Uradni list

Številka 11
Uradni list RS, št. 11/2004 z dne 6. 2. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 11/2004 z dne 6. 2. 2004

Kazalo

480. Odlok o ureditvenem načrtu za cono C 2-2 v Ilirski Bistrici, stran 1209.

Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselj in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90 in 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 16. člena statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave Primorske novice, št. 18/95, 18/97 in 30/98 ter Uradni list RS, št. 31/99) je Občinski svet občine Ilirska Bistrica na 10. seji dne 30. 10. 2003 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu za cono C 2-2 v Ilirski Bistrici
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za cono C 2-2 v Ilirski Bistrici, ki ga je pod številko U-070-2002 izdelal CEP Danilo Jež s.p., Sežana, april 2003.
2. člen
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
1.0. splošni del:
2.0. Tehnično poročilo
3.0. Rekapitulacija stroškov
4.0. Soglasja soglasodajalcev
5.0. Besedilo odloka
6.0. Grafični del
1. Izvleček iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin
   dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica
   (kartografski del)                                               M 1:25.000
2. Izvleček iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin
   dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica
   (kartografska dokumentacija)                                      M 1:5.000
3. Izvleček iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin
   dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica
   (kartografski dokumentacija – infrastruktura)                     M 1:5.000
4. Izvleček iz urbanistične zasnove mesta Ilirska Bistrica –
   Zasnova namenske rabe prostora                                    M 1:5.000
5. Izvleček iz urbanistične zasnove mesta Ilirska Bistrica
– Usmeritve glede načinov urejanja obm. s prost. izvedb. akti        M 1:5.000
6. Izvleček iz urbanistične zasnove mesta Ilirska Bistrica –
   Zasnova vodovodnega omrežja                                       M 1:5.000
7. Izvleček iz urbanistične zasnove mesta Ilirska Bistrica –
   Zasnova kanalizacijskega omrežja                                  M 1:5.000
8. Izvleček iz urbanistične zasnove mesta Ilirska Bistrica –
   Zasnova elektroenergetskega omrežja                               M 1:5.000
9. Obstoječa geodetska situacija                                       M 1:500
10. Obstoječa katastrska situacija                                   M 1:1.000
11. Arhitektonska situacija                                            M 1:500
12. Geodetska zazidalna situacija                                      M 1:500
13. Komunalna situacija                                                M 1:500
14. Prometna situacija                                                 M 1:500
15. Situacija zelenih površin                                          M 1:500
16. Predvidena parcelacija in
funkcionalna zemljišča                                                 M 1:500
17. Idejne zasnove objektov                                            M 1:500
II. OPIS MEJE OBMOČJA OBDELAVE
3. člen
Meja obravnavane cone ureditvenega načrta, predhodno opredeljena v Urbanistični zasnovi mesta Ilirska Bistrica je detajlno predstavljena v grafičnih prilogah in poteka od izhodiščne točke na jugozahodnem vogalu območja (vogal parcele št. 311 k.o. Ilirska Bistrica) po meji med parcelami št. 1812, 311 in 284/1 k.o. Ilirska Bistrica ter se nadaljuje v ravni črti proti jugozahodu do parcele št. 201/13 k.o. Ilirska Bistrica (železnička proga), zavije proti severu po njeni meji, seka potoka Sušec in Bistrica (parcela št. 201/12 k.o. Ilirska Bistrica) in pride do stičišča parcele št. 60 in 58/1 k.o. Ilirska Bistrica, zavije proti vzhodu po meji med potokom Bistrica (parcele št. 201/12 in 1119/5 k.o. Ilirska Bistrica) in parcele št 58/1, 51/2 in 1099/2 k.o. Ilirska Bistrica do Bazoviške ceste (parcela št. 1098/1 k.o. Ilirska Bistrica) ter zavije po njeni meji proti jugu do izhodiščne točke.
Območje zajema naslednje parcele št. 201/12, del 284/1, 284/2, 284/3, 284/4, 291/2, 1099/3, 1119/5, 1810, 1811 in 1812 vse k.o. Ilirska Bistrica
Površina območja, katero se ureja s tem ureditvenim načrtom meri 9799,37 m2.
III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO PROSTORA
4. člen
Ureditveno območje C 1-2 je predvideno za: centralne dejavnosti s poslovno stanovanjkim in uslužnostnim programom ter ureditvijo vhoda in dela mestnega parka (Kindlerjev park).
5. člen
Znotraj ureditvenega območja ni možno locirati dejavnosti, katerih stranski produkt je onesnažena voda, emisije v podzemlje oziroma proizvodnja, ki ima kakršne koli emisije v ozračje. Za projekte, ki bi lahko škodili zdravlju in življenju ljudi in imeli škodljive vplive na okolje, se mora v lokacijskem postopku zahtevati posebna študija vpliva na okolje oziroma zagotovila o neškodljivosti dejavnosti.
6. člen
Zahtevana je visoka kvaliteta graditve za nove objekte ter prenovo obstoječih.
Tehnologija graditve novih in rekonstrukcije obstoječih objektov se mora podrediti urbanistično-arhitektonskem konceptu in funkcionalnim zahtevam prostora.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE S TOLERANCAMI
7. člen
Pogoji za urbanistično oblikovanje
Primarne in sekundarne prometne povezave znotraj območja se v bodoče ne bodo spreminjale. Sekundarni priključki se lahko znotraj posameznih funkcionalnih zemljišč načeloma lahko dopolnjujejo v skladu z funkcionalnimi zahtevami bodočih objektov. Elementi cest so prikazani v prerezih v prometni situaciji.
Oblikovanje objektov naj upošteva kompozicijske in tipološke značilnosti. Odmiki in regulacija objektov ter njihova tipologija je razvidna iz grafičnih prilog.
Ureditev zelenih površin in okolice naj sledi značilnostim lokalne narave in podnebja (hrast, gaber), v urejanju okolice naj se zasadijo nova drevesa in drevoredi v razdaljah, da omogočajo pod njimi rast trave in grmovja. Pri realizaciji UN je potrebno za vsak poseg izdelati projekt ozelenjevanja.
 
Pogoji za arhitektonsko oblikovanje
Pogoji za arhitektonsko oblikovanje so razvidni iz grafičnih prilog. Arhitektura objektov naj sledi tipologiji objektov, ki so prikazani v grafičnih prilogah.
Vse zunanje površine so urejene brez arhitektonskih ovir tako, da so dostopne tudi invalidskim vozičkom.
Objekti in funkcionalni sklopi so vključeni v komunalno in prometno ureditev, posebno objekti in sklopi, ki se navežejo na Bazoviško ulico.
Strehe so štirikapnice.
Fasade objektov so prilagojene namembnosti objektov in oblikovanju območja kot celote.
Horizontalni in vertikalni gabariti so razvidni iz geodetske zazidalne situacije in lahko od teh odstopajo le v smislu toleranc.
Namembnosti objektov so naslednje:
– objekt ob Bazoviški cesti je predviden za rušenje,
– objekt 3 – je tehnična trgovina in avtosalon, mehanična delavnica z vsemi potrebnimi pomožnimi prostori z možnostjo uslužnostnih in gostinjskih dejavnosti (P+1, dimenzije objekta 28×12+delno 12×12max., površine max. 960m2);
– objekt 5 – poslovno-trgovsko-stanovanjski (obstoječi objekt se nadzida v max. P+2+M, dimenzije objekta ostanejo v sedanjem horizontalnem gabaritu s tem, da se na severni strani dogradi stopniščni aneks dimenzij max. 2,4×7,0 m, površine ca. 600 m2).
– objekt 2 – Otroško igrišče (enonivojsko, površine ca. 80m2),
– objekt 4 – Parkirišča in dostopna cesta in manipulativni platoji (enonivojsko, površine ca. 1.300 m2).
– Na območju ureditvenega načrta se zgradi mankajoča infrastruktura.
– Za vzdrževanje in ureditvena dela v Kinderjevem parku je uvoz in izvoz predviden iz platoja s parkirišči.
 
Pogoji za krajinsko oblikovanje
Krajinsko oblikovanje bo obsegalo hortikulturno urejanje vsake parcele posamezno. Ohrani naj se čim več kvalitetne vegetacije in geomorfoloških značilnosti območja.
Na območju Kinderjevega parka se predvidi ureditev v smislu ureditve učno-vzgojno-izobraževalne poti vključno z označitvijo vegetacije.
Za vzdrževalna in ureditvena dela v Kinderjevem parku se vhod in izhod predvidi na severni in južni strani prek platoja s parkirišči ki se navezuje na Bazoviško cesto.
8. člen
Vse zelene površine in drevoredi se morajo redno vzdrževati. V območju UN se predvideva intenzivna ozelenitev.
9. člen
Horizontalni in vertikalni gabariti
Smer zazidave novih objektov v območju UN sledi gradbenim linijam, ki so prikazane v geodetski situaciji. Postavitev novih objektov je mogoča samo v odnosu na smeri gradbenih linij. Objekte je možno graditi v fazah pod pogojem, da vsaka faza predstavlja zaključeno funkcionalno celoto.
 
Vertikalni gabariti
Novi objekti so maksimalne višine P+2+M in so prikazani v geodetski situaciji. Vertikalne kote objektov so prikazane v geodetski situaciji.
 
Idejna višinska regulacija
Idejna višinska regulacija območja upošteva zazidavo in značilnosti območja. V grafičnih prilogah so višinske kote podane kot izhodiščne idejne kote posameznih objektov za nadaljno projektno obdelavo.
10. člen
Oblikovanje objektov
Oblikovanje objektov je podrejeno urbanistični zasnovi tako, da ustvarja značaj območja. Dostopne ulice naj soustvarjajo določen značaj zunanjih prostorov.
Objekti se oblikujejo skladno s tehnologijo in tehnološkim procesom.
Strehe so praviloma štirikapnice, izjemoma je dovoljena ravna streha, če je to predmet adaptacije ali dozidave obstoječega objekta.
Lastniki objektov so dolžni redno vzdrževati fasade objektov.
 
Gradnja objektov v varovalnem pasu železniške proge:
Za graditev in obnovitev objektov v varovalnem progovnem pasu železniške proge je potrebno upoštevati pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87) in zakon o temeljih varnosti v železniškem prometu (Uradni list SFRJ, št. 26/91).
V. POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA UREJANJA
11. člen
KANALIZACIJA IN METEORNE VODE
V ureditvenem območju je predvidena gradnja ločenega sistema kanalizacije.
Meteorne vode se ločeno speljejo preko lovilcev olj in maščob v potok Bistrico oziroma reko Reko. Trase meteorne kanalizacije so prikazane v komunalni situaciji. Pri odvajanju meteorne vode je potrebno upoštevati varstvo na 100-letne vode pred poplavami sočasnega nastopa visokih zunanjih in notranjih voda. Ponikanje meteornih vod mora upoštevati najvišji mogoči nivo podtalnice.
Fekalne odpadne vode se speljejo v fekalno kanalizacijo. Vsi obstoječi in novi objekti se priključijo na fekalni kolektor “F” ki bo potekal po Bazoviški cesti, ob potoku Bistrica, pod železniško progo z navezavo v obstoječi jašek kolektorja “G” mestne fekalne kanalizacije ki je speljana v čistilno napravo.
Tehnološke odpadne vode se morajo očistiti v obratu, kjer nastanejo. Tako očiščene se lahko speljejo v mestno kanalizacijo.
Pri odvajanju tehnoloških meteornih vod je potrebno upoštevati določila uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96), uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za proizvodnjo kovinskih izdelkov (Uradni list RS, št. 35/96), uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99) in ostalih predpisov, ki zadevajo dejavnosti, katere bodo locirane v območju, ki ga ureja ta UN.
Kolikor so na obravnavanem območju vodni viri, je potrebno le-te ohraniti oziroma obnoviti in preprečiti njihovo onesnaženje.
Upoštevati je treba, da se območje, ki se ureja s tem UN, nahaja v vplivnem območju Regijskega parka Škocjanske jame (zakon o Regijskem parku Škocjanske jame, Uradni list RS, št. 57/96).
Prostore in platoje, kjer se bodo skladiščili ali vršilo pretakanje naftnih derivatov in drugih podobnih nevarnih snovi (akumulatorji, mazila, olja itd.), je potrebno urediti tako, da se onemogoči njihovo izlitje v podtalje.
Za vodnogospodarske ukrepe si morajo investitorji v postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja pridobiti smernice za izdelavo projektne dokumentacije, na katero bo v postopku gradbenega dovoljenja izdano mnenje za pridobitev vodnogospodarskega soglasja.
 
VODOVOD
Obstoječi primarni vodovod poteka po Bazoviški cesti (JC premera 250). Sekundarno omrežje znotraj območja se dimenzionira glede na velikost priključenih objektov (DN 100 oz DN 80).
Na glavnih razcepih se predvidijo sektorski ventili za izločitev dela vodovoda.
Objekti se priključijo na sekundarno vodovodno omrežje za potrebe sanitarne vode in požarne vode.
Pri projektiranju vodovodnega omrežja cone je potrebno upoštevati vse ukrepe in postopke, ki zagotavljajo primerno oskrbo skladno z veljavnimi predpisi, pravilniki, standardi in normativi.
Za zagotovitev požarne varnosti je potrebno urediti primerno hidrantno omrežje.
 
ELEKTRO OMREŽJE
Pri projektiranju elektro omrežja je potrebno upoštevati predpise, ki zadevajo to področje in zasnovo elektro omrežja na obravnavanem območju.
Za potrebe nove zazidave je predvideno napajanje z novim NN kablovodom iz RP15 Ilirska Bistrica.
Predvidena nova kabelska povezava bo potekala v kabelski kanalizaciji. Priključki so predvideni od TP do električnih omaric pri vsakem objektu.
Pred izdajo gradbenega dovoljenja si morajo investitorji pridobiti ustrezna elektroenergetska soglasja.
 
JAVNA RAZSVETLJAVA
Na celotnem območju je predvidena zunanja razsvetljava komunikacij, platojev in parkirišč. Posebno se uredi javna razvetljava pešpoti v Kindlerjevem parku.
Podrobne splošne in tehnične zahteve za izvedbo javne razsvetljave so razvidne iz pogojev Elekto Primorske in Komunalno stanovanjskega podjetja ter rešitev iz grafičnih prilog.
 
PTT IN KTV OMREŽJE
Novo kabelsko omrežje PTT in KTV mora biti usklajeno s trasami obstoječega telefonskega omrežja. Priključki so predvideni od razvodne omarice oziroma jaška pri objektu do telefonske oziroma KTV naprave.
 
PLINSKO OMREŽJE
Predvidena je navezava območja na obstoječi plinovod DN 125, ki poteka ob desni strani cestišča Bazoviške ulice. Sekundarno plinovodno omrežje bo speljano znotraj obravnavanega območja. Priključki so predvideni do vsakega objekta.
V primeru, ko gradnja objektov in ostale komunalne infrastrukture posega v območje plinovoda, si morajo investitorji v postopku pridobivanja dovoljen pridobiti tudi soglasje koncesionarja za izgradnjo plinovodnega omrežja v Ilirski Bistrici.
12. člen
Zasnova komunalnih ureditev in zunanjega urejanja predstavlja obvezna izhodišča za njihovo nadaljnje projektiranje in izvajanje.
Vse objekte v območju ureditvenega načrta je potrebno priključiti na komunalne naprave, ki jih predvideva ta načrt.
 
RAVNANJE Z ODPADKI
Ravnanje z odpadki in odlaganje teh mora biti usklajeno z odlokom o odstranjevanju in odlaganju odpadkov na območju Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave Primorske novice, št. 13/92). Poleg tega je potrebno upoštevati pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98 in 45/00), pravilnik o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00) ter osnutek uredbe o taksi za obremenjevaje okolja zaradi odlaganja odpadkov in osnutek odredbe o oskrbi glede ločeno zbranih frakcij pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Odpadke je potrebno zbirati v za to namenjenih tipskih kontejnerjih ali kovinskih posodah. Lokacije posod za zbiran-je komunalnih odpadkov morajo biti na mestih, ki so dostopna z obstoječo mehanizacijo za odvoz komunalnih odpadkov. Predvidena prostornina posod za opdadke je 40 l na osebo oziroma 160 l na 100 m2 poslovne površine.
Plato, na katerem je locirana posoda za odpadke mora biti nedrsno tlakovan, brez možnosti odtekanja ali izcejanja vode v podtalije. Plato mora biti osvetljen.
Ravnanje z odpadki, ki nastanejo v proizvodnih objektih, mora investitor načrtovati v sklopu delovnega procesa.
V primeru, da se bodo v objektu uporabljale tudi manjše količine nevarnih snovi je potrebno zagotoviti izvedbo, ki bo v primeru razlitja ali razsipa omogočala zajem v nepropustno kineto ali lovilno skledo in tako preprečila iztok v javno kanalizacijo in podtalje.
Pri ravnanju z odpadnimi olji je potrebno upoštevati določila pravilnika o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, št. 85/98).
Ogrevanje je v vseh objektih urejeno lokalno ali centralno. Predvidi naj se ogrevanje s plinom ali izjemoma s tekočimi gorivi. Cisterne tekočih goriv morajo biti dvoplaščne. Možna je tudi uporaba alternativnih virov energije.
 
VAROVANJE PRED HRUPOM
Pri projektiranju in gradnji objektov morajo investitorji, projektanti in izvajalci gradbenih del upoštevati zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 29/86) in uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96).
Ravni hrupa v delovnih prostorih ne smejo presegati vrednosti, ki jih predpisuje pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradni list RS, št. 7/01).
Ob stanovanjskih objektih hrup dejavnosti ne sme presegati nočne mejne ravni 35 db in dnevne ravni 40 db.
 
VAROVANJE ZRAKA
V skladu z obveznimi državnimi izhodišči glede varovanja zraka, ki izhajajo iz dolgoročnega plana RS, mora biti v območju UN zagotovljeno saniranje ozračja do take stopnje, da se ne preseže III. razred onesnaženosti.
Pri odpadnem zraku je potrebno upoštevati določila zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter podzakonske predpise, ki zadevajo dejavnosti, katere bodo locirane v območju UN.
 
VAROVANJE VODA
Pri posegih na vodnem in priobalnem zemljišču je potrebno upoštevati določila zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Ob strugah meteornih odvodnikov je potrebno zagotoviti dostopen in prehoden pas širine minimalno 5 m zaradi možnosti dostopa in izvajanja rednih vzdrževalnih del s TGM. V tem območju so lahko samo objekti javne infrastrukture.
13. člen
V primeru, da investitorji ne zagotovijo pogojev iz 12. člena tega odloka, morajo obstoječe stanovanjske objekte, ki so locirani v območju, katerega ureja ta zazidalni načrt, odkupiti oziroma zagotoviti nadomestno gradnjo le-teh.
VI. POGOJI GLEDE POŽARNE VARNOSTI
14. člen
Za požarno varnost je predvideno ustrezno hidrantno omrežje. Objekti morajo imeti zunanje in notranje hidrantno omrežje. Hidrantno omrežje je potrebno izvesti za vsak objekt v skladu s predhodno izdelano študijo požarne varnosti, upoštevajoč požarne nevarnosti in požarne obremenitve vsakega objekta posebej. Izhodiščne zahteve so:
– krožni cevovod,
– hidranti ne smejo biti med seboj oddaljeni več kot 80 m,
– hidranti morajo biti oddaljeni od najbližjih vozil minimalno 5 m,
– hidranti morajo biti opremljeni z ustrezno opremo,
– minimalni tlak v hidrantnem omrežju mora biti 2,5 bara,
– objekti morajo biti opremljeni z gasilnimi aparati,
– objekti morajo imeti naprave, ki zagotavljajo pravočasno odkrivanje požara,
– zagotovljena mora biti varna evakuacija prisotnih oseb,
– preprečeno mora biti širjenje požara po objektu in na sosednje objekte,
– zagotovljeno mora biti učinkovito in hitro gašenje,
– evakuacijske poti na prosto iz vsakega objekta morajo biti vidno označene.
Do vsakega objekta morajo biti zagotovljene dovozne in dostopne poti ter postavitvene in delovne površine za gasilska vozila, skladno s standardom SIST DIN 14090. Širina dovoznih poti mora biti minimalno 3 m oziroma 3,5 m, če so obojestransko omejene, višine podvozov morajo biti minimalno 3,5 m.
Hidrantno omrežje mora biti projektirano v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
Pri projektiranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in pravilnik o požarnovarnostnih zahtevah, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorskega izvedbenega akta, pri projektiranju, gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov (Uradni list SRS, št. 42/85) ter zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94).
VII. POGOJI GLEDE PROMETNEGA UREJANJA
15. člen
Elementi prometne ureditve in mirujočega prometa so razvidni iz grafične priloge – prometna situacija ter iz arhitektonske in geodetske situacije.
Notranji promet v območju UN bo povezan Bazoviško cesto vzhodnem vzhodnem delu, in sicer z enonivojskega križišča. Predviden je dvosmerni priključek, ki se ga uporablja izključno z desnim uvozom in desnim izvozom.
Za ureditev mirujočega prometa se morajo upoštevati normativi, ki določajo za poslovni program 1 parkirno mesto na 40 m2 neto površine objekta, 1 parkirno mesto na zaposlenega in 1 parkirno mesto na stanovanjsko enoto. Za stranovanjske potrebe se parkiranje predvidi ločeno od ostalih programov v območju.
Parkirne površine in površine namenjene prometu motornih vozil morajo biti tlakovane tako, da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Tlakovane površine morajo biti zaključene z robniki. Meteorne vode z njih morajo biti speljane v meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob.
Meteorne in druge odpadne vode iz objektov, parcel in zunanjih površin ne smejo pritekati na cesto oziroma na njej zastajati in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje cestnega telesa.
Na celotni trasi cest kot tudi znotraj kompleksa (parkirišča, dovozne poti, manipulativne površine in drugo) se mora predvideti ustrezna vertikalna in horizontalna prometna signalizacija v skladu s pravilnikom o prometni signalizaciji in opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00) in zakonom o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98).
Pri spremembi programa je potrebno v okviru toleranc spoštovati navedeni normativ. Potrebno je zagotoviti zadostno število parkirišč v okviru vsake faze graditve.
VIII. ETAPE IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA
16. člen
Pogoji za oblikovanje faz izvajanja načrta, bodo podani predvsem glede na izgradnjo komunalne in prometne infrastrukture. Območje UN je možno izvajati v ločenih podfazah.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZN
17. člen
Do začetka gradnje planiranih objektov in naprav je stavbno zemljišče možno uporabljati v sedanje namene. Niso dovoljeni posegi, ki bi vplivali na načrtovano rabo ali pogoje bivanja.
Gradi se lahko samo na komunalno opremljenem zemljišču.
18. člen
Ureditveni načrt je obvezen za investitorje, projektante in izvajalce vseh načrtovanih objektov in naprav, vključno s komunalnimi in drugimi posegi v zazidalnem območju.
Določila ureditvenega načrta morajo biti upoštevana v postopku pridobivanja lokacijskega in gradbenega dovolenja.
Pri izvajanju ureditvenega načrta morajo biti upoštevani vsi veljavni gradbeno-tehnični, prometni, sanitarno-higienski, varnostni in drugi predpisi.
X. TOLERANCE
19. člen
Pri planiranih objektih je potrebno upoštevati gradbene linije.
Tlorisni gabariti lahko dimenzijsko odstopajo ( 10% po dolžini in (5% po širini. Glede na višino objektov je dovoljeno maksimalno odstopanje (1,0 m.
Tolerance spreminjanja mej med posameznimi parcelami so dovoljene pod pogojem, da se bistveno ne poveča stavbno zemljišče.
Gradnja je lahko klasična, montažna ali kombinirana.
Glede namembnosti objektov in naprav, so spremembe dopustne do stopnje, ko ne kršijo, zmajšujejo ali spreminjajo osnovnih dejavnosti posameznega območja, opredeljenega s tem ureditvenim načrtom.
XI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
20. člen
Ureditveni načrt za območje C 2-2 v Ilirski Bistrici je na vpogled na Občini Ilirska Bistrica.
20. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35005-01/02-231
Ilirska Bistrica, dne 21. januarja 2004.
Župan
Občine Ilirska Bistrica
Anton Šenkinc, univ. dipl. ek. l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti