Uradni list

Številka 46
Uradni list RS, št. 46/1998 z dne 19. 6. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 46/1998 z dne 19. 6. 1998

Kazalo

30. Zakon o ratifikaciji Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (MPCVO), stran 188.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O PRESOJI ČEZMEJNIH VPLIVOV NA OKOLJE (MPCVO)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (MPCVO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. maja 1998.
Št. 001-22-55/98
Ljubljana, dne 3. junija 1998
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O PRESOJI ČEZMEJNIH VPLIVOV NA OKOLJE (MPCVO)
1. člen
Ratificira se Konvencija o presoji čezmejnih vplivov na okolje, sprejeta 25. februarja 1991 v Espooju.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in prevodu v slovenskem jeziku glasi:
C O N V E N T I O N
ON ENVIRONMENTAL IMPACT ASSESSMENT IN A TRANSBOUNDARY CONTEXT
The Parties to this Convention,
Aware of the interrelationship between economic activities and their environmental consequences,
Affirming the need to ensure environmentally sound and sustainable development,
Determined to enhance international co-operation in assessing environmental impact in particular in a transboundary context,
Mindful of the need and importance to develop anticipatory policies and of preventing, mitigating and monitoring significant adverse environmental impact in general and more specifically in a transboundary context,
Recalling the relevant provisions of the Charter of the United Nations, the Declaration of the Stockholm Conference on the Human Environment, the Final Act of the Conference on Security and Co-operation in Europe (CSCE) and the Concluding Documents of the Madrid and Vienna Meetings of Representatives of the Participating States of the CSCE,
Commending the ongoing activities of States to ensure that, through their national legal and administrative provisions and their national policies, environmental impact assessment is carried out,
Conscious of the need to give explicit consideration to environmental factors at an early stage in the decision-making process by applying environmental impact assessment, at all appropriate administrative levels, as a necessary tool to improve the quality of information presented to decision makers so that environmentally sound decisions can be made paying careful attention to minimizing significant adverse impact, particularly in a transboundary context,
Mindful of the efforts of international organizations to promote the use of environmental impact assessment both at the national and international levels, and taking into account work on environmental impact assessment carried out under the auspices of the United Nations Economic Commission for Europe, in particular results achieved by the Seminar on Environmental Impact Assessment (September 1987, Warsaw, Poland) as well as noting the Goals and Principles on environmental impact assessment adopted by the Governing Council of the United Nations Environment Programme, and the Ministerial Declaration on Sustainable Development (May 1990, Bergen, Norway),
Have agreed as follows:
Article 1
Definitions
For the purposes of this Convention,
(i) ”Parties” means, unless the text otherwise indicates, the Contracting Parties to this Convention;
(ii) ”Party of origin” means the Contracting Party or Parties to this Convention under whose jurisdiction a proposed activity is envisaged to take place;
(iii) ”Affected Party” means the Contracting Party or Parties to this Convention likely to be affected by the transboundary impact of a proposed activity;
(iv) ”Concerned Parties” means the Party of origin and the affected Party of an environmental impact assessment pursuant to this Convention;
(v) ”Proposed activity” means any activity or any major change to an activity subject to a decision of a competent authority in accordance with an applicable national procedure;
(vi) ”Environmental impact assessment” means a national procedure for evaluating the likely impact of a proposed activity on the environment;
(vii) ”Impact” means any effect caused by a proposed activity on the environment including human health and safety, flora, fauna, soil, air, water, climate, landscape and historical monuments or other physical structures or the interaction among these factors; it also includes effects on cultural heritage or socio-economic conditions resulting from alterations to those factors;
(viii) ”Transboundary impact” means any impact, not exclusively of a global nature, within an area under the jurisdiction of a Party caused by a proposed activity the physical origin of which is situated wholly or in part within the area under the jurisdiction of another Party;
(ix) ”Competent authority” means the national authority or authorities designated by a Party as responsible for performing the tasks covered by this Convention and/or the authority or authorities entrusted by a Party with decision-making powers regarding a proposed activity;
(x) ”The Public” means one or more natural or legal persons.
Article 2
General provisions
1. The Parties shall, either individually or jointly, take all appropriate and effective measures to prevent, reduce and control significant adverse transboundary environmental impact from proposed activities.
2. Each Party shall take the necessary legal, administrative or other measures to implement the provisions of this Convention, including, with respect to proposed activities listed in Appendix I that are likely to cause significant adverse transboundary impact, the establishment of an environmental impact assessment procedure that permits public participation and preparation of the environmental impact assessment documentation described in Appendix II.
3. The Party of origin shall ensure that in accordance with the provisions of this Convention an environmental impact assessment is undertaken prior to a decision to authorize or undertake a proposed activity listed in Appendix I that is likely to cause a significant adverse transboundary impact.
4. The Party of origin shall, consistent with the provisions of this Convention, ensure that affected Parties are notified of a proposed activity listed in Appendix I that is likely to cause a significant adverse transboundary impact.
5. Concerned Parties shall, at the initiative of any such Party, enter into discussions on whether one or more proposed activities not listed in Appendix I is or are likely to cause a significant adverse transboundary impact and thus should be treated as if it or they were so listed. Where those Parties so agree, the activity or activities shall be thus treated. General guidance for identifying criteria to determine significant adverse impact is set forth in Appendix III.
6. The Party of origin shall provide, in accordance with the provisions of this Convention, an opportunity to the public in the areas likely to be affected to participate in relevant environmental impact assessment procedures regarding proposed activities and shall ensure that the opportunity provided to the public of the affected Party is equivalent to that provided to the public of the Party of origin.
7. Environmental impact assessments as required by this Convention shall, as a minimum requirement, be undertaken at the project level of the proposed activity. To the extent appropriate, the Parties shall endeavour to apply the principles of environmental impact assessment to policies, plans and programmes.
8. The provisions of this Convention shall not affect the right of Parties to implement national laws, regulations, administrative provisions or accepted legal practices protecting information the supply of which would be prejudicial to industrial and commercial secrecy or national security.
9. The provisions of this Convention shall not affect the right of particular Parties to implement, by bilateral or multilateral agreement where appropriate, more stringent measures than those of this Convention.
10. The provisions of this Convention shall not prejudice any obligations of the Parties under international law with regard to activities having or likely to have a transboundary impact.
Article 3
Notification
1. For a proposed activity listed in Appendix I that is likely to cause a significant adverse transboundary impact, the Party of origin shall, for the purposes of ensuring adequate and effective consultations under Article 5, notify any Party which it considers may be an affected Party as early as possible and no later than when informing its own public about that proposed activity.
2. This notification shall contain, inter alia:
(a) Information on the proposed activity, including any available information on its possible transboundary impact;
(b) The nature of the possible decision; and
(c) An indication of a reasonable time within which a response under paragraph 3 of this Article is required, taking into account the nature of the proposed activity;
and may include the information set out in paragraph 5 of this Article.
3. The affected Party shall respond to the Party of origin within the time specified in the notification, acknowledging receipt of the notification, and shall indicate whether it intends to participate in the environmental impact assessment procedure.
4. If the affected Party indicates that it does not intend to participate in the environmental impact assessment procedure, or if it does not respond within the time specified in the notification, the provisions in paragraphs 5, 6, 7 and 8 of this Article and in Articles 4 to 7 will not apply. In such circumstances the right of a Party of origin to determine whether to carry out an environmental impact assessment on the basis of its national law and practice is not prejudiced.
5. Upon receipt of a response from the affected Party indicating its desire to participate in the environmental impact assessment procedure, the Party of origin shall, if it has not already done so, provide to the affected Party:
(a) Relevant information regarding the environmental impact assessment procedure, including an indication of the time schedule for transmittal of comments; and
(b) Relevant information on the proposed activity and its possible significant adverse transboundary impact.
6. An affected Party shall, at the request of the Party of origin, provide the latter with reasonably obtainable information relating to the potentially affected environment under the jurisdiction of the affected Party, where such information is necessary for the preparation of the environmental impact assessment documentation. The information shall be furnished promptly and, as appropriate, through a joint body where one exists.
7. When a Party considers that it would be affected by a significant adverse transboundary impact of a proposed activity listed in Appendix I, and when no notification has taken place in accordance with paragraph 1 of this Article, the concerned Parties shall, at the request of the affected Party, exchange sufficient information for the purposes of holding discussions on whether there is likely to be a significant adverse transboundary impact. If those Parties agree that there is likely to be a significant adverse transboundary impact, the provisions of this Convention shall apply accordingly. If those Parties cannot agree whether there is likely to be a significant adverse transboundary impact, any such Party may submit that question to an inquiry commission in accordance with the provisions of Appendix IV to advise on the likelihood of significant adverse transboundary impact, unless they agree on another method of settling this question.
8. The concerned Parties shall ensure that the public of the affected Party in the areas likely to be affected be informed of, and be provided with possibilities for making comments or objections on, the proposed activity, and for the transmittal of these comments or objections to the competent authority of the Party of origin, either directly to this authority or, where appropriate, through the Party of origin.
Article 4
Preparation of the environmental impact assessment documentation
1. The environmental impact assessment documentation to be submitted to the competent authority of the Party of origin shall contain, as a minimum, the information described in Appendix II.
2. The Party of origin shall furnish the affected Party, as appropriate through a joint body where one exists, with the environmental impact assessment documentation. The concerned Parties shall arrange for distribution of the documentation to the authorities and the public of the affected Party in the areas likely to be affected and for the submission of comments to the competent authority of the Party of origin, either directly to this authority or, where appropriate, through the Party of origin within a reasonable time before the final decision is taken on the proposed activity.
Article 5
Consultations on the basis of the environmental impact assessment documentation
The Party of origin shall, after completion of the environmental impact assessment documentation, without undue delay enter into consultations with the affected Party concerning, inter alia, the potential transboundary impact of the proposed activity and measures to reduce or eliminate its impact. Consultations may relate to:
(a) Possible alternatives to the proposed activity, including the no-action alternative and possible measures to mitigate significant adverse transboundary impact and to monitor the effects of such measures at the expense of the Party of origin;
(b) Other forms of possible mutual assistance in reducing any significant adverse transboundary impact of the proposed activity; and
(c) Any other appropriate matters relating to the proposed activity.
The Parties shall agree, at the commencement of such consultations, on a reasonable time-frame for the duration of the consultation period. Any such consultations may be conducted through an appropriate joint body, where one exists.
Article 6
Final decision
1. The Parties shall ensure that, in the final decision on the proposed activity, due account is taken of the outcome of the environmental impact assessment, including the environmental impact assessment documentation, as well as the comments thereon received pursuant to Article 3, paragraph 8 and Article 4, paragraph 2, and the outcome of the consultations as referred to in Article 5.
2. The Party of origin shall provide to the affected Party the final decision on the proposed activity along with the reasons and considerations on which it was based.
3. If additional information on the significant transboundary impact of a proposed activity, which was not available at the time a decision was made with respect to that activity and which could have materially affected the decision, becomes available to a concerned Party before work on that activity commences, that Party shall immediately inform the other concerned Party or Parties. If one of the concerned Parties so requests, consultations shall be held as to whether the decision needs to be revised.
Article 7
Post-project analysis
1. The concerned Parties, at the request of any such Party, shall determine whether, and if so to what extent, a post-project analysis shall be carried out, taking into account the likely significant adverse transboundary impact of the activity for which an environmental impact assessment has been undertaken pursuant to this Convention. Any post-project analysis undertaken shall include, in particular, the surveillance of the activity and the determination of any adverse transboundary impact. Such surveillance and determination may be undertaken with a view to achieving the objectives listed in Appendix V.
2. When, as a result of post-project analysis, the Party of origin or the affected Party has reasonable grounds for concluding that there is a significant adverse transboundary impact or factors have been discovered which may result in such an impact, it shall immediately inform the other Party. The concerned Parties shall then consult on necessary measures to reduce or eliminate the impact.
Article 8
Bilateral and multilateral co-operation
The Parties may continue existing or enter into new bilateral or multilateral agreements or other arrangements in order to implement their obligations under this Convention. Such agreements or other arrangements may be based on the elements listed in Appendix VI.
Article 9
Research programmes
The Parties shall give special consideration to the setting up, or intensification of, specific research programmes aimed at:
(a) Improving existing qualitative and quantitative methods for assessing the impacts of proposed activities;
(b) Achieving a better understanding of cause-effect relationships and their role in integrated environmental management;
(c) Analysing and monitoring the efficient implementation of decisions on proposed activities with the intention of minimizing or preventing impacts;
(d) Developing methods to stimulate creative approaches in the search for environmentally sound alternatives to proposed activities, production and consumption patterns;
(e) Developing methodologies for the application of the principles of environmental impact assessment at the macro-economic level.
The results of the programmes listed above shall be exchanged by the Parties.
Article 10
Status of the Appendices
The Appendices attached to this Convention form an integral part of the Convention.
Article 11
Meeting of Parties
1. The Parties shall meet, so far as possible, in connection with the annual sessions of the Senior Advisers to ECE Governments on Environmental and Water Problems. The first meeting of the Parties shall be convened not later than one year after the date of the entry into force of this Convention. Thereafter, meetings of the Parties shall be held at such other times as may be deemed necessary by a meeting of the Parties, or at the written request of any Party, provided that, within six months of the request being communicated to them by the secretariat, it is supported by at least one third of the Parties.
2. The Parties shall keep under continuous review the implementation of this Convention, and, with this purpose in mind, shall:
(a) Review the policies and methodological approaches to environmental impact assessment by the Parties with a view to further improving environmental impact assessment procedures in a transboundary context;
(b) Exchange information regarding experience gained in concluding and implementing bilateral and multilateral agreements or other arrangements regarding the use of environmental impact assessment in a transboundary context to which one or more of the Parties are party;
(c) Seek, where appropriate, the services of competent international bodies and scientific committees in methodological and technical aspects pertinent to the achievement of the purposes of this Convention;
(d) At their first meeting, consider and by consensus adopt rules of procedure for their meetings;
(e) Consider and, where necessary, adopt proposals for amendments to this Convention;
(f) Consider and undertake any additional action that may be required for the achievement of the purposes of this Convention.
Article 12
Right to vote
1. Each Party to this Convention shall have one vote.
2. Except as provided for in paragraph 1 of this Article, regional economic integration organizations, in matters within their competence, shall exercise their right to vote with a number of votes equal to the number of their member States which are Parties to this Convention. Such organizations shall not exercise their right to vote if their member States exercise theirs, and vice versa.
Article 13
Secretariat
The Executive Secretary of the Economic Commission for Europe shall carry out the following secretariat functions:
(a) The convening and preparing of meetings of the Parties;
(b) The transmission of reports and other information received in accordance with the provisions of this Convention to the Parties; and
(c) The performance of other functions as may be provided for in this Convention or as may be determined by the Parties.
Article 14
Amendments to the Convention
1. Any Party may propose amendments to this Convention.
2. Proposed amendments shall be submitted in writing to the secretariat, which shall communicate them to all Parties. The proposed amendments shall be discussed at the next meeting of the Parties, provided these proposals have been circulated by the secretariat to the Parties at least ninety days in advance.
3. The Parties shall make every effort to reach agreement on any proposed amendment to this Convention by consensus. If all efforts at consensus have been exhausted, and no agreement reached, the amendment shall as a last resort be adopted by a three-fourths majority vote of the Parties present and voting at the meeting.
4. Amendments to this Convention adopted in accordance with paragraph 3 of this Article shall be submitted by the Depositary to all Parties for ratification, approval or acceptance. They shall enter into force for Parties having ratified, approved or accepted them on the ninetieth day after the receipt by the Depositary of notification of their ratification, approval or acceptance by at least three fourths of these Parties. Thereafter they shall enter into force for any other Party on the ninetieth day after that Party deposits its instrument of ratification, approval or acceptance of the amendments.
5. For the purpose of this Article, “Parties present and voting” means Parties present and casting an affirmative or negative vote.
6. The voting procedure set forth in paragraph 3 of this Article is not intended to constitute a precedent for future agreements negotiated within the Economic Commission for Europe.
Article 15
Settlement of disputes
1. If a dispute arises between two or more Parties about the interpretation or application of this Convention, they shall seek a solution by negotiation or by any other method of dispute settlement acceptable to the parties to the dispute.
2. When signing, ratifying, accepting, approving or acceding to this Convention, or at any time thereafter, a Party may declare in writing to the Depositary that for a dispute not resolved in accordance with paragraph 1 of this Article, it accepts one or both of the following means of dispute settlement as compulsory in relation to any Party accepting the same obligation:
(a) Submission of the dispute to the International Court of Justice;
(b) Arbitration in accordance with the procedure set out in Appendix VII.
3. If the parties to the dispute have accepted both means of dispute settlement referred to in paragraph 2 of this Article, the dispute may be submitted only to the International Court of Justice, unless the parties agree otherwise.
Article 16
Signature
This Convention shall be open for signature at Espoo (Finland) from 25 February to 1 March 1991 and thereafter at United Nations Headquarters in New York until 2 September 1991 by States members of the Economic Commission for Europe as well as States having consultative status with the Economic Commission for Europe pursuant to paragraph 8 of the Economic and Social Council resolution 36 (IV) of 28 March 1947, and by regional economic integration organizations constituted by sovereign States members of the Economic Commission for Europe to which their member States have transferred competence in respect of matters governed by this Convention, including the competence to enter into treaties in respect of these matters.
Article 17
Ratification, acceptance, approval and accession
1. This Convention shall be subject to ratification, acceptance or approval by signatory States and regional economic integration organizations.
2. This Convention shall be open for accession as from 3 September 1991 by the States and organizations referred to in Article 16.
3. The instruments of ratification, acceptance, approval or accession shall be deposited with the Secretary-General of the United Nations, who shall perform the functions of Depositary.
4. Any organization referred to in Article 16 which becomes a Party to this Convention without any of its member States being a Party shall be bound by all the obligations under this Convention. In the case of such organizations, one or more of whose member States is a Party to this Convention, the organization and its member States shall decide on their respective responsibilities for the performance of their obligations under this Convention. In such cases, the organization and the member States shall not be entitled to exercise rights under this Convention concurrently.
5. In their instruments of ratification, acceptance, approval or accession, the regional economic integration organizations referred to in Article 16 shall declare the extent of their competence with respect to the matters governed by this Convention. These organizations shall also inform the Depositary of any relevant modification to the extent of their competence.
Article 18
Entry into force
1. This Convention shall enter into force on the ninetieth day after the date of deposit of the sixteenth instrument of ratification, acceptance, approval or accession.
2. For the purposes of paragraph 1 of this Article, any instrument deposited by a regional economic integration organization shall not be counted as additional to those deposited by States members of such an organization.
3. For each State or organization referred to in Article 16 which ratifies, accepts or approves this Convention or accedes thereto after the deposit of the sixteenth instrument of ratification, acceptance, approval or accession, this Convention shall enter into force on the ninetieth day after the date of deposit by such State or organization of its instrument of ratification, acceptance, approval or accession.
Article 19
Withdrawal
At any time after four years from the date on which this Convention has come into force with respect to a Party, that Party may withdraw from this Convention by giving written notification to the Depositary. Any such withdrawal shall take effect on the ninetieth day after the date of its receipt by the Depositary. Any such withdrawal shall not affect the application of Articles 3 to 6 of this Convention to a proposed activity in respect of which a notification has been made pursuant to Article 3, paragraph 1, or a request has been made pursuant to Article 3, paragraph 7, before such withdrawal took effect.
Article 20
Authentic texts
The original of this Convention, of which the English, French and Russian texts are equally authentic, shall be deposited with the Secretary-General of the United Nations.
IN WITNESS WHEREOF the undersigned, being duly authorized thereto, have signed this Convention.
DONE at Espoo (Finland), this twenty-fifth day of February one thousand nine hundred and ninety-one.
APPENDIX I
List of activities
1. Crude oil refineries (excluding undertakings manufacturing only lubricants from crude oil) and installations for the gasification and liquefaction of 500 tonnes or more of coal or bituminous shale per day.
2. Thermal power stations and other combustion installations with a heat output of 300 megawatts or more and nuclear power stations and other nuclear reactors (except research installations for the production and conversion of fissionable and fertile materials, whose maximum power does not exceed 1 kilowatt continuous thermal load).
3. Installations solely designed for the production or enrichment of nuclear fuels, for the reprocessing of irradiated nuclear fuels or for the storage, disposal and processing of radioactive waste.
4. Major installations for the initial smelting of cast-iron and steel and for the production of non-ferrous metals.
5. Installations for the extraction of asbestos and for the processing and transformation of asbestos and products containing asbestos: for asbestos-cement products, with an annual production of more than 20,000 tonnes finished product; for friction material, with an annual production of more than 50 tonnes finished product; and for other asbestos utilization of more than 200 tonnes per year.
6. Integrated chemical installations.
7. Construction of motorways, express roads* and lines for long-distance railway traffic and of airports with a basic runway length of 2,100 metres or more.
8. Large-diameter oil and gas pipelines.
9. Trading ports and also inland waterways and ports for inland-waterway traffic which permit the passage of vessels of over 1,350 tonnes.
10. Waste-disposal installations for the incineration, chemical treatment or landfill of toxic and dangerous wastes.
11. Large dams and reservoirs.
12. Groundwater abstraction activities in cases where the annual volume of water to be abstracted amounts to 10 million cubic metres or more.
13. Pulp and paper manufacturing of 200 air-dried metric tonnes or more per day.
14. Major mining, on-site extraction and processing of metal ores or coal.
15. Offshore hydrocarbon production.
16. Major storage facilities for petroleum, petrochemical and chemical products.
17. Deforestation of large areas.
APPENDIX II
Content of the environmental impact assessment documentation
Information to be included in the environmental impact assessment documentation shall, as a minimum, contain, in accordance with Article 4:
(a) A description of the proposed activity and its purpose;
(b) A description, where appropriate, of reasonable alternatives (for example, locational or technological) to the proposed activity and also the no-action alternative;
(c) A description of the environment likely to be significantly affected by the proposed activity and its alternatives;
(d) A description of the potential environmental impact of the proposed activity and its alternatives and an estimation of its significance;
(e) A description of mitigation measures to keep adverse environmental impact to a minimum;
(f) An explicit indication of predictive methods and underlying assumptions as well as the relevant environmental data used;
(g) An identification of gaps in knowledge and uncertainties encountered in compiling the required information;
(h) Where appropriate, an outline for monitoring and management programmes and any plans for post-project analysis; and
(i) A non-technical summary including a visual presentation as appropriate (maps, graphs, etc.).
APPENDIX III
General criteria to assist in the determination of the environmental significance of activities not listed in Appendix I
1. In considering proposed activities to which Article 2, paragraph 5, applies, the concerned Parties may consider whether the activity is likely to have a significant adverse transboundary impact in particular by virtue of one or more of the following criteria:
(a) Size: proposed activities which are large for the type of the activity;
(b) Location: proposed activities which are located in or close to an area of special environmental sensitivity or importance (such as wetlands designated under the Ramsar Convention, national parks, nature reserves, sites of special scientific interest, or sites of archaeological, cultural or historical importance); also, proposed activities in locations where the characteristics of proposed development would be likely to have significant effects on the population;
(c) Effects: proposed activities with particularly complex and potentially adverse effects, including those giving rise to serious effects on humans or on valued species or organisms, those which threaten the existing or potential use of an affected area and those causing additional loading which cannot be sustained by the carrying capacity of the environment.
2. The concerned Parties shall consider for this purpose proposed activities which are located close to an international frontier as well as more remote proposed activities which could give rise to significant transboundary effects far removed from the site of development.
APPENDIX IV
Inquiry procedure
1. The requesting Party or Parties shall notify the secretariat that it or they submit(s) the question of whether a proposed activity listed in Appendix I is likely to have a significant adverse transboundary impact to an inquiry commission established in accordance with the provisions of this Appendix. This notification shall state the subject-matter of the inquiry. The secretariat shall notify immediately all Parties to this Convention of this submission.
2. The inquiry commission shall consist of three members. Both the requesting party and the other party to the inquiry procedure shall appoint a scientific or technical expert, and the two experts so appointed shall designate by common agreement the third expert, who shall be the president of the inquiry commission. The latter shall not be a national of one of the parties to the inquiry procedure, nor have his or her usual place of residence in the territory of one of these parties, nor be employed by any of them, nor have dealt with the matter in any other capacity.
3. If the president of the inquiry commission has not been designated within two months of the appointment of the second expert, the Executive Secretary of the Economic Commission for Europe shall, at the request of either party, designate the president within a further two-month period.
4. If one of the parties to the inquiry procedure does not appoint an expert within one month of its receipt of the notification by the secretariat, the other party may inform the Executive Secretary of the Economic Commission for Europe, who shall designate the president of the inquiry commission within a further two-month period. Upon designation, the president of the inquiry commission shall request the party which has not appointed an expert to do so within one month. After such a period, the president shall inform the Executive Secretary of the Economic Commission for Europe, who shall make this appointment within a further two-month period.
5. The inquiry commission shall adopt its own rules of procedure.
6. The inquiry commission may take all appropriate measures in order to carry out its functions.
7. The parties to the inquiry procedure shall facilitate the work of the inquiry commission and, in particular, using all means at their disposal, shall:
(a) Provide it with all relevant documents, facilities and information; and
(b) Enable it, where necessary, to call witnesses or experts and receive their evidence.
8. The parties and the experts shall protect the confidentiality of any information they receive in confidence during the work of the inquiry commission.
9. If one of the parties to the inquiry procedure does not appear before the inquiry commission or fails to present its case, the other party may request the inquiry commission to continue the proceedings and to complete its work. Absence of a party or failure of a party to present its case shall not constitute a bar to the continuation and completion of the work of the inquiry commission.
10. Unless the inquiry commission determines otherwise because of the particular circumstances of the matter, the expenses of the inquiry commission, including the remuneration of its members, shall be borne by the parties to the inquiry procedure in equal shares. The inquiry commission shall keep a record of all its expenses, and shall furnish a final statement thereof to the parties.
11. Any Party having an interest of a factual nature in the subject-matter of the inquiry procedure, and which may be affected by an opinion in the matter, may intervene in the proceedings with the consent of the inquiry commission.
12. The decisions of the inquiry commission on matters of procedure shall be taken by majority vote of its members. The final opinion of the inquiry commission shall reflect the view of the majority of its members and shall include any dissenting view.
13. The inquiry commission shall present its final opinion within two months of the date on which it was established unless it finds it necessary to extend this time limit for a period which should not exceed two months.
14. The final opinion of the inquiry commission shall be based on accepted scientific principles. The final opinion shall be transmitted by the inquiry commission to the parties to the inquiry procedure and to the secretariat.
APPENDIX V
Post-project analysis
Objectives include:
(a) Monitoring compliance with the conditions as set out in the authorization or approval of the activity and the effectiveness of mitigation measures;
(b) Review of an impact for proper management and in order to cope with uncertainties;
(c) Verification of past predictions in order to transfer experience to future activities of the same type.
APPENDIX VI
Elements for bilateral and multilateral co-operation
1. Concerned Parties may set up, where appropriate, institutional arrangements or enlarge the mandate of existing institutional arrangements within the framework of bilateral and multilateral agreements in order to give full effect to this Convention.
2. Bilateral and multilateral agreements or other arrangements may include:
(a) Any additional requirements for the implementation of this Convention, taking into account the specific conditions of the subregion concerned;
(b) Institutional, administrative and other arrangements, to be made on a reciprocal and equivalent basis;
(c) Harmonization of their policies and measures for the protection of the environment in order to attain the greatest possible similarity in standards and methods related to the implementation of environmental impact assessment;
(d) Developing, improving, and/or harmonizing methods for the identification, measurement, prediction and assessment of impacts, and for post-project analysis;
(e) Developing and/or improving methods and programmes for the collection, analysis, storage and timely dissemination of comparable data regarding environmental quality in order to provide input into environmental impact assessment;
(f) The establishment of threshold levels and more specified criteria for defining the significance of transboundary impacts related to the location, nature or size of proposed activities, for which environmental impact assessment in accordance with the provisions of this Convention shall be applied; and the establishment of critical loads of transboundary pollution;
(g) Undertaking, where appropriate, joint environmental impact assessment, development of joint monitoring programmes, intercalibration of monitoring devices and harmonization of methodologies with a view to rendering the data and information obtained compatible.
APPENDIX VII
Arbitration
1. The claimant Party or Parties shall notify the secretariat that the Parties have agreed to submit the dispute to arbitration pursuant to Article 15, paragraph 2, of this Convention. The notification shall state the subject-matter of arbitration and include, in particular, the Articles of this Convention, the interpretation or application of which are at issue. The secretariat shall forward the information received to all Parties to this Convention.
2. The arbitral tribunal shall consist of three members. Both the claimant Party or Parties and the other Party or Parties to the dispute shall appoint an arbitrator, and the two arbitrators so appointed shall designate by common agreement the third arbitrator, who shall be the president of the arbitral tribunal. The latter shall not be a national of one of the parties to the dispute, nor have his or her usual place of residence in the territory of one of these parties, nor be employed by any of them, nor have dealt with the case in any other capacity.
3. If the president of the arbitral tribunal has not been designated within two months of the appointment of the second arbitrator, the Executive Secretary of the Economic Commission for Europe shall, at the request of either party to the dispute, designate the president within a further two-month period.
4. If one of the parties to the dispute does not appoint an arbitrator within two months of the receipt of the request, the other party may inform the Executive Secretary of the Economic Commission for Europe, who shall designate the president of the arbitral tribunal within a further two-month period. Upon designation, the president of the arbitral tribunal shall request the party which has not appointed an arbitrator to do so within two months. After such a period, the president shall inform the Executive Secretary of the Economic Commission for Europe, who shall make this appointment within a further two-month period.
5. The arbitral tribunal shall render its decision in accordance with international law and in accordance with the provisions of this Convention.
6. Any arbitral tribunal constituted under the provisions set out herein shall draw up its own rules of procedure.
7. The decisions of the arbitral tribunal, both on procedure and on substance, shall be taken by majority vote of its members.
8. The tribunal may take all appropriate measures in order to establish the facts.
9. The parties to the dispute shall facilitate the work of the arbitral tribunal and, in particular, using all means at their disposal, shall:
(a) Provide it with all relevant documents, facilities and information; and
(b) Enable it, where necessary, to call witnesses or experts and receive their evidence.
10. The parties and the arbitrators shall protect the confidentiality of any information they receive in confidence during the proceedings of the arbitral tribunal.
11. The arbitral tribunal may, at the request of one of the parties, recommend interim measures of protection.
12. If one of the parties to the dispute does not appear before the arbitral tribunal or fails to defend its case, the other party may request the tribunal to continue the proceedings and to render its final decision. Absence of a party or failure of a party to defend its case shall not constitute a bar to the proceedings. Before rendering its final decision, the arbitral tribunal must satisfy itself that the claim is well founded in fact and law.
13. The arbitral tribunal may hear and determine counter-claims arising directly out of the subject-matter of the dispute.
14. Unless the arbitral tribunal determines otherwise because of the particular circumstances of the case, the expenses of the tribunal, including the remuneration of its members, shall be borne by the parties to the dispute in equal shares. The tribunal shall keep a record of all its expenses, and shall furnish a final statement thereof to the parties.
15. Any Party to this Convention having an interest of a legal nature in the subject-matter of the dispute, and which may be affected by a decision in the case, may intervene in the proceedings with the consent of the tribunal.
16. The arbitral tribunal shall render its award within five months of the date on which it is established unless it finds it necessary to extend the time limit for a period which should not exceed five months.
17. The award of the arbitral tribunal shall be accompanied by a statement of reasons. It shall be final and binding upon all parties to the dispute. The award will be transmitted by the arbitral tribunal to the parties to the dispute and to the secretariat. The secretariat will forward the information received to all Parties to this Convention.
18. Any dispute which may arise between the parties concerning the interpretation or execution of the award may be submitted by either party to the arbitral tribunal which made the award or, if the latter cannot be seized thereof, to another tribunal constituted for this purpose in the same manner as the first.
* For the purposes of this Convention:
– “Motorway” means a road specially designed and built for motor traffic, which does not serve properties bordering on it, and which:
(a) Is provided, except at special points or temporarily, with separate carriageways for the two directions of traffic, separated from each other by a dividing strip not intended for traffic or, exceptionally, by other means;
(b) Does not cross at level with any road, railway or tramway track, or footpath; and
(c) Is specially sign-posted as a motorway.
– “Express road” means a road reserved for motor traffic accessible only from interchanges or controlled junctions and on which, in particular, stopping and parking are prohibited on the running carriageway(s).
K O N V E N C I J A
O PRESOJI ČEZMEJNIH VPLIVOV NA OKOLJE
Pogodbenice te konvencije, ki
se zavedajo medsebojne povezanosti gospodarskih dejavnosti in njihovih posledic na okolje,
potrjujejo potrebo po zagotovitvi okolju ustreznega in trajnostnega razvoja,
so odločene povečati mednarodno sodelovanje za presojo vplivov na okolje, posebej tistih, ki segajo čez državne meje,
se zavedajo potrebe in pomembnosti priprave vnaprejšnjih politik ter preprečevanja, lajšanja in spremljanja škodljivih vplivov na okolje na splošno ter še posebej, kadar segajo čez državne meje,
se sklicujejo na ustrezne določbe Ustanovne listine Združenih narodov, Deklaracije Stockholmske konference o človekovem okolju, Sklepne listine Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) ter Sklepnih dokumentov Madridskega in Dunajskega srečanja predstavnikov sodelujočih držav KVSE,
priporočajo neprestane dejavnosti držav za zagotovitev izvajanja presoje vplivov na okolje s pomočjo nacionalnih pravnih in upravnih določb in nacionalnih politik,
se zavedajo potrebe po namenjanju izrecne pozornosti okoljskim dejavnikom z uporabo presoje vplivov na okolje v zgodnji fazi procesa odločanja na vseh ustreznih upravnih ravneh kot nujno orodje za izboljšanje kakovosti informacij, predloženih tistim, ki sprejemajo odločitve, da bi lahko sprejeli okolju ustrezne odločitve ob posebni skrbi za zmanjšanje znatnih škodljivih vplivov, še posebej kadar segajo čez državne meje,
upoštevajo prizadevanja mednarodnih organizacij za spodbujanje uporabe presoje vplivov na okolje na državni in mednarodni ravni in ob upoštevanju prispevka Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo v zvezi s presojo vplivov na okolje ter zlasti izidov Seminarja o presoji vplivov na okolje (september 1987, Varšava, Poljska) kakor tudi Ciljev in načel presoje vplivov na okolje, ki jih je sprejel Upravni svet Programa Združenih narodov za okolje, ter Ministrske deklaracije o trajnostnem razvoju (maj 1990, Bergen, Norveška),
so se sporazumele o naslednjem:
1. člen
Opredelitve pojmov
Za namene te konvencije
(i) ”pogodbenice” pomenijo pogodbenice te konvencije, če ni v besedilu drugače določeno;
(ii) ”pogodbenica izvora” pomeni pogodbenico ali pogodbenice te konvencije, pod jurisdikcijo katere ali katerih je izvajanje predlagane dejavnosti predvideno;
(iii) ”prizadeta pogodbenica” pomeni pogodbenico ali pogodbenice te konvencije, ki jo ali jih lahko prizadenejo čezmejni vplivi predlagane dejavnosti;
(iv) ”udeleženi pogodbenici” pomeni pogodbenico izvora in prizadeto pogodbenico pri presoji vplivov na okolje v skladu s to konvencijo;
(v) ”predlagana dejavnost” pomeni vsako dejavnost ali vsako večjo spremembo dejavnosti, o kateri odloča pristojni organ v skladu z veljavnim notranjim postopkom;
(vi) ”presoja vplivov na okolje” pomeni notranji postopek za vrednotenje možnih vplivov predlagane dejavnosti na okolje;
(vii) ”vpliv” pomeni vsako posledico v okolju, ki jo povzroči predlagana dejavnost, vključno s človekovim zdravjem in varnostjo, rastlinstvom, živalstvom, zemljo, zrakom, vodo, podnebjem, krajino in zgodovinskimi spomeniki ali drugimi objekti ali medsebojnim delovanjem teh dejavnikov; vključuje tudi posledice na kulturno dediščino ali družbeno-gospodarske razmere, ki nastopijo zaradi sprememb teh dejavnikov;
(viii) ”čezmejni vpliv” pomeni vsak vpliv ne izključno globalne narave na območju jurisdikcije pogodbenice, ki ga je povzročila predlagana dejavnost s fizičnim izvorom v celoti ali deloma na območju jurisdikcije druge pogodbenice;
(ix) ”pristojni organ” pomeni državni organ ali organe, ki jih je pogodbenica določila kot odgovorne za opravljanje nalog, ki so zajete v tej konvenciji, in/ali organ ali organe, ki jih je pogodbenica pooblastila za odločanje v zvezi s predlagano dejavnostjo;
(x) ”javnost” pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb.
2. člen
Splošne določbe
1. Pogodbenice posamezno ali skupno sprejmejo vse ustrezne in učinkovite ukrepe za preprečevanje, zmanjšanje in nadzorovanje znatnih škodljivih čezmejnih vplivov na okolje in jih povzročajo predlagane dejavnosti.
2. Vsaka pogodbenica sprejme potrebne pravne, upravne ali druge ukrepe za uresničevanje določb te konvencije, vključno – glede na predlagane dejavnosti, navedene v Dodatku I, ki lahko povzročijo znatne škodljive čezmejne vplive – z uvedbo postopka presoje vplivov na okolje, ki dopušča sodelovanje javnosti in pripravo dokumentacije za presojo vplivov na okolje, opisane v Dodatku II.
3. Pogodbenica izvora v skladu z določbami te konvencije zagotovi izvedbo presoje vplivov na okolje pred odločitvijo o odobritvi ali začetku predlagane dejavnosti, navedene v Dodatku I, ki lahko povzroči znatne škodljive čezmejne vplive na okolje.
4. Pogodbenica izvora v skladu z določbami te konvencije zagotovi, da so prizadete pogodbenice obveščene o predlagani dejavnosti, navedeni v Dodatku I, ki lahko povzroči znatne škodljive čezmejne vplive na okolje.
5. Udeležene pogodbenice na pobudo katere koli od teh pogodbenic začnejo razgovore o tem, ali bo ena ali več predlaganih dejavnosti, ki niso navedene v Dodatku I, povzročila znaten škodljiv vpliv na okolje in naj bi jih obravnavali tako, kot da je ali da so navedene. Če se te pogodbenice o tem sporazumejo, je treba dejavnost ali dejavnosti na tak način obravnavati. Splošni napotek za oblikovanje meril za določitev znatnih škodljivih vplivov je predstavljen v Dodatku III.
6. Pogodbenica izvora v skladu z določbami te konvencije na območjih, ki bi lahko bila prizadeta, da javnosti možnost sodelovanja v ustreznih postopkih presoje vplivov na okolje v zvezi s predlaganimi dejavnostmi in zagotovi, da so možnosti, ki so zagotovljene javnosti prizadete pogodbenice, enakovredne možnostim, ki so zagotovljene javnosti pogodbenice izvora.
7. Presoje vplivov na okolje se v skladu s to konvencijo začnejo – kot je minimalna zahteva – na stopnji načrtovanja predlagane dejavnosti. Pogodbenice si v ustreznem obsegu prizadevajo uporabljati načela presoje vplivov na okolje v svojih politikah, planih in programih.
8. Določbe te konvencije ne vplivajo na pravico pogodbenic, da izvajajo svojo zakonodajo, predpise, upravne določbe ali sprejeto pravno prakso, da bi varovale podatke, zagotovitev katerih bi škodovala industrijski ali poslovni tajnosti ali državni varnosti.
9. Določbe te konvencije ne vplivajo na pravico posameznih pogodbenic, da z dvostranskim ali mnogostranskim sporazumom izvajajo strožje ukrepe, kot so ukrepi po tej konvenciji, če je to primerno.
10. Določbe te konvencije ne vplivajo na kakršne koli obveznosti pogodbenic po mednarodnem pravu v zvezi z dejavnostmi, ki imajo ali bi lahko imele čezmejne vplive.
3. člen
Obveščanje
1. Za zagotovitev primernih in učinkovitih posvetovanj v skladu s 5. členom pogodbenica izvora o predlagani dejavnosti, navedeni v Dodatku I, ki lahko povzroči znatne škodljive čezmejne vplive na okolje, obvesti vsako pogodbenico, za katero meni, da bi lahko bila prizadeta pogodbenica, kakor hitro je mogoče in najkasneje takrat, ko o tej dejavnosti obvesti svojo javnost.
2. To obvestilo med drugim vsebuje:
(a) podatke o predlagani dejavnosti, vključno z vsakim razpoložljivim podatkom o možnih čezmejnih vplivih;
(b) vrsto možne odločitve in
(c) navedbo razumnega roka, v katerem je zaželen odgovor v skladu s tretjim odstavkom tega člena, ob upoštevanju vrste predlagane dejavnosti
ter lahko vključuje podatke, določene v petem odstavku tega člena.
3. Prizadeta pogodbenica odgovori pogodbenici izvora v roku, določenem v obvestilu, in potrdi prejem obvestila ter navede, ali namerava sodelovati v postopku presoje vplivov na okolje.
4. Če prizadeta pogodbenica navede, da v postopku presoje vplivov na okolje ne namerava sodelovati, ali če ne odgovori v roku, navedenem v obvestilu, se določbe petega, šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena in 4. do 7. člena ne bodo uporabljale. V takih okoliščinah se ne posega v pravico pogodbenice izvora, da določi, ali naj izvede presojo vplivov na okolje na podlagi svoje notranje zakonodaje in prakse.
5. Po prejemu odgovora prizadete pogodbenice, ki navaja svojo željo po sodelovanju v postopku presoje vplivov na okolje, pogodbenica izvora, če tega že ni naredila, prizadeti pogodbenici priskrbi:
(a) ustrezne podatke v zvezi s postopkom presoje vplivov na okolje, vključno z navedbo rokov za dajanje pripomb, in
(b) ustrezne podatke o predlagani dejavnosti in njenih možnih škodljivih čezmejnih vplivih.
6. Prizadeta pogodbenica na zahtevo pogodbenice izvora tej priskrbi razumno dosegljive podatke v zvezi z okoljem, ki bi lahko bilo prizadeto in je pod jurisdikcijo prizadete pogodbenice, če so taki podatki potrebni za pripravo dokumentacije o presoji vplivov na okolje. Podatke je treba priskrbeti takoj in po skupnem telesu, če to obstaja.
7. Kadar pogodbenica meni, da bi jo zaradi predlagane dejavnosti, navedene v Dodatku I, lahko prizadel škodljiv čezmejni vpliv in kadar o tem ni bila obveščena v skladu s prvim odstavkom tega člena, udeležene pogodbenice na zahtevo prizadete pogodbenice izmenjajo dovolj podatkov za razpravo o tem, ali lahko pride do znatnih škodljivih čezmejnih vplivov. Če se te pogodbenice strinjajo, da bo do znatnih škodljivih čezmejnih vplivov verjetno prišlo, se ustrezno uporabijo določbe te konvencije. Če se te pogodbenice ne morejo sporazumeti o tem, da bo verjetno prišlo do znatnih škodljivih čezmejnih vplivov, lahko v skladu z določbami Dodatka IV vsaka od pogodbenic zaprosi preiskovalno komisijo za mnenje o verjetnosti škodljivih čezmejnih vplivov, razen če se dogovorijo o drugačnem načinu reševanja tega vprašanja.
8. Udeležene pogodbenice zagotovijo, da je javnost prizadete pogodbenice na območjih, ki bi lahko bila prizadeta, obveščena ter da dobi možnost dati pripombe ali nasprotovati predlagani dejavnosti in da pripombe ali pomisleke sporoči pristojnemu organu pogodbenice izvora neposredno, ali če to ustreza, po pogodbenici izvora.
4. člen
Priprava dokumentacije o presoji vplivov na okolje
1. Dokumentacija o presoji vplivov na okolje, ki jo je treba predložiti pristojnemu organu pogodbenice izvora, vsebuje najmanj podatke, opisane v Dodatku II.
2. Pogodbenica izvora prizadeti pogodbenici po skupnem telesu, če to obstaja, priskrbi dokumentacijo o presoji vplivov na okolje. Udeležene pogodbenice pripravijo dokumentacijo za razdeljevanje organom in javnosti prizadete pogodbenice na območjih, ki bodo verjetno prizadeta, ter dajo pripombe pristojnemu organu pogodbenice izvora neposredno, ali če je to primerno po pogodbenici izvora v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve o predlagani dejavnosti.
5. člen
Posvetovanja na podlagi dokumentacije o presoji vplivov na okolje
Pogodbenica izvora po končani pripravi dokumentacije o presoji vplivov na okolje brez nepotrebnega odlašanja začne posvetovanja s prizadeto pogodbenico – med drugim – v zvezi z možnimi čezmejnimi vplivi predlagane dejavnosti in ukrepi za zmanjšanje ali odpravo teh vplivov. Posvetovanja se lahko nanašajo na:
(a) možne spremembe predlagane dejavnosti, vključno z možnostjo opustitve dejavnosti in možnimi ukrepi za zmanjšanje znatnih škodljivih čezmejnih vplivov, ter spremljanjem posledic teh ukrepov na stroške pogodbenice izvora;
(b) druge oblike možne medsebojne pomoči pri zmanjševanju vseh znatnih škodljivih čezmejnih vplivov predlagane dejavnosti in
(c) vse druge ustrezne zadeve, ki se nanašajo na predlagano dejavnost.
Pogodbenice se na začetku teh posvetovanj dogovorijo o sprejemljivem časovnem okviru posvetovalnega obdobja. Vsako tako posvetovanje lahko poteka po ustreznem skupnem telesu, če to obstaja.
6. člen
Končna odločitev
1. Pogodbenice zagotovijo, da se v končni odločitvi o predlagani dejavnosti primerno upoštevajo izid presoje vplivov na okolje, vključno z dokumentacijo o presoji vplivov na okolje in pripombami, prejetimi v skladu z osmim odstavkom 3. člena in drugim odstavkom 4. člena, ter izidi posvetovanj v skladu s 5. členom.
2. Pogodbenica izvora prizadeti pogodbenici dostavi končno odločitev o predlagani dejavnosti skupaj z razlogi in ocenami, na katerih temelji.
3. Če katera od udeleženih pogodbenic pred začetkom obravnave določene dejavnosti dobi dodatne podatke o znatnih čezmejnih vplivih predlagane dejavnosti, ki ob sprejemanju odločitve v zvezi s to dejavnostjo niso bili na voljo in bi lahko na odločitev bistveno vplivali, ta pogodbenica o tem takoj obvesti drugo udeleženo pogodbenico ali pogodbenice. Če ena od udeleženih pogodbenic tako zahteva, se posvetujejo o tem, ali je treba odločitev ponovno proučiti.
7. člen
Analiza po izvedeni dejavnosti
1. Udeležene pogodbenice na zahtevo katere koli teh pogodbenic določijo, ali in v kakšnem obsegu je treba po izvedeni dejavnosti opraviti analizo ob upoštevanju možnih znatnih škodljivih čezmejnih vplivov te dejavnosti, za katero je bila opravljena presoja vplivov na okolje v skladu s to konvencijo. Vsaka takšna analiza še posebej vsebuje nadzorovanje dejavnosti in določitev kakršnih koli škodljivih čezmejnih vplivov. Namen takega nadzorovanja in določitve je doseči cilje, navedene v Dodatku V.
2. Kadar ima pogodbenica izvora ali prizadeta pogodbenica glede na izide analize po izvedeni dejavnosti utemeljene razloge za ugotovitev, da gre za znatne škodljive čezmejne vplive ali pa so bili odkriti dejavniki, ki lahko povzročijo take vplive, o tem takoj obvesti drugo pogodbenico. Udeležene pogodbenice se po tem posvetujejo o potrebnih ukrepih za zmanjšanje ali odpravo vplivov.
8. člen
Dvostransko in mnogostransko sodelovanje
Pogodbenice lahko nadaljujejo obstoječe ali vstopajo v nove dvostranske ali mnogostranske sporazume ali druge dogovore za uresničitev obveznosti po tej konvenciji. Taki sporazumi ali drugi dogovori lahko temeljijo na osnovah, navedenih v Dodatku VI.
9. člen
Raziskovalni programi
Pogodbenice še posebej proučijo vzpostavitev ali stopnjevanje posebnih raziskovalnih programov, namenjenih:
(a) izboljšanju obstoječih kakovostnih ali količinskih metod za presojo vplivov predlaganih dejavnosti;
(b) doseganju boljšega razumevanja vzročno-posledičnih odnosov in njihove vloge pri celovitem upravljanju okolja;
(c) analizi in spremljanju učinkovitega uresničevanja odločitev o predlaganih dejavnostih z namenom kar najbolj zmanjšati ali preprečiti vplive;
(d) razvoju metod za spodbujanje ustvarjalnih pristopov pri iskanju okolju ustreznih različic predlaganih dejavnosti, proizvodnih in potrošniških vzorcev;
(e) razvoju metodologij za uporabo načel presoje vplivov na okolje na makroekonomski ravni.
Pogodbenice izmenjajo izide zgoraj navedenih programov.
10. člen
Status dodatkov
Dodatki, priloženi tej konvenciji, so njen sestavni del.
11. člen
Sestanki pogodbenic
1. Pogodbenice se sestanejo, če je mogoče, v povezavi z letnimi zasedanji višjih svetovalcev vlad Ekonomske komisije za Evropo o problemih okolja in voda. Prvi sestanek pogodbenic je sklican najkasneje eno leto po začetku veljavnosti te konvencije. Potem se pogodbenice sestajajo po potrebi, kot je določeno na sestanku pogodbenic, ali na pisno zahtevo katere koli pogodbenice pod pogojem, da to zahtevo v šestih mesecih potem, ko jim jo je sporočil sekretariat, podpre vsaj ena tretjina pogodbenic.
2. Pogodbenice nenehno spremljajo izvajanje te konvencije ter zavedajoč se tega:
(a) pregledujejo politike in metodološke pristope pogodbenic k presoji vplivov na okolje z namenom izboljševanja postopkov presoje čezmejnih vplivov na okolje;
(b) izmenjujejo podatke glede pridobljenih izkušenj pri sklepanju in izvajanju dvostranskih in mnogostranskih sporazumov ali drugih dogovorov glede uporabe presoje čezmejnih vplivov na okolje, pri katerih so stranke ena ali več pogodbenic;
(c) iščejo, če je to primerno, pomoč pristojnih mednarodnih teles in znanstvenih odborov pri metodoloških in tehničnih vidikih za doseganje namenov te konvencije;
(d) na svojem prvem sestanku proučijo in s konsenzom sprejmejo poslovnik za svoje sestanke;
(e) proučijo in po potrebi sprejmejo predloge za spremembe te konvencije;
(f) proučijo in sprejmejo kakršne koli ukrepe, ki bi lahko bili potrebni za doseganje namenov te konvencije.
12. člen
Pravica do glasovanja
1. Vsaka pogodbenica te konvencije ima en glas.
2. Regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje v zadevah, ki so v njihovi pristojnosti, uresničujejo pravico do glasovanja s številom glasov, ki je enako številu njihovih držav članic, ki so pogodbenice te konvencije, razen kot je predvideno v prvem odstavku tega člena. Te organizacije svoje pravice do glasovanja ne uporabijo, če jo uporabijo njihove države članice, in obratno.
13. člen
Sekretariat
Izvršilni sekretar Ekonomske komisije za Evropo opravlja te naloge sekretariata:
(a) sklicevanje in priprava sestankov pogodbenic;
(b) pošiljanje poročil in drugih prejetih podatkov v skladu z določbami te konvencije pogodbenicam in
(c) opravljanje drugih nalog, kot so lahko predvidene v tej konvenciji ali kot jih lahko določijo pogodbenice.
14. člen
Spremembe konvencije
1. Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe te konvencije.
2. Predlagane spremembe se pisno predložijo sekretariatu, ki jih pošlje vsem pogodbenicam. O predlaganih spremembah pogodbenice razpravljajo na naslednjem sestanku, če jih je sekretariat razposlal pogodbenicam vsaj devetdeset dni vnaprej.
3. Pogodbenice si na vse načine prizadevajo, da s konsenzom dosežejo dogovor o kateri koli predlagani spremembi te konvencije. Če so bila izčrpana vsa prizadevanja za konsenz, dogovor pa ni bil dosežen, spremembo v skrajni sili sprejmejo s tričetrtinsko večino glasov pogodbenic, ki so na sestanku prisotne in glasujejo.
4. Depozitar pošlje pogodbenicam spremembe te konvencije, sprejete v skladu s tretjim odstavkom tega člena v ratifikacijo, odobritev ali sprejetje. Za pogodbenice, ki so jih ratificirale, odobrile ali sprejele, začnejo spremembe veljati devetdeseti dan, potem ko je depozitar najmanj od treh četrtin pogodbenic prejel obvestilo o njihovi ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju. Zatem začnejo veljati za vsako drugo pogodbenico devetdeset dni, potem ko je ta pogodbenica deponirala svojo listino o ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju.
5. Za namene tega člena pomeni “pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo” pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo za ali proti.
6. Postopek glasovanja iz tretjega odstavka tega člena ni precedens za prihodnje sporazume, sklenjene v Ekonomski komisiji za Evropo.
15. člen
Reševanje sporov
1. Če med dvema ali več pogodbenicami pride do spora glede razlage ali uporabe te konvencije, ga poskušajo rešiti s pogajanji ali s kakršnim koli drugim načinom reševanja sporov, sprejemljivim za stranke v sporu.
2. Ob podpisu, ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k tej konvenciji ali kadar koli potem lahko pogodbenica depozitarju pisno izjavi, da v sporu, ki ni razrešen v skladu s prvim odstavkom tega člena, sprejme enega naslednjih načinov reševanja sporov, ki jo obvezuje v odnosu do druge pogodbenice, ki sprejema isto obveznost:
(a) predložitev spora Meddržavnemu sodišču;
(b) arbitraža v skladu s postopkom, določenim v Dodatku VII.
3. Če so stranke v sporu sprejele oba načina reševanja sporov, omenjena v drugem odstavku tega člena, se spor lahko predloži le Meddržavnemu sodišču, razen če se stranke ne dogovorijo drugače.
16. člen
Podpis
Ta konvencija je na voljo za podpis od 25. februarja do 1. marca 1991 v Espooju (Finska), potem pa do 2. septembra 1991 na sedežu Združenih narodov v New Yorku za države članice Ekonomske komisije za Evropo kot tudi države, ki imajo v Ekonomski komisiji za Evropo posvetovalni status v skladu z osmim odstavkom resolucije Ekonomsko-socialnega sveta št. 36 (IV) z dne 28. marca 1947 ter za regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki so jih ustanovile suverene države članice Ekonomske komisije za Evropo in na katere so njihove države članice prenesle pristojnosti v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta konvencija, vključno s pristojnostjo, da sklepajo pogodbe v zvezi s temi zadevami.
17. člen
Ratifikacija, sprejetje, odobritev in pristop
1. To konvencijo ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo države podpisnice ter regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje.
2. K tej konvenciji lahko pristopijo države in organizacije, omenjene v 16. členu, od 3. septembra 1991.
3. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se deponirajo pri generalnem sekretarju Združenih narodov, ki opravlja naloge depozitarja.
4. Vsako organizacijo, omenjeno v 16. členu, ki postane pogodbenica te konvencije, ne da bi bila katera od njenih držav članic pogodbenica, obvezujejo vse obveznosti iz te konvencije. Ko je ena ali več držav članic organizacije pogodbenica te konvencije, organizacija in njene države članice odločajo o delitvi svojih odgovornostih za izpolnjevanje obveznosti iz te konvencije. V takih primerih organizacija in njene države članice ne morejo hkrati uresničevati pravic iz te konvencije.
5. V svojih listinah o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, omenjene v 16. členu, navedejo obseg svoje pristojnosti glede na zadeve, ki jih ta konvencija ureja. Te organizacije depozitarja tudi obvestijo o vsaki znatni spremembi obsega svoje pristojnosti.
18. člen
Začetek veljavnosti
1. Ta konvencija začne veljati devetdeseti dan po datumu deponiranja šestnajste listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.
2. Za namene prvega odstavka tega člena se listina, ki jo deponirajo regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ne šteje kot dodatna listina k tistim, ki jih deponirajo države članice te organizacije.
3. Za vsako državo ali organizacijo, omenjeno v 16. členu, ki ratificira, sprejme ali odobri to konvencijo ali k njej pristopi po deponiranju šestnajste listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, ta konvencija začne veljati devetdeseti dan po dnevu, ko ta država ali organizacija deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.
19. člen
Odpoved
Pogodbenica lahko odpove to konvencijo kadar koli po štirih letih od dneva, ko je konvencija za to pogodbenico začela veljati s pisnim uradnim obvestilom depozitarju. Vsaka taka odpoved začne veljati devetdeseti dan, potem ko ga depozitar prejme. Nobena odpoved ne vpliva na uporabo 3. do 6. člena te konvencije za predlagano dejavnost, v zvezi s katero je bilo dano obvestilo v skladu s prvim odstavkom 3. člena ali zahteva v skladu s sedmim odstavkom 3. člena, preden je taka odpoved začela veljati.
20. člen
Verodostojna besedila
Izvirnik te konvencije, katere besedila v angleškem, francoskem in ruskem besedilu so enako verodostojna, je deponiran pri generalnem sekretarju Združenih narodov.
Da bi to potrdili, so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.
SESTAVLJENO v Espooju (Finska) petindvajsetega februarja tisoč devetsto enaindevetdesetega leta.
DODATEK I
Seznam dejavnosti
1. Naftne rafinerije (brez obratov, ki proizvajajo le maziva iz surove nafte) ter obrati za plinifikacijo in utekočinjenje 500 ali več ton premoga ali bitumiziranega skrilavca dnevno.
2. Termoelektrarne in drugi obrati na izgorevanje s toplotno močjo 300 megavatov ali več ter jedrske elektrarne in drugi jedrski reaktorji (razen raziskovalnih naprav za proizvodnjo in pretvorbo fisijskega in obogatenega materiala, katerih največja moč ne presega 1 kilovata neprekinjene toplotne obremenitve).
3. Obrati, namenjeni izključno proizvodnji ali obogatitvi jedrskega goriva, ponovni obdelavi ožarčenega jedrskega goriva ali skladiščenju, odstranjevanju in predelavi radioaktivnih odpadkov.
4. Večji obrati za začetno taljenje litega železa in jekla ter za proizvodnjo neželeznih kovin.
5. Obrati za pridobivanje azbesta ter za predelavo in preoblikovanje azbesta in izdelkov, ki vsebujejo azbest; za azbestno-cementne izdelke z letno proizvodnjo več kot 20.000 ton končnih izdelkov, za torni material z letno proizvodnjo več kot 50 ton končnih izdelkov ter za več kot 200 ton letne uporabe azbesta.
6. Integrirani kemijski obrati.
7. Gradnja avtocest, hitrih cest* ter prog za železniški promet na velikih razdaljah in letališč z osnovno dolžino vzletne steze 2.100 metrov ali več.
8. Naftovodi in plinovodi velikega premera.
9. Trgovska pristanišča ter notranje vodne poti in pristanišča za promet po notranjih vodnih poteh, ki dovoljujejo prehod ladij z več kot 1.350 tonami.
10. Obrati za odstranjevanje odpadkov s sežigom, kemično obdelavo ali zakopom strupenih in nevarnih odpadkov.
11. Veliki jezovi in zbiralniki.
12. Črpanje podtalnice v primerih, ko letna količina izčrpane vode doseže 10 milijonov kubičnih metrov ali več.
13. Proizvodnja več kot 200 ton na zraku sušene celuloze ali papirja dnevno.
14. Večji rudarski obrat, pridobivanje in predelovanje kovinskih rud ali premoga.
15. Pridobivanje ogljikovodikov na morju.
16. Večji objekti za skladiščenje nafte, petrokemičnih in kemičnih izdelkov.
17. Krčenje gozdov na velikih površinah.
DODATEK II
Vsebina dokumentacije o presoji vplivov na okolje
Podatki, ki naj bodo vključeni v dokumentacijo o presoji vplivov na okolje, morajo v skladu s 4. členom vsebovati najmanj:
(a) opis predlagane dejavnosti ter njen namen;
(b) opis, če to ustreza, sprejemljivih možnosti (npr. lokacijskih ali tehnoloških) predlagane dejavnosti ter tudi ničelne možnosti;
(c) opis okolja, ki bo verjetno znatno prizadeto s predlagano dejavnostjo ter z drugimi možnostmi;
(d) opis vplivov, ki bi jih predlagana dejavnost ter druge možnosti lahko imele na okolje, in ocena njihovega obsega;
(e) opis ukrepov za ublažitev, da bi škodljive vplive na okolje zadržali na najnižji točki;
(f) jasna navedba metod napovedovanja in predpostavk, na katerih temeljijo, kakor tudi ustreznih uporabljenih podatkov o okolju;
(g) ugotovitev vrzeli v znanju in negotovosti, do katerih je prišlo pri zbiranju zahtevanih podatkov;
(h) če ustreza, osnutek programov za spremljanje in upravljanje ter kakršnih koli načrtov za analizo po izvedeni dejavnosti in
(i) netehnični povzetek, vključno z ustreznim vizualnim prikazom (zemljevidi, grafikoni itd.).
DODATEK III
Splošna merila za pomoč pri določitvi okoljske pomembnosti dejavnosti, ki niso navedene v Dodatku I
1. Pri proučevanju predlaganih dejavnosti, za katere se uporablja peti odstavek 2. člena, lahko udeležene pogodbenice proučijo, ali bo imela dejavnost znatne škodljive čezmejne vplive, še zlasti na podlagi enega ali več naslednjih meril:
(a) Velikost: predlagane dejavnosti, ki so po vrsti dejavnosti obsežne;
(b) Lokacija: predlagane dejavnosti, ki so locirane na območju ali v njegovi bližini, ki je še posebej okoljsko občutljivo ali pomembno (kot močvirja, določena po Ramsarski konvenciji, narodni parki, naravni rezervati, kraji posebnega znanstvenega pomena ali arheološko, kulturno ali zgodovinsko pomembni kraji); tudi predlagane dejavnosti na lokacijah, kjer bi značilnosti predlaganega razvoja verjetno imele znatne škodljive vplive na populacijo;
(c) Učinki: predlagane dejavnosti s posebej kompleksnimi in možno škodljivimi učinki, vključno s takimi, ki povzročajo resne posledice na ljudeh ali na pomembnih vrstah ali organizmih, tiste, ki ogrožajo obstoječo ali možno uporabo prizadetega območja, in tiste, ki povzročajo dodatno obremenitev, ki je nosilna zmogljivost okolja ne more prenesti.
2. Udeležene pogodbenice v ta namen proučijo predlagane dejavnosti v bližini mednarodne meje kakor tudi bolj oddaljene predlagane dejavnosti, ki bi lahko povzročile znatne čezmejne učinke na velike razdalje.
DODATEK IV
Preiskovalni postopek
1. Pogodbenica ali pogodbenice prosilke preiskovalni komisiji, ustanovljeni v skladu z določbami tega dodatka, zastavijo vprašanje glede tega, ali bo predlagana dejavnost, navedena v Dodatku I, imela znatne škodljive čezmejne vplive in o tem obvestijo sekretariat. V tem obvestilu mora biti naveden predmet preiskave. Sekretariat o tem nemudoma obvesti vse pogodbenice te konvencije.
2. Preiskovalno komisijo sestavljajo trije člani. Prosilka in druga udeleženka v preiskovalnem postopku imenujeta znanstvenega ali tehničnega strokovnjaka, na ta način imenovana strokovnjaka pa morata sporazumno določiti tretjega strokovnjaka, ki bo predsednik preiskovalne komisije. Ta ne sme biti državljan ene od udeleženk v preiskovalnem postopku, niti ne sme imeti običajnega prebivališča na ozemlju katere od udeleženk, niti ne biti zaposlen pri njih, niti se ne sme z zadevo ukvarjati v kakšni drugi vlogi.
3. Če predsednik preiskovalne komisije ni imenovan v dveh mesecih od imenovanja drugega strokovnjaka, izvršilni sekretar Ekonomske komisije za Evropo na zahtevo katere koli udeleženke imenuje predsednika v naslednjih dveh mesecih.
4. Če katera udeleženka v preiskovalnem postopku ne imenuje strokovnjaka v enem mesecu od prejema obvestila sekretariata, lahko druga udeleženka obvesti izvršilnega sekretarja Ekonomske komisije za Evropo, ki imenuje predsednika preiskovalne komisije v nadaljnjem dvomesečnem obdobju. Po imenovanju predsednik preiskovalne komisije zahteva od udeleženke, ki strokovnjaka ni imenovala, da to stori v enem mesecu. Po tem roku predsednik obvesti izvršilnega sekretarja Ekonomske komisije za Evropo, ki to imenovanje opravi v naslednjih dveh mesecih.
5. Preiskovalna komisija sprejme svoj poslovnik.
6. Preiskovalna komisija lahko sprejme vse ustrezne ukrepe za opravljanje svojih nalog.
7. Udeleženke v preiskovalnem postopku olajšujejo delo preiskovalne komisije, še zlasti pa ji ob uporabi vseh sredstev, ki so jim na voljo:
(a) zagotovijo vse pomembne dokumente, zmogljivosti in podatke in
(b) omogočijo, če je to potrebno, sklic prič ali strokovnjakov in pridobitev njihovih pričevanj.
8. Udeleženke in strokovnjaki zavarujejo zaupnost vsakega podatka, ki ga prejmejo kot zaupnega med svojim delom v preiskovalni komisiji.
9. Če ena od udeleženk v preiskovalnem postopku ne nastopi pred preiskovalno komisijo ali svojega primera ne predstavi, lahko druga udeleženka od preiskovalne komisije zahteva, da s postopkom nadaljuje in svoje delo dokonča. Odsotnost udeleženke ali nepredstavljen primer ne ovira nadaljevanja ali dokončanja dela preiskovalne komisije.
10. Če preiskovalna komisija zaradi posebnih okoliščin zadeve ne odloči drugače, krijejo stroške preiskovalne komisije, vključno s honorarjem za njene člane, udeleženke v preiskovalnem postopku v enakih deležih. Preiskovalna komisija vodi evidenco vseh svojih izdatkov ter udeleženkam o tem pošlje zaključno poročilo.
11. Vsaka pogodbenica, ki ima dejanski interes za predmet preiskovalnega postopka in ki jo lahko prizadene mnenje o zadevi, lahko poseže v postopek s soglasjem preiskovalne komisije.
12. Preiskovalna komisija odloča o zadevah, ki se nanašajo na postopek, z večino glasov svojih članov. Končno mnenje preiskovalne komisije izraža stališče večine njenih članov in vključuje vsako drugačno mnenje.
13. Preiskovalna komisija da svoje končno mnenje v dveh mesecih od dneva, ko je bila ustanovljena, razen če ugotovi, da je treba ta rok podaljšati za obdobje, ki ne bi smelo biti daljše od dveh mesecev.
14. Končno mnenje preiskovalne komisije temelji na priznanih znanstvenih načelih. Preiskovalna komisija sporoči končno mnenje udeleženkam v preiskovalnem postopku in sekretariatu.
DODATEK V
Analiza po izvedeni dejavnosti
Cilji vključujejo:
(a) monitoring usklajenosti s pogoji, kot so določeni v dovoljenju ali odobritvi dejavnosti, in učinkovitosti ukrepov za ublažitev;
(b) pregled vplivov za zagotovitev ustreznega vodenja in obvladovanje negotovosti;
(c) preverjanje preteklih napovedi, da bi izkušnje prenesli na prihodnje dejavnosti iste vrste.
DODATEK VI
Osnove za dvostransko in mnogostransko sodelovanje
1. Udeležene pogodbenice lahko vzpostavijo, če to ustreza, institucionalne dogovore ali razširijo pooblastila obstoječih institucionalnih dogovorov v okviru dvostranskih in mnogostranskih sporazumov, da bi dosegle popolno učinkovitost te konvencije.
2. Dvostranski in mnogostranski sporazumi ali drugi dogovori lahko vsebujejo:
(a) vsakršne dodatne zahteve za izvajanje te konvencije ob upoštevanju posebnih pogojev določene podregije;
(b) institucionalne, upravne ali druge dogovore, sklenjene na vzajemni in enakopravni podlagi;
(c) usklajevanje politik in ukrepov za varstvo okolja, da bi dosegli največjo možno podobnost standardov in metod, povezanih z uresničevanjem presoje vplivov na okolje;
(d) razvoj, izboljševanje in/ali usklajevanje metod za določitev, merjenje, napovedovanje in presojo vplivov ter za analizo po izvedeni dejavnosti;
(e) razvoj in/ali izboljšavo metod in programov za zbiranje, analizo, hranjenje in pravočasno širjenje primerljivih podatkov v zvezi s kakovostjo okolja za zagotovitev vhodnih podatkov za presojo vplivov na okolje;
(f) določitev mejnih ravni ter podrobnejših meril za določitev pomena čezmejnih vplivov, povezanih z lokacijo, vrsto in velikostjo predlaganih dejavnosti, za katere se bo uporabila presoja vplivov na okolje v skladu z določbami te konvencije, ter določitev kritičnih obremenitev čezmejnega onesnaževanja;
(g) izvajanje, če to ustreza, skupne presoje vplivov na okolje, razvoj skupnih programov monitoringa, medsebojno umerjanje naprav za izvajanje monitoringa in uskladitev metodologij z namenom, da bi dobljeni podatki in informacije postali združljivi.
DODATEK VII
Arbitraža
1. Pogodbenica ali pogodbenice, ki vlagajo zahtevek, obvestijo sekretariat, da so se dogovorile o predložitvi spora arbitraži v skladu z drugim odstavkom 15. člena te konvencije. Obvestilo vsebuje predmet arbitraže in še posebej tiste člene konvencije, katerih razlaga ali uporaba je sporna. Sekretariat prejete informacije razpošlje vsem pogodbenicam te konvencije.
2. Arbitražno sodišče sestavljajo trije člani. Tako pogodbenica ali pogodbenice, ki vlagajo zahtevek, kot tudi druge stranke ali stranka v sporu imenujejo arbitra; dva na ta način imenovana arbitra sporazumno imenujeta tretjega arbitra, ki bo predsednik arbitražnega sodišča. Ta ne sme biti državljan katere od strank v sporu, ne sme imeti običajnega bivališča na ozemlju katere od strank v sporu, niti ne sme biti zaposlen pri njih ali se z zadevo ukvarjati v kakršni koli drugi vlogi.
3. Če predsednik arbitražnega sodišča ni imenovan v dveh mesecih od imenovanja drugega arbitra, izvršilni sekretar Ekonomske komisije za Evropo na zahtevo ene od strank v sporu imenuje predsednika v nadaljnjem dvomesečnem obdobju.
4. Če ena od strank v sporu v dveh mesecih od prejema zahteve arbitra ne imenuje, lahko druga stranka obvesti izvršilnega sekretarja Ekonomske komisije za Evropo, ki predsednika arbitražnega sodišča imenuje v naslednjih dveh mesecih. Po imenovanju predsednik arbitražnega sodišča od stranke v sporu, ki arbitra ni imenovala, zahteva, da to stori v dveh mesecih. Po tem roku predsednik obvesti izvršilnega sekretarja Ekonomske komisije za Evropo, ki to imenovanje opravi v nadaljnjem dvomesečnem obdodbju.
5. Arbitražno sodišče odloča v skladu z mednarodnim pravom in določbami te konvencije.
6. Arbitražno sodišče, sestavljeno po teh določbah, sprejme svoj poslovnik.
7. Arbitražno sodišče sprejema odločitve o postopku in o vsebini z večino glasov svojih članov.
8. Sodišče lahko sprejme vse ustrezne ukrepe za ugotovitev dejstev.
9. Stranke v sporu ob uporabi vseh sredstev, ki so jim na voljo, olajšajo delo arbitražnega sodišča, še posebej pa mu:
(a) zagotovijo vse pomembne dokumente, olajšave in podatke in
(b) omogočijo, če je to potrebno, sklic prič ali strokovnjakov in dobijo njihova pričevanja.
10. Stranke in arbitri varujejo zaupnost vseh podatkov, ki so jih prejele kot zaupne med arbitražnim postopkom.
11. Arbitražno sodišče lahko na zahtevo ene od strank priporoči začasne ukrepe zaščite.
12. Če ena stranka v sporu pred arbitražnim sodiščem ne nastopi ali ji svojega primera ne uspe obraniti, lahko druga stranka od arbitražnega sodišča zahteva, da nadaljuje s postopki in sprejme razsodbo. Odsotnost stranke ali njena neuspešna obramba ne ovira nadaljnjega postopka. Pred sprejemom razsodbe se mora arbitražno sodišče prepričati, da je zahtevek dejansko in pravno dovolj utemeljen.
13. Arbitražno sodišče lahko prouči in določi protizahtevke, ki izhajajo neposredno iz predmeta spora.
14. Če zaradi posebnih okoliščin v zadevi arbitražno sodišče ne odloči drugače, krijejo stroške senata, vključno s honorarjem za njegove člane, stranke v sporu v enakih deležih. Sodišče vodi evidenco vseh svojih izdatkov in strankam o tem pošlje zaključno poročilo.
15. Vsaka pogodbenica te konvencije, ki ima pravni interes za predmet spora in jo lahko prizadene odločitev v zadevi, lahko poseže v postopek s soglasjem sodišča.
16. Arbitražno sodišče izreče razsodbo v petih mesecih od dneva svoje ustanovitve, če ne ugotovi, da je treba rok podaljšati za obdobje, ki ne bi smelo biti daljše od petih mesecev.
17. Razsodbo arbitražnega sodišča spremlja utemeljitev. Razsodba je dokončna in obvezujoča za vse stranke v sporu. Arbitražno sodišče pošlje razsodbo strankam v sporu in sekretariatu. Sekretariat bo prejete informacije poslal vsem pogodbenicam te konvencije.
18. Kateri koli spor, ki se lahko pojavi med pogodbenicami glede razlage ali izvršitve razsodbe, lahko katera koli stranka preda arbitražnemu sodišču, ki je razsodbo sprejelo, ali če mu ga ni mogoče predložiti, drugemu sodišču, ustanovljenemu v ta namen na enak način, kot je bilo prvo.
* Za namene te konvencije:
– ”avtocesta” pomeni cesto, posebej namenjeno in zgrajeno za motorni promet, ki ne služi posesti, ki meji nanjo, in ki:
a) je opremljena, razen na posebnih točkah ali začasno, z ločenimi cestišči za dvosmerni promet, ločenimi z vmesnim pasom, ki ni namenjen prometu, ali izjemoma drugače,
b) se nivojsko ne križa z nobeno cesto, železniško ali tramvajsko progo ali pešpotjo in
c) je posebej opremljena z označbami kot avtocesta.
– ”hitra cesta” pomeni cesto, rezervirano za motorni promet, ki je dostopna le na priključkih ali nadzorovanih križiščih, ter na kateri je še posebej prepovedano ustavljanje in parkiranje na cestišču(-ih).
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za okolje in prostor.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Št. 801-01/98-6/1
Ljubljana, dne 26. maja 1998
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti