostalih spremljajočih prostorov,
– ob severni fasadi objekta »Pošte« je načrtovan prizidek za ureditev paketnega skladišča,
– ob severni in južni fasadi »Gasilskega doma« je predvidena postavitev dveh nadstrešnic ter razširitev stopnišča ob južni fasadi,
– namenska sprememba prostorov vrtca v stanovanja je predvidena po ukinitvi vrtca v Prežihovi ulici 3,
– ureditev parkirišča za 7 osebnih vozil je predvidena ob severni fasadi vrtca v Tomšičevi ulici 5,
– ureditev začasnega parkirišča (do razširitve gasilskega doma) za 15 osebnih vozil je predvidena ob priključku gasilskega doma na Savinjsko cesto.
Kare E:
– na lokaciji obstoječe avtobusne postaje je predvidena gradnja novega poslovnega objekta za trgovsko, gostinsko, obrtno dejavnost in poslovne prostore mestnega značaja ter sprememba namembnosti obstoječega objekta avtobusne postaje v prostore za gostinsko, servisno ali trgovsko dejavnost,
– ob blagovnici Žana je predvidena gradnja prizidka,
– prostor južno od hotela je namenjen postavitvi zimskega vrta, vzhodno od hotela pa gradnji prizidka (v njem so poleg garderob in bazena še garaže in ostali prostori za potrebe hotela) in ureditvi odprtega kopališča z bazenom za odrasle, otroškim bazenom, igriščem za odbojko na mivki in bistrojem; severno od bazena je predvideno črpališče termalne vode, ob vzhodni fasadi pokritega bazena v smeri od športnega centra do kulturnega doma pa je predvidena ohranitev pešpoti,
– južno od kulturnega doma in severno od vrtca je predvidena gradnja glasbene šole,
– med odprtim kopališčem in Aškerčevo ulico je predvidena gradnja dvoetažnega parkirišča,
– rušitev kotlovnice pri hotelu in ureditev 23 parkirnih mest za osebna vozila je predvidena v 2. etapi izvedbe ZN,
– razširitev kulturnega doma in knjižnice je predvidena s prizidkoma na zahodni in vzhodni strani kulturnega doma,
– nadomestna gradnja, adaptacija oziroma gradnja prizidkov pri objektu vrtca v Aškerčevi ulici je načrtovana v 1. etapi izvedbe ZN,
– rušitev vrtca v Aškerčevi ulici, ohranitev zahodnega dela otroškega igrišča za potrebe poslovno-stanovanjskih objektov na zahodu ter sprememba vzhodnega dela igrišča v večje parkirišče za 92 osebnih vozil je predvidena v 2. etapi izvedbe ZN,
– predvidena je določitev gradbene parcele k objektu »Banka Celje« in zmanjšanje gradbene parcele na vzhodni strani objekta kulturne dediščine Savinjska cesta 10,
– rekonstrukcija Aškerčeve ulice je predvidena tako, da je ob zahodni strani Aškerčeve ulice načrtovan hodnik za pešce in pred križiščem s Savinjsko cesto pas za levo zavijanje ter povečanje števila parkirnih mest ob meji Aškerčeve ulice z otroškim igriščem vrtca za 18 parkirnih mest v 1. etapi izvedbe ZN,
– pred kulturnim domom in glasbeno šolo je načrtovana ploščad amfiteatrske zasnove in ureditev zelenice z neformalnimi skupinami dreves,
– predvidena je razširitev obstoječih parkirišč za skupno 117 parkirnih mest v 1. fazi izvedbe ZN in za skupno 214 parkirnih mest v 2. fazi izvedbe ZN,
– v atriju južno od blagovnice Žana je predvidena ureditev manjšega trga,
– zelenicam je namenjen prostor ob poslovnih in družbenih objektih, pas ob dostopnih poteh (drevored) ter na parkiriščih (zasaditev drevja),
– ob vzhodnem robu Ulice heroja Staneta je severno od kotlarne v pasu med ulico in stadionom predvidena gradnja nadomestnega poslovno-stanovanjskega objekta in novega poslovno-trgovskega objekta s tribuno. Dovoljena je namenska sprememba poslovno stanovanjskega objekta »CASINO RUBIN« v poslovni objekt za igralniško, gostinsko, hotelsko in zabaviščno dejavnost ter gradnja veznega hodnika med tem objektom in hotelom ter namenska sprememba poslovno-trgovskega objekta v poslovno-trgovsko-stanovanjski objekt.
Obstoječi objekti:
– dovoljena je dozidava, nadzidava in adaptacija obstoječih objektov po predhodni prostorski preveritvi,
– dovoljena je sprememba namembnosti obstoječih stanovanjskih objektov po prehodni prostorski preveritvi in ob upoštevanju veljavnih normativov za varstvo okolja,
– na gradbenih parcelah obstoječih stanovanjskih objektov (samostojne in vrstne stanovanjske hiše) je dovoljena postavitev pomožnih objektov za lastne potrebe (bazen, drvarnica, garaža, lopa, nadstrešek, steklenjak, uta) in ograj (medsosedska ograja, protihrupna ograja in oporni zid) kot to določa republiški predpis o vrstah enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja ter pogoji v nadaljevanju tega odloka.
Celotno ureditveno območje ZN:
Na celotnem ureditvenem območju ZN je dovoljeno postavljati enostavne objekte brez gradbenega dovoljenja kot to določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03) ter pogoji v nadaljevanju tega odloka.
7. člen
Rušenje objektov
Zaradi predvidenih posegov na območju sprememb in dopolnitev ZN je predvideno rušenje naslednjih objektov v kareju E:
– stanovanjski objekt Aškerčeva ulica 8,
– objekt s klubskimi prostori Aškerčeva ulica 10,
– vrtec Aškerčeva ulica 7 (v 2. etapi izvedbe ZN),
– kotlarna pri hotelu (v 2. etapi izvedbe ZN).
Na objektih, ki so z načrtom predvideni za rušenje, so dovoljena nujna potrebna vzdrževalna dela. Prizidave, dozidave in nadzidave ter druga dela, ki bi povečala gradbeno vrednost objekta, niso dopustna. Rušenje objektov je predvideno samo v primeru ustrezne novogradnje oziroma ureditve površin.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
8. člen
Za urbanistično oblikovanje območja sprememb in dopolnitev ZN veljajo naslednji pogoji:
Splošno:
– ohranitev obstoječih objektov in ureditve pripadajočih gradbenih parcel z zgrajeno prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo v največji možni meri,
– upoštevanje prostorskih omejitev obravnavanega območja in vsebine naročila naročnika.
Kare A:
– vzdolžna os blokovne zazidave v smeri vzhod-zahod in sever-jug,
– orientacija dnevnih prostorov stanovanj v smeri proti vzhodu in zahodu v lamelah z osjo sever-jug in v smeri proti jugu v lamelah z osjo vzhod-zahod,
– členitev višinskega gabarita blokovne zazidave na način, da je ustvarjen prehod med obstoječo visoko blokovno zazidavo ter enodružinsko zazidavo in kmetijskimi površinami,
– lociranje objektov infrastrukturnega značaja v obcestni pas regionalne ceste (visoka obremenitev prostora ob cesti s komunalnim hrupom),
– ureditev zemeljskih nasipov ob dostopih na vhodni podest stanovanjskih blokov in ureditev notranjih dvorišč na drugi strani,
– ureditev ploščadi s primerno opremo na severni strani poslovno-stanovanjskega bloka,
– krožna zasnova dovoznih cest,
– pravokotni tlorisni gabarit enodružinskih stanovanjskih hiš z daljšo stranico v smeri vzhod-zahod, orientacija bivalnih prostorov proti jugu in zahodu, uvoz v garažo s servisne ceste.
Kare C:
– dopolnilna gradnja prizidkov in samostojnih objektov do gradbene linije v oddaljenosti 10 m od Savinjske ceste.
– Kareji A, B, D in E:
– upoštevanje v grafičnem delu določenih gradbenih linij (odmikov od ceste) za poslovne objekte v kareju A, B, D in E, trgovski center, servisni objekt športnega centra, prizidek k objektu »Pošte«, prizidek gasilskega doma, poslovno-trgovski objekt ob objektu Telekoma, prizidek na zahodni in vzhodni strani kulturnega doma, glasbeno šolo, prizidek hotela za bazen s spremljajočimi prostori, črpališče termalne vode, prizidek blagovnice ter ureditev dostopov do teh objektov z obstoječih prometnih površin,
– premostitev višinske razlike med obstoječim platojem pred blagovnico Žana in predvidenim platojem severno od novega poslovnega objekta s stopnicami v obliki polkroga (amfiteater) v kareju E.
9. člen
Za arhitektonsko oblikovanje objektov veljajo naslednji pogoji:
Splošno:
– vertikalni gabariti vseh predvidenih objektov so opisani v arhitektonski zazidalni situaciji,
– pri navedbi vrste objekta pomeni številka v oklepaju oznako objekta v arhitektonski ureditveni situaciji sprememb in dopolnitev ZN 2003.
Kare A:
1. Blokovna zazidava
– določena je linija okvirnega tlorisnega gabarita objektov,
– vertikalni gabarit je K+P+3 in K+P+4 in je po objektih razviden iz arhitektonske zazidalne situacije,
– členitev fasade je dovoljena do maksimalnega tlorisnega gabarita,
– zaradi vedutno izpostavljene lokacije ob regionalni cesti morajo biti fasade primerno členjene in oblikovane,
– zaradi bližine regionalne ceste in obremenitev s komunalnim hrupom je obvezna dodatna protihrupna zaščita severnih fasad stanovanjskih blokov,
– streha bo dvokapnica z naklonom 25–30° in temno kritino.
2. Poslovni objekt (1)
– minimalni odmik od regionalne ceste je 12 m,
– tlorisni gabarit 38 x 10 m,
– etažnost P+1,
– streha: ravna z zaključnim vencem ali dvokapnica s smerjo slemena sever-jug,
– oblikovanje: fasada moderno oblikovana, usklajena z objektom bencinskega servisa in trgovskega centra,
– klasična ali montažna gradnja;
3. Enodružinska stanovanjska gradnja
– maksimalni tlorisni    10 x 12 m
gabarit
– etažnost               P+1
– streha                 dvokapnica, smer slemena vzhod-zahod,
                         naklon 25–35° temna kritina
– oblikovanje            objekti se prilagajajo obstoječim objektom
– kota pritličja         ca. 20–30 cm nad nivojem obstoječega terena
4. Parkirna ploščad
– bruto tlorisni gabarit     1680 m2
– etažnost                   P+2
5. Kotlovnica (3)
– gradbeno linijo objekta določa podaljšek vzhodne fasade individualne stanovanjske hiše, minimalni odmik od regionalne ceste je 8 m,
– tlorisni gabarit 20 x 12 m,
– etažnost P,
– streha: ravna ali dvokapnica s smerjo slemena vzhod-zahod,
– oblikovanje: fasada klasična z mineralnimi ometi ali obloge, severna fasada mora biti skrbno oblikovana zaradi bližine obvoznice,
– klasična ali montažna gradnja;
6. Trgovski center z avtobusno postajo (2) in nadstrešnica nad parkirišči za taxi službo (24)
– postavitev objekta v smeri vzhod-zahod v 12 do 20 m odmiku od regionalne ceste, nadstrešnica nad odprtim prostorom avtobusne postaje ob južni fasadi trgovskega objekta, prostori avtobusne postaje so v objektu trgovskega centra, nadstrešnica 15 m x 5 m nad parkirišči za taxi službo,
– tlorisni gabarit trgovskega centra 75 x 45 m in nadstrešnice 68 x 22,50 m,
– etažnost trgovskega centra P in P+1 ter nadstrešnice P,
– streha: ravna,
– oblikovanje: skrbno oblikovanje fasad z modernimi materiali, z arhitekturnimi elementi, ki bodo omilili velike površine in poudarili vstop v mesto,
– klasična ali montažna gradnja;
7. Vrtec (5)
– gradbene linije objekta določa podaljšek severne fasade stanovanjskega niza blokov in zahodne fasade parkirne ploščadi,
– tlorisni gabarit 30 x 15 m,
– etažnost P ali P+1,
– streha: ravna s poudarjenim vencem ali dvokapnica s smerjo slemena vzhod-zahod,
– oblikovanje: usklajeno s funkcijo objekta,
– klasična ali montažna gradnja;
8. Stanovanjski blok (19)
– gradbeno linijo zahodne fasade objekta določa skrajna zahodna linija zadnjega stanovanjskega niza blokov,
– tlorisni gabarit 30 x 30 m,
– etažnost K+P+3,
– streha dvokapnica z naklonom 25°–30°
– členitev fasade je dovoljena do maksimalnega tlorisnega gabarita,
– oblikovanje: zaradi vedutno izpostavljene lokacije ob regionalni cesti morajo biti fasade primerno členjene in oblikovane,
– klasična ali montažna gradnja, obvezna dodatna protihrupna zaščita severnih fasad stanovanjskih blokov.
Kare B:
1. Servisni objekt športnega centra
– bruto tlorisni gabarit    660 m2
– etažnost                  P+1
– streha                    dvokapnica v naklonu in kritini usklajena z
                            objekti športnega centra in osnovne šole
– oblikovanje               oblikovanje objekta mora biti usklajeno z
                            obstoječimi objekti
2. Klubski prostori (17)
– na prostoru za tribunami v podaljšku zaklonišča,
– tlorisni gabarit prizidka k zaklonišču 12 x 5 m,
– etažnost P,
– streha: ravna,
– oblikovanje: usklajeno z oblikovnimi značilnostmi ostalih objektov v športnem centru;
3. Balinišče (18)
– štiristezno balinišče locirano v okviru športnega parka velikosti ca. 300 m2, ki nudi površine še za rusko kegljanje, metanje krogov, pikado in streljanje,
– tlorisni gabarit balinišča 28 x 17,5 m;
4. Otroško igrišče
– ograjena površina z igrali severno od osnovne šole velikosti ca. 7.000 m2 za učence nižjih razredov osnovne šole v 1. fazi in za mladostnike v 2. fazi izvedbe,
– obvezna ureditev pešpoti (tlakovane oziroma utrjene površine) ob vzhodni in severni ograji igrišča ter nadaljevanje te poti ob obvoznici proti zahodu (nujna prestavitev obstoječe ograje športnega centra za širino poti proti jugu) in povezava poti s hodnikom za pešce ob vzhodni strani Ulice heroja Staneta;
5. Delavnica in skladišče orodja (21)
– na SV delu stadiona ob tekaški stezi,
– tlorisni gabarit 10,40 x 8,20 m,
– etažnost P,
– oblikovanje: usklajeno z oblikovnimi značilnostmi ostalih objektov v športnem centru;
Kare C:
– novogradnje kot zapolnitve med obstoječimi objekti in adaptacije ter prizidave obstoječih objektov, je oblikovno prilagoditi obstoječi zazidavi.
Kare D:
1. Poslovni objekt
– bruto tlorisni gabarit   550 m2
– etažnost                 P+2
– streha                   dvokapnica, temna kritina
– oblikovanje              skrbno oblikovanje fasad s poudarjenimi
                           uličnimi fasadami
2. Prizidek gasilskega doma
– bruto tlorisni    675 m2
gabarit
– etažnost          P+1
– oblikovanje       skrbno oblikovanje fasad s poudarjeno ulično
                    fasado
3. Poslovno-trgovski objekt
– bruto tlorisni   290 m2
gabarit
– etažnost         P+1
– oblikovanje      objekt mora biti oblikovno usklajen z obstoječim
                   objektom Telekoma
4. Nadzidava objekta za potrebe policije (7)
– tlorisni gabarit enak gabaritu obstoječega objekta »Policije«,
– etažnost (končna) P+2,
– streha: usklajena z obstoječim objektom,
– oblikovanje: usklajeno z obstoječim objektom;
5. Prizidek k objektu »Pošte« (20)
– tlorisni gabarit 4 x 10 m + 2 x 7 m,
– etažnost P,
– streha enokapnica v minimalnem naklonu,
– oblikovanje glede razporeditve fasadnih odprtin in izbora materialov skladno z obstoječim objektom,
– napajanje in peš dostop z obstoječega parkirišča;«
6. Nadstrešnica ob »Gasilskem domu« (22 in 23)
– tlorisni gabariti 17.50 m x 3,50 m in 5 m x 7 m,
– etažnost P
– oblikovanje: usklajeno z obstoječim objektom;
Kare E:
1. Poslovni objekt
– bruto tlorisni    1030 m2
gabarit
– etažnost          P+2
– streha            dvokapnica, temna kritina
2. Glasbena šola
– bruto tlorisni     865 m2
gabarit
– etažnost           P+1
3. Poslovno-stanovanjska hiša
– maksimalni tlorisni       15 x 20 m
gabarit
– etažnost                  P+1+IP
– streha                    dvokapnica v naklonu 30–35°
– kritina                   temna
4. Prizidek k hotelu na vzhodni strani – bazen s spremljajočimi prostori (10 in 11)
– južna gradbena linija je v podaljšku skrajne linije južne fasade hotela, vzhodna fasada bazena je v podaljšku gradbene linije zahodne fasade kulturnega doma,
– tlorisni gabarit 29 x 9 m in 35 x 25 m,
– etažnost K1+K2+P+1 in K1+K2+P,
– streha: usklajena z obstoječim objektom,
– členitev fasade je dovoljena do maksimalnega tlorisnega gabarita,
– oblikovanje: usklajeno z obstoječim hotelom in funkcijo prizidka,
– klasična ali montažna gradnja;
5. Prizidek blagovnica
– bruto tlorisni            350 m2
gabarit
– etažnost                  P+1
6. Poslovno-trgovsko-stanovanjski objekt s tribuno (8)
– tlorisni bruto gabarit objekta 700 m2,
– tlorisni bruto gabarit tribune 240 m2,
– etažnost objekta P+1+IP,
– tribuna P;
7. Objekt »CASINO RUBIN« z veznim hodnikom (9)
– tlorisni gabarit objekta 40 x 12 m + 14 x 5 m in veznega hodnika 19 x 3 m,
– etažnost objekta P+1+M in hodnika P,
– oblikovanje: zaradi lokacije ob mestni vpadnici in novem centru naselja morajo biti fasade skrbno oblikovane, kar velja še posebno za ulično fasado,
– napajanje in peš dostop s parkirišča na vzhodni strani objekta, v drugi etapi izvedbe ZN razširitev centralnega parkirišča za 23 parkirnih mest;
8. Odprto kopališče z bazenom (13)
– ograjen prostor v podaljšku pokritega bazena, med objektom bazena in odprtim kopališčem urediti peš komunikacijo iz smeri Športnega centra do kulturnega doma,
– tlorisni gabariti objektov znotraj kopališča: bazen za odrasle 25 x 18 m, bazen za otroke 30,70 x 15 m, igrišče odbojke na mivki 23 x 23 m (zamrežen prostor igrišča), bistro krožne oblike s premerom 15 m,
– etažnost bistroja P+1,
– streha bistroja: šotorasta,
– oblikovanje bistroja: usklajeno s funkcijo objekta,
– dostop do kopališča iz pokritega bazena preko mostu,
– ob ograji obvezna zasaditev dreves oziroma živice kot je prikazano v grafičnem delu ZN;
9. Črpališče termalne vode (12)
– mikrolokacija črpališča bo določena na osnovi podrobnejših geoloških raziskav,
– tlorisni gabarit 5 x 5 m,
– oblikovanje skladno s funkcijo objekta in oblikovnimi značilnostmi hotelsko-bazenskega kompleksa;
10. Dvoetažno parkirišče (14)
– tlorisni gabarit 35,50 x 17 m,
– etažnost K+P,
– uvoz v klet (24 PM) z južne strani z obstoječega servisnega dovoza h kulturnemu domu, na pritlično etažo (26 PM) pa s severne smeri z obstoječega parkirišča ob športnem centru,
– maksimalna zazelenitev zunanjih površin v smeri proti kopališkemu prostoru in stanovanjski soseski;
11. Prizidek h kulturnemu domu (15)
– severna in južna gradbena linija v podaljšku linije fasad kulturnega doma,
– tlorisni gabarit 10 x 30 m,
– etažnost P+1,
– členitev fasade je dovoljena do maksimalnega tlorisnega gabarita,
– oblikovanje prizidka skladno z oblikovnimi značilnostmi obstoječega objekta,
– ob zahodni fasadi kulturnega doma in glasbene šole je urediti ploščad amfiteaterske zasnove, ki jo je zaključiti z zelenico;
12. Prizidek h knjižnici (16)
– severna in južna gradbena linija v podaljšku linije fasad kulturnega doma,
– tlorisni gabarit 15 x 30 m,
– etažnost P+1,
– členitev fasade je dovoljena do maksimalnega tlorisnega gabarita,
– oblikovanje prizidka skladno z oblikovnimi značilnostmi obstoječega objekta,
– zunanje površine je nameniti predvsem ureditvi zelenice in peš dostopu do knjižnice;
13. Vrtec v Aškerčevi ulici (v 1. etapi izvedbe ZN)
– nadomestna gradnja, adaptacija oziroma gradnja prizidkov v tlorisnih dimenzijah, ki upoštevajo veljavne predpise za gradnjo vrtcev in prostorske možnosti obstoječe lokacije,
– etažnost P ali P+1,
– oblikovanje: skladno z objekti v bližini (glasbena šola, kulturni dom),
– obvezna drevoredna zasaditev ob vzhodni meji otroškega igrišča;
14. Rušitev vrtca v Aškerčevi ulici (v 2. etapi izvedbe ZN)
– ureditev večjega parkirišča na stavbišču in zunanjih površinah porušenega vrtca (92 PM) tako, da se obstoječi dovoz z Aškerčeve ulice pomakne za ca. 20 m proti severu in da se temu ustrezno preuredi parkirišče pred poslovno-stanovanjskimi objekti,
– ureditev odprtega otroškega igrišča na zahodnem delu zunanjih površin vrtca in zelenih površin za stanovalce stanovanjskih blokov ob centru;
15. Objekt kulturne dediščine Žalec, Savinjska cesta 10 (v planskem dokumentu z oznako K4.20)
– pri vsaki spremembi funkcije varovanega objekta ali njegovega dela ter pri vseh posegih na objektu (gradnja in rekonstrukcija obstoječega objekta, odstranitev objekta ter vsa vzdrževalna dela) je obvezna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev s strani pooblaščenega zavoda za varstvo nepremične kulturne dediščine,
– pogoje je v nadaljevanju vključiti v projektno dokumentacijo oziroma v način izvedbe vzdrževalnih del na objektu.
Zaradi izpostavljene lokacije v novem centru mesta je potrebno skrbno oblikovanje fasad s poudarjenimi uličnimi fasadami in fasadami, ki mejijo na trg.
Individualna stanovanjska gradnja v zahodnem in vzhodnem delu ZN
– nadomestna gradnja, nadzidava, adaptacija oziroma gradnja prizidkov v tlorisnih dimenzijah, ki upoštevajo veljavne predpise in prostorske možnosti obstoječe lokacije,
– nadomestne oziroma adaptirane objekte (skupno s prizidki) je oblikovati skladno s kvalitetnimi arhitekturnimi značilnostmi stanovanjskega območja in obstoječega objekta,
– tlorisna velikost in način gradnje pomožnih objektov za lastne potrebe morata biti v skladu z določbami republiškega predpisa o vrstah enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja s tem, da znaša razmerje med pozidanimi (stavbišče stanovanjskega objekta in površina pod pomožni objekti za lastne potrebe) in nepozidanimi površinami gradbene parcele 20% proti 80%,
– pri oblikovanju pomožnih objektov za lastne potrebe je upoštevati materiale in oblikovne značilnosti stanovanjskega objekta;
Postavitev reklamnih panojev
Na območju sprememb in dopolnitev ZN je dovoljenja postavitev reklamnih panojev v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03) in v skladu s »Strokovnimi podlagami za postavitev reklamnih panojev v Občini Žalec (RC Planiranje Celje d.o.o., proj. št. 778/03, oktober 2003).
Postavitev enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja
Na celotnem ureditvenem območju ZN je dovoljeno postavljati tiste vrste enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja iz skupin pomožnih objektov, začasnih objektov, vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme, katerih namen je v skladu z namensko rabo prostora, kot jo določa ZN in ki glede oblikovanja upoštevajo oblikovne značilnosti kareja oziroma območja, znotraj katerega bodo postavljeni.
10. člen
Tolerance
Elementi za zakoličbo objektov so opredeljeni v geodetski kotirani situaciji in so obvezni.
V grafičnih prilogah so določene okvirne linije tlorisnega gabarita za naslednje objekte oziroma skupine objektov:
– blokovno zazidavo in vrtec v kareju A,
– poslovne in trgovske objekte v kareju A, D in E,
– prizidek gasilskega doma v kareju D,
– glasbeno šolo, prizidek blagovnice, prizidek hotela (bazen s spremljajočimi dejavnostmi) in prizidka kulturnega doma v kareju E.
Za enodružinske stanovanjske hiše, za objekt »CASINO RUBIN« in dvoetažno parkirišče so določeni maksimalni možni tlorisni gabariti.
Odmiki vseh objektov od prometnic so obvezujoči.
Višinski gabariti so določeni okvirno s številom etaž, natančneje bodo določeni v idejnih zasnovah objektov.
Tolerance pri mikrolokaciji objektov:
Kot toleranca je dovoljena sprememba mikrolokacije objekta ob upoštevanju obveznih odmikov od cest, komunalnih in energetskih vodov, parcelnih mej in zagotovitvi primernega osončenja vseh objektov.
Tolerance pri tlorisnih in višinskih gabaritih:
Za vse objekte (razen za predvidene enodružinske stanovanjske hiše, objekt »CASINO RUBIN« in dvoetažno parkirišče) so kot tolerance dovoljene spremembe tlorisnih in višinskih gabaritov pod pogoji, da spremembe ne bodo ovirale kasnejših izvajanj in realizacije zazidalnega načrta in da bodo v skladu s predpisi, zakoni, navodili in pravilniki, ki se nanašajo na varovanje okolja.
Tolerance pri namembnosti objektov:
Pri spremembah in dopolnitvah ZN 1999 je kot toleranca mogoča sprememba dejavnosti, vendar le v primeru, da le-ta ne bo prekomerno obremenjevala okolja in da sodi v program poslovno-trgovskega in rekreacijskega centra.
V kareju C je dovoljena sprememba namembnosti obstoječih stanovanjskih objektov v poslovno-stanovanjske objekte kakor tudi dopolnilna gradnja (novogradnje, prizidave) za nehrupno storitveno in servisno dejavnost pod pogojem, da investitor z oceno vplivov na okolje dokaže, da vplivi na okolje ne bodo presegali zakonsko dovoljenih ravni.
Tolerance pri gradbenih parcelah:
Meje gradbenih parcel so informativne. Kot tolerance so možne korekcije pri zakoličbi na terenu ob soglasju mejašev. Dovoljena je tudi drugačna ureditev prostora pred zahodno fasado kulturnega doma in glasbene šole ter odprtega kopališča z bazenom, če to prispeva k boljši izrabi prostora in dviguje kvalitetno raven urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja.
Tolerance pri ureditvi parkirnih površin:
Zazidalni načrt predvideva tlorisne dimenzije parkirnega mesta 5 x 2,5 m, s talno obeležbo za dimenzije 4,8 x 2,3 m je možno pridobiti ustrezno večje število parkirnih mest. Dovoljena je tudi drugačna razmestitev parkirnih mest znotraj parkirišč, če takšna rešitev prispeva k racionalnejši izrabi prostora in ne spreminja oziroma poslabšuje vplivov na sosednja zemljišča.
Tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju:
Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta (vključno z izvedbo krožišča R2-447 in Ulice heroja Staneta ter ceste v Podvin v mejah sprememb in dopolnitev ZN). V primeru, da se na obravnavanem območju odkrijejo neevidentirani komunalni in energetski vodi, je le-te potrebno ustrezno preurediti.
V. POGOJI ZA KRAJINSKO OBLIKOVANJE
11. člen
Na območju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je potrebno urediti proste zelene površine kot jih prikazuje koncept zasaditve v grafičnem delu ZN z naslednjo funkcijo:
– mestno-higienska funkcija zelenja: to je zelenje, ki je predvideno zaradi zadrževanja hrupa, prahu in izboljšave zraka. Takšno vlogo imajo obvezni zeleni tamponi južno od regionalne ceste, ki ločijo prometnico od zazidanih, športnih in parkovnih površin, zasaditev drevja na parkirišču, drevoredi ob servisnih cestah in peš poteh (od parkirišča do kulturnega doma in glasbene šole) ter nekatere skupine dreves, ki ločijo med seboj različne dejavnosti (med območjem kulturnega doma in predvidenim bazenom);
– oblikovalska funkcija: to so nekateri drevoredi, skupine drevja ob križiščih, soliterna drevesa, ki ločujejo posamezna območja med seboj ali jih povezujejo in pomenijo v prostoru orientacijske točke oziroma nekaj, s čimer se prostor identificira;
– ambientalna funkcija: to so zelene in proste površine, ki ustvarjajo določene zaključene prostore s svojimi specifičnimi vizualnimi in ambientalnimi rešitvami. Mednje sodijo predvideni park severno od osnovne šole in zelene površine ob kulturnem domu, ter zasaditev ob centralnem igrišču in ploščadi notranjega dvorišča stanovanjskih blokov in zasaditev ob nizu garaž.
Koncept zasaditve v spremembah in dopolnitvah ZN je osnova za podrobnejšo obdelavo v projektu zunanje ureditve.
»Razvrstitev zelenih površin glede na funkcijo v spremembah in dopolnitvah ZN 2003:
Zelene površine z mestno-higiensko funkcijo:
– drevoredna zasaditev zelenice ob mejah gradbene parcele kotlovnice (3),
– zasaditev drevoreda ob zahodni fasadi poslovnega objekta (1),
– ozelenitev parkirišča ob trgovskem objektu z zasaditvijo dreves (2),
– drevored ob severnem robu parkirišča pri vrtcu v Tomšičevi ulici,
– drevored na vzhodni strani dvoetažnega parkirišča,
– zasaditev drevoreda ob robovih otroškega igrišča južno od glasbene šole,
– ozelenitev parkirišča v Aškerčevi ulici z zasaditvijo dreves;
Zelene površine z oblikovalsko funkcijo:
– drevored ob severnem robu servisne ceste (južno od bivše kotlovnice na premog),
– zeleni pas z drevoredom ob zahodnem robu Ulice heroja Staneta (v smeri proti trgovskemu centru),
– zasaditev drevoreda ob mejah hotelsko-bazenskega kompleksa,
– zeleni pas z drevoredom ob zahodnem robu Aškerčeve ulice,
– živica med športnim parkom in otroškim igriščem severno od osnovne šole,
– zasaditev drevoreda ob južnem robu atletskega stadiona;
Zelene površine z ambientalno funkcijo:
– neformalna zasaditev dreves in grmovnic na otroškem igrišču pri novem vrtcu (5) in na zelenici pri predvidenem stanovanjskem bloku (19),
– ureditev zelenice z neformalnimi skupinami dreves v povezavi z amfiteatersko zasnovo ploščadi pred kulturnim domom in glasbeno šolo,
– zelenica ob severni in vzhodni fasadi knjižnice,
– parkovna ureditev zelenice severno od osnovne šole;
Izbor drevesnih vrst
Pri izboru drevesnih vrst je potrebno upoštevati obstoječe drevesne vrste in drevesne vrste, ki so odporne na klimatske in specifične rastiščne razmere ter takšne vrste, ki hkrati odgovarjajo potrebam po zadrževanju prahu, zmanjševanju hrupa, velikosti in habitusu.«
Javne površine
Kot javne površine so opredeljene vse zelene, pohodne in prometne površine izven mej gradbenih parcel.
VI. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE
12. člen
Promet
Za cestno omrežje in ostale utrjene površine veljajo naslednji pogoji:
– ureditev prometa na obodnih cestah ureditvenega območja sprememb in dopolnitev ZN kot to opredeljujejo sprejete »Urbanistične zasnove naselja Žalec« kot sestavni del sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 69/93),
– izgradnja notranjega cestnega omrežja v kareju A: povezovalna cesta vzhod – zahod (cesta 1), ki se priključuje na Ulico heroja Staneta (izgradnja pasu za levo zavijanje v njenem priključku) in na njo pravokotne podaljšana Arničeva ulica (cesta 3), podaljšana Bevkova ulica (cesta 2) in Čopova ulica (cesta 4),
– priključitev predvidenih objektov v karejih A, B, C, D in E na obstoječe cestno omrežje,
– vzpostavitev takšnega prometnega režima v kareju A, da bo notranje cestno omrežje v pretežni meri namenjeno samo prometu vozil stanovalcev in uporabnikov objektov ter urgentnemu dovozu; Na mestu križanja podaljška Čopove ulice in obvoznice, ki je od obstoječega križišča oddaljeno več kot 120 m, je predvideti izgradnjo trokrakega križišča, preko katerega bo mogoč vstop na obravnavano območje; na predvidenem križanju s podaljšano Čopovo ulico in cesto "1" je načrtovati krožno križišče, ki ima v naseljenem okolju predvsem funkcijo umirjanja prometa, hkrati pa omogoča napajanje trgovskega centra neposredno iz obvoznice, saj lahko dostavna vozila na krožnem križišču obračajo v smeri severa proti obvoznici; zaradi te možnosti je na predvideni povezovalni cesti 1, ki poteka ob več stanovanjskih objektih, prepovedati promet tovornih vozil,
– ureditev parkirišč ob dovoznih cestah oziroma v sklopu gradbenih parcel predvidenih objektov,
– izgradnja niza garažnih boksov (27 boksov), garažne hiše (64 garaž) in parkirne ploščadi (220 parkirnih mest) v kareju A,
– prometne površine avtobusne postaje je zasnovati z enosmernim prometom in postajnimi nišami za bočno vstopanje in izstopanje potnikov na sedmih čakalnih mestih (1 mesto za parkiranje); za predvideno avtobusno postajo je izdelati predpisano tehnično dokumentacijo, v fazi njene izdelave pa je mogoča modifikacija, ki se lahko izdela v sodelovanju z bodočim upravljavcem avtobusnega postajališča in načrtovalcem ZN,
– ureditev manipulacijske ploščadi bencinskega servisa z desnim uvozom in izvozom na regionalno cesto,
– ureditev kolesarskega prometa na način, da sledi cestam in glavnim peš povezavam,
– ureditev manjšega trga s popločenimi površinami, manjšimi zelenimi površinami, fontano ali skulpturami ter možnostjo ureditve letnih vrtov gostinskih lokalov v atriju južno od blagovnice Žana v kareju E,
– ureditev vseh karejev sprememb in dopolnitev ZN na način, da je omogočeno nemoteno gibanje pešcev (otroci, odrasli, invalidi) tako znotraj območja ZN kot tudi zunaj območja ZN.
13. člen
Vodovodno omrežje
Za vodovodno omrežje veljajo naslednji pogoji:
– oskrba uporabnikov s pitno vodo se zagotovi iz obstoječega vodovodnega omrežja, ki ga je potrebno ustrezno dograditi oziroma preurediti,
– pred pričetkom gradnje predvidenih objektov je potrebno izdelati projektno-tehnično dokumentacijo za dograditev vodovodnega omrežja in ga zgraditi, vodovodno omrežje je predvideti v koridorju predvidenih cest, nadzemni hidranti za zagotavljanje ustrezne protipožarne zaščite pa morajo biti locirani izven cestišč v zelenicah,
– pred priključitvijo predvidenih objektov na vodovodno omrežje je potrebno zgraditi transportni vodovod ( 400, ki poteka ob severnem robu obravnavanega kareja A,
– pred priključitvijo novih porabnikov na obstoječe in predvideno vodovodno omrežje mesta Žalec je potrebno dograditi transportni vodovod ( 400 s povezavami na obstoječe in predvideno vodovodno omrežje, opredeliti dodatni vodni vir (usposobiti za obratovanje in ga vključiti v vodovodno omrežje mesta Žalec),
– na predvidenem vodovodnem omrežju je potrebno predvideti in namestiti nadzemne hidrante za potrebe protipožarne zaščite, v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požara,
– v kareju E je potrebno obstoječi vodovod pod predvidenim objektom glasbene šole (GŠ) pred pričetkom gradnje trasno preurediti oziroma ukiniti in skleniti drugo krožno zanko od jaška zahodno od parc. št. 2037 do jaška zahodno od parc. št. 2025 k.o. Žalec.
14. člen
Kanalizacijsko omrežje
Za kanalizacijsko omrežje veljajo naslednji pogoji:
– odvodnjo odpadnih vod z obravnavanega območja je potrebno zagotoviti preko obstoječega kanalizacijskega omrežja, ki se ga ustrezno dogradi, obratuje pa v mešanem sistemu; na območju ob severni obvoznici med Ulico heroja Staneta in Gotoveljsko cesto (kare A) je urediti ločen zajem sanitarnih, meteornih in tehnoloških vod in jih voditi do predvidenega zbirnega kanala ob Ulici heroja Staneta, ki pa bo obratoval v mešanem sistemu,
– predvideno kanalizacijsko omrežje kareja A je potrebno dograditi v dveh delih. Zahodni del predvidenega kanalizacijskega omrežja se navezuje na kanal ( 80, ki poteka po koridorju Kidričeve ulice. Vzhodni del omrežja kareja A pa se navezuje na kanal, ki poteka v koridorju Ulice heroja Staneta,
– v primeru neustreznih vzdolžnih sklonov predvidene kanalizacije oziroma ekonomsko učinkovitejše rešitve, je dopustna sprememba zasnove predvidenega kanalizacijskega omrežja, sprememba pa mora biti izdelana pod pogoji in v soglasju z upravljavcem kanalizacijskega omrežja Javno komunalno podjetje Žalec,
– pred pričetkom gradnje predvidenih objektov je potrebno dograditi kanalizacijsko omrežje, ki mora biti zasnovano v osi predvidenih prometnic, pred obratovanjem predvidenih objektov, pa morajo biti predvideni objekti priključeni na kanalizacijo skladno s pogoji upravljavca,
– priključevanje poslovno stanovanjskih objektov na kanalizacijsko omrežje je možno v okviru razpoložljivih zmogljivosti čistilne naprave Kasaze,
– čiste vode s streh je voditi v ponikovalnice na območju objektov, kjer se te vode zbirajo oziroma jih je v primeru racionalnejše izvedbe dopustno predhodno združiti, da potem skupno poniknejo na območju obstoječih ali predvidenih zelenic znotraj obravnavanega območja,
– pred odvodom meteornih vod z utrjenih površin, namenjenih prometu tovornih vozil, v kanalizacijo, je potrebno vode predhodno očistiti v lovilcih olj in maščob, požiralniki pa morajo biti opremljeni s peskolovi,
– v primeru, da na območju v tehnološkem procesu uporabnika nastajajo onesnažene odpadne vode, jih je potrebno na območju, kjer nastajajo, očistiti do stopnje, ki je dopustna za odvod v javno kanalizacijo in jih nato odvajati v javno kanalizacijo.
15. člen
Plinovodno omrežje
Za plinovodno omrežje veljajo naslednji pogoji:
– oskrba uporabnikov z zemeljskim plinom v predvidenih objektih se zagotovi preko obstoječega plinovodnega omrežja, ki se ustrezno dogradi; pri projektiranju plinovodnih instalacij je potrebno upoštevati ekonomsko upravičenost gradnje novih cevovodov (predvideno zadostno porabo zemeljskega plina),
– za območje kareja A, kjer je predvidena izgradnja novega distributivnega plinovodnega omrežja z navezavo na obstoječe plinovode v Čopovi in Bevkovi ulici, je potrebno izdelati projektno-tehnično dokumentacijo, v kateri je potrebno zagotoviti minimalne predpisane vertikalne in horizontalne odmike od ostalih komunalnih in energetskih vodov,
– pred pričetkom gradnje predvidenih objektov je potrebno zgraditi distributivno plinovodno omrežje,
– oskrba s plinom pri večstanovanjskih blokih in poslovnih objektih zagotavlja pripravo sanitarne vode in kuhanje, medtem ko je pri individualnih stanovanjskih hišah plin namenjen tudi ogrevanju.
16. člen
Električno omrežje
Za električno omrežje veljajo naslednji pogoji:
– predvideni objekti bodo z električno energijo oskrbovani iz obstoječega mestnega nizkonapetostnega (NN) in visokonapetostnega (VN) električnega kabelskega omrežja, ki pa ga je potrebno dograditi,
– pred izgradnjo predvidenih objektov je potrebno izdelati tehnično dokumentacijo za elektrifikacijo kareja A obravnavanega območja in zgraditi električno VN in NN kabelsko omrežje; energetsko-komunikacijski vodi in kabli javne razsvetljave naj bodo položeni v trasah utrjenih površin, namenjenih pešcem,
– v kareju A je za zagotavljanje nemotene oskrbe predvidenih objektov z električno energijo potrebno zgraditi transformatorsko postajo TP Arničeva (20/0,4 kV),
– v kareju E je potrebno pred pričetkom gradnje glasbene šole (GS) izdelati projektno dokumentacijo za prestavitev dela obstoječega VN električnega kabla in prestavitev izvesti,
– pred pričetkom gradnje predvidenih objektov je potrebno na daljnovodu DV 2x110 kV Podlog-Žalec namestiti drugi sistem vodnikov, ki bo v prvi fazi obratoval z napetostjo 20 kV in bo vključen v mestno 20 kV kabelsko omrežje,
– priključitev posameznih uporabnikov na električno omrežje mora biti izvedena v soglasju in pod pogoji upravljavca električnega omrežja Javnega podjetja Elektro Celje,
– s spremembami in dopolnitvami ZN 2003 v koridorju nadzemnega visokonapetostnega daljnovoda DV 2x110kV Laško-Podlog niso predvideni novi posegi oziroma izgradnja objektov namenjenih bivanju oziroma zadrževanju ljudi.
17. člen
Telefonsko omrežje in omrežje kabelske televizije
Za telefonsko omrežje in omrežje kabelske televizije veljajo naslednji pogoji:
– pred pričetkom gradnje v ZN predvidenih objektov je potrebno izdelati projektno-tehnično dokumentacijo za dograditev obstoječe kabelske kanalizacije in jo zgraditi,
– predvideni uporabniki bodo na TT kabelsko omrežje priključeni preko obstoječega TT kabelskega omrežja, ki ga je potrebno zgraditi,
– predvidena kabelska kanalizacija se naj načrtuje in zgradi pod utrjenimi površinami namenjenim peš prometu; po možnosti je energetske in komunikacijske kable položiti v skupni koridor kabelskih kanalizacij z upoštevanjem ustreznih odmikov ter izvedbo ločenih kabelskih jaškov za posamezne kabelske kanalizacije,
– za priključitev uporabnikov na TT kabelsko omrežje je potrebno v objektih, oziroma na območju individualnih hiš, predvideti TT razvodišča,
– priključitev uporabnikov na TT kanalizacijsko omrežje mora biti izvedena v soglasju in pod pogoji upravljavca TT omrežja Telekom Slovenije PE Celje,
– izhodiščno mesto za izvedbo zunanjih razvodov CATV omrežja za sosesko Frenga je obstoječe CATV omrežje v kotlovnici podjetja Sipro ob hotelu oziroma v kabelski kanalizaciji ob Ulici heroja Staneta, izhodiščno mesto za izvedbo zunanjih razvodov za sosesko V. pa je obstoječe CATV omrežje v opuščeni kotlovnici podjetja Sipro ob garažni hiši v Bevkovi ulici.
18. člen
Ogrevanje
Predvideni objekti bodo ogrevani preko centralnega sistema ogrevanja mesta Žalec, katerega upravljavec je Stanovanjsko podjetje SIPRO d.o.o. Žalec ali mestnega plinovoda, v kolikor iz tehničnih razlogov ni možno uporabiti centralnega sistema ogrevanja.
Za izgradnjo priključnega toplovodnega omrežja je potrebno izdelati projektno-tehnično dokumentacijo in ga zgraditi pred pričetkom gradnje objektov.
Ogrevanje individualnih stanovanjskih hiš je potrebno izvesti z uporabo zemeljskega plina s priključitvijo objektov na distributivno plinovodno omrežje.
19. člen
Odpadki
Komunalni odpadki se morajo zbirati na določenih prostorih ob objektih v tipiziranih posodah in kesonih. Odjemno mesto mora biti ob prometnici oziroma ob dovozih v posamezna območja in ob posameznih dvoriščih. Upoštevati je občinski odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 19/97).
Na območju ZN ob pešpoteh ter vseh objektih je potrebno postaviti zadostno število smetnjakov.
Upravljavec bencinskega servisa mora zagotoviti najstrožje ukrepe za ravnanje s posebnimi odpadki. Kolikor se bo na bencinskem servisu izvajala tudi menjava olj, je potrebno odpadno olje obravnavati kot posebni odpadek, odvoz na regeneracijo pa mora vršiti za to pooblaščena organizacija. Kot posebni odpadek je potrebno obravnavati tudi olje iz lovilcev olj.
Zagotoviti je potrebno ločeno zbiranje odpadkov na bencinskem servisu. Za vse tiste odpadke, za katere je možna regeneracija, je potrebno organizirati odvoz na regeneracijo, za ostale pa zagotoviti ustrezno deponiranje ali sežig.
VII. POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
20. člen
Zrak
Predvideni objekti v območju ZN ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženosti zraka. Za zagotovitev čim nižje stopnje onesnaženosti zraka sta za ogrevanje predvidena plin in olje kot energetski vir, parkirne površine pa se nahajajo ob prometnicah na robu zazidave. V območju je možno razvijati nove dejavnosti le na način, ki omogoča uspešno preprečevanje onesnaževanja zraka, kar mora biti opredeljeno v oceni vplivov na okolje in projektni dokumentaciji za posamezne objekte.
Na bencinskem servisu je obvezna uporaba zaprtega sistema pri pretakanju goriva v vkopane cisterne in v avtomobilske rezervoarje, uporaba nivojskega stikala za avtomatsko blokado pretoka v agregatih za polnjenje avtomobilskih rezervoarjev (preprečitev večjega izlitjja goriva) in uporaba absorbcijskih sredstev za posutje večje količine razlitih goriv.
21. člen
Hrup
V skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) sodijo območja A (pretežni del), B in C v II. območje varstva pred hrupom, za katerega veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni hrupa 45 dBA, del območja A (območje trgovskega centra z avtobusno postajo), območji D in E pa v III. območje varstva pred hrupom, kjer so dovoljene mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni hrupa 50 dBA.
Ureditveno območje je obremenjeno predvsem s komunalnim hrupom-cestnim prometom. Za omilitev komunalnega hrupa je predvidena južno od regionalne ceste zasaditev, v kareju A pa je ob regionalni cesti predviden zeleni tampon ter ureditev parkirnih površin, obvezna pa je dodatna protihrupna izolacija severnih fasad stanovanjskih blokov ter poslovno-stanovanjskih objektov in vrtca. V primeru, da po izvedbi posegov, meritve hrupa v naravnem in življenjskem okolju izkazujejo, da hrup presega s predpisi dovoljene ravni, je obvezno protihrupno zaščititi s hrupom obremenjene fasade stanovanjskih blokov ob Ulici heroja Staneta in Čopovi ulici.
Za omilitev vplivov komunalnega hrupa (promet) je v spremembah in dopolnitvah 2003 predvidena kot protihrupna zaščita zasaditev drevoredov na naslednjih lokacijah:
– ob zahodni fasadi poslovnega objekta (1),
– ob severnem robu parkirišča pri vrtcu v Tomšičevi ulici,
– na vzhodni strani dvoetažnega parkirišča,
– ob robovih otroškega igrišča južno od glasbene šole,
– ob severnem robu servisne ceste (južno od bivše kotlovnice na premog),
– ob zahodnem robu Ulice heroja Staneta (v smeri proti trgovskemu centru),
– ob zahodnem robu Aškerčeve ulice.
22. člen
Vode
Vse odpadne vode bodo odvajane v javno kanalizacijsko omrežje s tem, da bodo meteorne vode s parkirnih površin (onesnažene z naftnimi derivati) vodene v kanalizacijsko omrežje preko zadostno dimenzioniranih lovilcev olj. Oljno goščo, ki nastane v lovilcu olj, je potrebno obravnavati kot posebni odpadek.
Izbrana tehnologija na bencinskem servisu mora zagotavljati, da ne bo prišlo do onesnaževanja talnih vod (dvojni plašči rezervoarjev za gorivo, kontrolne naprave, proti korozijska zaščita). Površine v območju pretakanja goriva, vse kinete in jaški morajo biti zgrajeni iz vodotesnega in oljeodpornega betona.
Na obravnavanem območju sprememb in dopolnitev 2003 je predviden mešan sistem odvodnje odpadnih vod (z izjemo območja ob severni obvoznici med Ulico heroja Staneta in Gotoveljsko cesto, kjer je zajem ločen):
– odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno),
– čiste vode s streh je voditi v ponikovalnice na območju objektov, kjer se te vode zbirajo oziroma jih je v primeru racionalnejše izvedbe dopustno predhodno združiti, da potem skupno poniknejo na območju obstoječih ali predvidenih zelenic znotraj obravnavanega območja,
– odvodnja meteornih vod z voznih površin mora potekati preko požiralnikov s peskolovi,
– meteorne vode z manipulativnih površin in parkirišč je predhodno očistiti v lovilcih olj in maščob,
– meteorne in sanitarne vode je voditi v javno kanalizacijo preko skupnega zbirnega jaška meteornih in fekalnih vod z enim priključkom,
– v primeru nastajanja tehnoloških odpadnih vod na obravnavanem območju je potrebno le-te na mestu nastanka očistiti do stopnje, ki jo predpisuje Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) in Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96 in 29/00), ki velja za vse vode, ki se izpuščajo v javno kanalizacijo.
23. člen
Požarna varnost
Pri izvedbi sprememb in dopolnitev ZN je potrebno upoštevati pogoje s področja varstva pred požari (Zakon o varstvu pred požarom, Uradni list RS, št. 71/93, 87/01 in 110/02, pravilniki in ostali predpisi). Do vseh objektov je omogočiti dovoz urgentnih vozil vsaj s treh strani po glavni in internih dovoznih cestah, ki morajo biti utrjene in zgrajene tako, da omogočajo vožnjo z gasilskimi vozili. Obvezna je izvedba hidrantnega omrežja z nadzemnimi hidranti in zagotovitev predpisanih odmikov med objekti.
Za posamezne nove objekte, ki so predvideni z ZN, je na osnovi izračuna povečane obremenitve pri projektiranju objektov potrebno upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Zaradi povečane varnosti pred požarom je v objektih obvezno predvideti ustrezne naprave in sredstva za gašenje požara.
Za območje bencinskega servisa je v lokacijskem postopku potrebno izdelati protipožarni elaborat.
VIII. ETAPNOST IZVAJANJA ZN
24. člen
Zazidalni načrt se lahko izvaja v več etapah odvisno od potreb in finančnih možnosti posameznih investitorjev. Obvezno je, da se posamezne faze izvedejo kot celota z vso pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo in z upoštevanjem pogoja, da ne bodo negativno vplivale na varstvo okolja.
Do pričetka gradnje prizidka ob blagovnici je možna začasna postavitev primerno oblikovane nadstrešnice za osebna vozila v maksimalnih tlorisnih dimenzijah predvidenega prizidka.
Do pričetka gradnje ostaja namembnost površin nespremenjena s tem, da se lahko izvajajo posegi, ki omogočajo normalno uporabo zemljišč in načrtovano realizacijo predvidenih posegov skladno s spremembami in dopolnitvami ZN (tudi posegi ureditve začasnih parkirnih površin na zemljiščih, kjer so z ZN predvideni drugi posegi).
Spremembe in dopolnitve ZN 2003 opredeljujejo izvajanje ZN v več etapah, katerih realizacija je pogojena z razvojnimi programi in finančnimi možnostmi investitorjev. Izjemoma je obseg dveh etap že opredeljen na naslednjih lokacijah:
– zemljišče pri gasilskem domu ob Savinjski cesti,
– vrtec v Aškerčevi ulici in
– kotlovnica pri hotelu;
1. etapa vključuje:
– ohranitev kotlovnice pri hotelu,
– ureditev začasnega parkirišča (do razširitve gasilskega doma) za 15 osebnih vozil ob priključku gasilskega doma na Savinjsko cesto,
– nadomestno gradnjo, adaptacijo oziroma gradnjo prizidkov pri objektu vrtca v Aškerčevi ulici in
– ureditev parkirišča ob vzhodni meji otroškega igrišča vrtca;
2. etapa vključuje:
– izgradnjo nove kotlovnice na plin na trikotnem delu zemljišča ob križišču Gotoveljske ceste s severno vpadnico (kot nadomestna lokacija za kotlovnico pri hotelu),
– ureditev dodatnih parkirišč južno od objekta »CASINO RUBIN«,
– razširitev gasilskega doma kot to določa veljavni ZN,
– rušitev vrtca v Aškerčevi ulici, ohranitev zahodnega dela otroškega igrišča (v smeri proti poslovno-stanovanjskim objektom) ter sprememba vzhodnega dela igrišča v večje parkirišče,
– namensko spremembo prostorov vrtca v stanovanja (po izgradnji novega vrtca v zahodnem delu ureditvenega območja ZN – lokacija z oznako 4 ali 5);
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
25. člen
Investitor mora v postopku za izdajo upravnega dovoljenja za poseg v prostor pridobiti geotehnično poročilo, za dejavnosti, ki lahko vplivajo na okolje, pa pridobiti oceno vplivov na okolje ter v projektni dokumentaciji prikazati rešitve predvidenih ukrepov za zaščito okolja.
Za vsak posamezni objekt, v katerem se bodo opravljale take dejavnosti, kjer bi v proizvodnem procesu nastajale odpadne vode ali škodljive snovi, je potrebno v lokacijskem postopku pridobiti ločene vodnogospodarske pogoje.
Pred pričetkom gradnje predvidenih objektov je izdelati projekt zunanje ureditve obravnavanega območja ob severni obvoznici med Ulico heroja Staneta in Gotoveljsko cesto (kare A), izgraditi primarno komunalno in energetsko omrežje in predvidene prometnice, ki se izvedejo do zaključnega sloja. Po izgradnji predvidenih objektov pa je izvesti zaključne sloje in ostalo prometno opremo. Projektno dokumentacijo je potrebno izdelati za vse predvidene komunalne in energetske vode, ki bodo na obravnavanem območju. Projektna dokumentacija mora biti izdelana v soglasju z upravljavci komunalne in energetske infrastrukture in z njihove strani tudi potrjena.
Za prestavitev kotlovnice na novo lokacijo je izdelati projektno dokumentacijo preureditve toplovodnega in plinovodnega omrežja, ki sta nujno potrebna za obratovanje kotlovnice.
26. člen
Za komunalno opremo zemljišč je odgovoren investitor objekta v območju sprememb in dopolnitev ZN in Občina Žalec v okviru razpoložljivih namenskih sredstev.
27. člen
Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in izvedbo prometnih površin, je uporabiti za ureditev zelenic, viške pa deponirati na določenih lokacijah skladno z občinskim odlokom o ravnanju s plodno zemljo (Uradni list SRS, št. 8/88).
X. KONČNE DOLOČBE
28. člen
Pri izdelavi izvedbenih projektov prometnega, komunalnega in energetskega omrežja je upoštevati idejne projekte, ki morajo temeljiti na izhodiščih sprememb in dopolnitev ZN iz 1. člena tega odloka.
29. člen
Gradiva iz prvega člena so stalno na vpogled na Občini Žalec, Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora in Upravni enoti Žalec, Oddelku za okolje in prostor.
30. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
31. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti