Uradni list Republike Slovenije

14 Uradni list RS, št. 14/1999
z dne 12. 3. 1999

687. Pravilnik o zvočni zaščiti stavb, Stran 1306.


Na podlagi 8.a, 8.c in 8.č člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86, ter Uradni list RS, št. 59/96) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94 in 20/95 – odl. US) izdaja minister za okolje in prostor

P R A V I L N I K
o zvočni zaščiti stavb

1. člen

Ta pravilnik določa zahteve za zvočno zaščito stavb namenjenih za bivanje in delo ljudi ter mejne vrednosti ravni hrupa v bivalnih in delovnih prostorih. Določa tudi način dokazovanja ustreznosti zvočne zaščite stavb pri graditvi ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci meritev zvočne zaščite stavb.

Ta pravilnik velja za novogradnje, spremembe namembnosti posameznih prostorov v novogradnjah in tiste rekonstrukcije, katerih namen je odpraviti neskladnosti z zahtevami za zvočno zaščito stavb.

2. člen

Zvočna zaščita stavb ter bivalnih in delovnih prostorov, predpisana s tem pravilnikom, zagotavlja varstvo pred naslednjimi viri hrupa:

– pred hrupom, ki prihaja iz drugih prostorov v isti stavbi ali v drugi stavbi, ki je z njo gradbeno povezana,

– pred hrupom hišnih naprav in inštalacij v isti stavbi ali v stavbah, ki so z njo gradbeno povezane,

– pred zunanjim hrupom, npr. hrupom prometa in hrupom obrtnih ter industrijskih obratov, ki s stavbo oziroma bivalnimi in delovnimi prostori niso gradbeno povezani.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka zvočna zaščita bivalnih prostorov, predpisana s tem pravilnikom, ne zagotavlja varstva pred hrupom, ki ga povzročajo viri hrupa v drugih prostorih istega stanovanja. Prav tako zahteve ne veljajo za zaščito bivalnih in delovnih prostorov pred viri hrupa, ki se nahajajo v teh prostorih.

3. člen

Stavbe je treba graditi tako, da je hrup v njih zmanjšan do take mere, da ne ogroža zdravja ljudi in jim daje zadovoljive možnosti za delo in počitek.

4. člen

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1. Hrup je vsak zvok, ki vzbuja nemir, moti človeka pri delu ali počitku in škoduje njegovemu zdravju ali počutju.

2. Stavba je dvo ali večstanovanjski oziroma nestanovanjski gradbeni objekt, katerega glavna funkcija je dati zavetje ljudem ali stvarem in je ponavadi projektiran tako, da ostane ves čas na istem mestu.

3. Bivalni prostori so:

– stanovanjski bivalni prostori – sobe, kabineti, bivalne kuhinje

– hotelske sobe, bivalni prostori v samskih, dijaških in študentskih domovih ter v domovih za starejše občane

– bolniške sobe v bolnišnicah, sanatorijih, okrevališčih in drugih zdravstvenih ustanovah

– prostori za bivanje otrok v vzgojnovarstvenih ustanovah.

4. Delovni prostori so:

– delovni kabineti, poslovni in pisarniški prostori ter sejne sobe v poslovnih in stanovanjsko – poslovnih stavbah

– učilnice, knjižnice, predavalnice, laboratoriji, kabineti in telovadnice v šolah in na fakultetah

ordinacije, ambulante, operacijske dvorane in podobni prostori v bolnišnicah in zdravstvenih domovih.

Pojem delovni prostor ne zajema industrijskih stavb in skladišč.

5. Ločilne konstrukcije so stene in medetažne konstrukcije, stopnišča, podesti in hodniki.

6. Zunanje konstrukcije so fasadne stene, stropi nad zadnjo etažo in strehe, okna in vrata na fasadi ter drugi elementi v zunanji steni.

7. Zvočna izolacija je sposobnost konstrukcije stavbe, da v določeni meri prepreči širjenje zvočne energije.

8. Manj hrupna strojnica je tista, v kateri maksimalna raven hrupa L(AF,max) ne presega 80 dB(A).

Zelo hrupna strojnica je tista, v kateri maksimalna raven hrupa L(AF,max) presega 80 dB(A).

9. Manj hrupen gostinski lokal je tisti, v katerem maksimalna raven hrupa L(AF,max) ne presega 80 dB(A), v njem ni žive glasbe ali ni naprav za reprodukcijo glasbe in obratuje samo v dnevnem času.

Zelo hrupen gostinski lokal je tisti, v katerem je maksimalna raven hrupa L(AF,max) v mejah nad 80 dB(A) do 85dB(A) in obratuje tudi v nočnem času.

10. Raven hrupa je stalna, če se v časovnem intervalu, ki je dovolj dolg, da zajame vse značilnosti hrupa, spreminja za manj kot 5 dB(A).

11. Dnevni čas je od 6. do 22. ure, nočni čas pa od 22. do 6. ure.

12. L(AF) je izmerjena vrednost ravni hrupa, izražena v dB(A) in izmerjena z merili, ki imajo frekvenčno ovrednoteno karakteristiko tipa A in časovno uteženo karakteristiko tipa F (fast), določeno v standardu SIST EN 60651.

13. Le(eq) je ekvivalentna stalna raven hrupa, izražena v dB(A), v skladu s standardom SIST EN 60804.

14. L(AF,max) je maksimalna vrednost ravni hrupa L(AF) v danem časovnem intervalu oziroma v času merjenja.

15. Mejna vrednost ravni hrupa je tista vrednost ravni hrupa, ki jo ta pravilnik določa za dnevni in nočni čas in v bivalnih in delovnih prostorih ne sme biti presežena.

16. Raven hrupa ozadja je raven hrupa okolja, kadar viri, katerih hrup se meri, ne delujejo.

17. Poudarjeni toni so tisti toni v frekvenčnem spektru hrupa, katerih ravni za najmanj 5 dB presegajo ravni hrupa obeh sosednjih terčnih pasov slišnega frekvenčnega spektra.

5. člen

Minimalne vrednosti izolacije pred zvokom v zraku in maksimalne vrednosti ravni udarnega zvoka za posamezne ločilne konstrukcije, v odvisnosti od namembnosti prostorov, ki jih te konstrukcije ločijo, morajo ustrezati vrednostim, ki so navedene v tabelah od 1 do 8 priloge I tega pravilnika.

Če so v ločilni steni ali v medetažni konstrukciji prezračevalni ali drugi kanali, se vrednosti, predpisane v tabelah od 1 do 8 priloge I tega pravilnika, nanašajo na to steno oziroma medetažno konstrukcijo, skupaj s temi kanali.

6. člen

V zelo hrupnih strojnicah in gostinskih lokalih mora biti zvočna izolacija ločilnih konstrukcij dovolj velika, da raven hrupa v najbližjih bivalnih in delovnih prostorih ne presega mejnih vrednosti.

Če je telovadnica nad učilnico (učilnicami), mora biti zvočna izolacija medetažne konstrukcije dovolj velika, da raven hrupa L(AF,max) v učilnicah ne presega ravni 40 dB(A).

7. člen

Zvočna izolacija zunanjih konstrukcij stavbe mora biti dovolj velika, da hrup v bivalnih in delovnih prostorih ne presega mejnih vrednosti ravni hrupa, ki so predpisane v tabelah 9 in 10 priloge I tega pravilnika.

Potrebna zvočna izolacija zunanjih konstrukcij stavbe se določi glede na ravni zunanjega hrupa in na namembnost stavbe oziroma bivalnih prostorov po standardu DIN 4109: 1989, Zvočna zaščita v visokogradnji – Zahteve in dokazi.

Pri stanovanjskih vhodnih vratih mora biti v laboratoriju izmerjena vrednost izolirnosti pred zvokom v zraku, R(w), vrat za 5 dB večja od vrednosti, ki je predpisana za vrata, vgrajena v stavbi. Izolirnost pred zvokom v zraku, R(w), oken in balkonskih vrat, izmerjena v laboratoriju, mora biti za 2 dB večja od vrednosti, ki jo morajo imeti okna in balkonska vrata, vgrajena v stavbo.

8. člen

Mejne vrednosti ravni hrupa,, ki ga v bivalnih in delovnih prostorih povzročajo skupne hišne naprave in inštalacije, inštalacije in naprave v sosednjih stanovanjih ter obrati in lokali v isti stavbi oziroma v stavbi, ki je z njo gradbeno povezana, so določene v tabeli 9 iz priloge I tega pravilnika.

9. člen

Če je raven hrupa ozadja v bivalnem prostoru nižja od 30 dB(A) podnevi in 25 dB(A) ponoči, se zaradi hrupa hišnih naprav, inštalacij in obratov ter virov hrupa izven stavbe, navedenih v prejšnjem členu tega pravilnika, raven hrupa v tem prostoru ne sme povečati za več kot 5 dB(A).

10. člen

Doseganje predpisane ravni zvočne zaščite stavb mora izhajati iz projekta za gradbeno dovoljenje (v nadaljevanju: projektna dokumentacija).

Dejansko dosežena zvočna zaščita zgrajene stavbe mora izhajati iz poročila in ocene o ustreznosti zvočne zaščite, pridobljene na podlagi izvedenih meritev.

11. člen

Šteje se, da je zvočna zaščita stavbe ustrezna glede na določbe tega pravilnika:

– če je stavba zgrajena v skladu s projektno dokumentacijo iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki vsebuje oceno zvočne izolacije po metodologiji, ki je določena s standardom DIN 4109: 1989 – Dodatek 1, Zvočna zaščita v visokogradnji, primeri izvedbe in računski postopki

– in če pozitivna ocena iz drugega odstavka prejšnjega člena temelji na meritvah, ki so bile opravljene v skladu s prilogo II tega pravilnika.

12. člen

Poročilo o meritvah zvočne zaščite stavbe iz drugega odstavka 10. člena tega pravilnika mora vsebovati podatke o:

oznaki objekta, v katerem so bile opravljene meritve

– naročniku meritev

– izvajalcu gradbenih del

– izvajalcu meritev

– času meritev

– merilni opremi in metodi, uporabljeni pri izvedbi meritev

– namembnosti in glavnih značilnostih objekta, v katerem so bile opravljene meritve

– funkciji, površini in sestavi merjenih ločilnih konstrukcij

– namembnosti in prostornini prostorov, kjer so bile opravljene meritve zvočne izolacije

– rezultatih meritev zvočne izolacije in ocenah izmerjene zvočne izolacije glede na predpisane vrednosti

– izmerjenih odmevnih časih v neopremljenih prostorih

– virih hrupa, katerih ravni so bile izmerjene in glavnih značilnostih tega hrupa

– bivalnih ali delovnih prostorih, v katerih so bile opravljene meritve hrupa

– rezultatih meritev hrupa in oceni izmerjenih ravni hrupa glede na predpisane mejne vrednosti.

Sestavni del poročila je tudi ocena o ustreznosti zvočne zaščite stavbe, ki mora izhajati iz opravljenih meritev glede na zahteve tega pravilnika.

13. člen

Minister, pristojen za graditev, določi izvajalce meritev po tem pravilniku izmed oseb, akreditiranih po zakonu o standardizaciji.

14. člen

Standardi, navedeni v tem pravilniku in njegovih prilogah, se hranijo in so na vpogled pri organu, pristojnem za standardizacijo.

15. člen

Določbe tega pravilnika ne veljajo za stavbe, za katere so bile pred njegovo uveljavitvijo vložene zahteve za izdajo gradbenih dovoljenj. Za te stavbe se uporabljajo dosedanji predpisi.

16. člen

Določbe drugega odstavka 10. člena in druge alinee 11. člena tega pravilnika prenehajo veljati 1. januarja 2002.

17. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati 23. člen pravilnika o tehničnih normativih za projektiranje in izvajanje zaključnih del v gradbeništvu (Uradni list SFRJ, št. 21/90) v tistem delu, kjer predpisuje obvezno uporabo standarda JUS U.J6.201, Akustika v gradbeništvu: Tehnične zahteve za projektiranje in gradnjo zgradb, in 3., 5., 14., 43., 49., 50., 58., 64., 66., 72. in 73. člen navedenega pravilnika v tistih delih, ki se nanašajo na zvočno zaščito stavb.

18. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati 6. in 7. člen odloka o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja (Uradni list SRS, št. 29/80) za objekte, prostore ali posege, ki so navedeni v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika.

19. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije razen določbe 13. člena, ki začne veljati 1. januarja 2000.

Št. 020-6/97

Ljubljana, dne 3. marca 1999.

Minister
za okolje in prostor
dr. Pavel Gantar l. r.

PRILOGA II (1. del)

1. Merjenje hrupa v stavbi

Hrup, ki prihaja iz strojnic, obratov in lokalov v isti stavbi
oziroma v stavbi, ki je z njo gradbeno povezana, se meri v
bivalnih in delovnih prostorih, ki mejijo na navedene hrupne
prostore oziroma, ki so zaradi hrupa iz teh prostorov najbolj
ogroženi. Izmeri se hrup vsakega vira posebej, pri čemer se
izključijo vsi drugi viri hrupa.

Hrup se meri pri zaprtih vratih in oknih. Izmeri se maksimalno
raven hrupa, LAF,max, v prostoru na 3 do 5 točkah. Čas merjenja
hrupa na vsaki točki je treba izbrati tako, da so zajete vse
značilnosti hrupa.

Pri merjenjih v prostorih s prostornino manj kot 100m3 je treba
meriti vsaj na 3 točkah. Če maksimalna razlika izmerjenih ravni
na teh točkah presega 5dB(A) ali če je prostornina večja kot
100m3, je treba izmeriti hrup na 5 točkah.

Merilne točke naj ne ležijo na simetralah prostora. Merilni
mikrofon naj bo na višini med 1,2 m in 1,6 m od tal. Če se osebe
zadržujejo na značilnih lokacijah, naj bodo merilne točke izbrane
na teh delih prostora.

Kot merodajna vrednost se upošteva povprečna raven izmerjenih
maksimalnih vrednosti LAF,max, ki se dobi iz enačbe

< glej enačbo: povprečna raven izmerjenih maksimalnih vrednosti >

Priloga II
PRILOGA  II (2. del)

Mejne vrednosti ravni hrupa v tabeli 9 priloge I tega pravilnika
se nanašajo na opremljene prostore. Zato je treba raven hrupa,
izmerjeno v neopremljenem prostoru korigirati tako, da se ji
prišteje korekcijski člen 10.log (A/Ao), kjer sta A ekvivalentna
absorpcijska površina v neopremljenem bivalnem prostoru pri
frekvenci zvoka 500 Hz in Ao referenčna ekvivalentna absorpcijska
površina, ki znaša za bivalne in delovne prostore 10 m2 in za
učilnice 20 m2.

Ekvivalentna absorpcijska površina A v neopremljenem prostoru se
določi z merjenjem dolžine odmevnega časa v terčnem frekvenčnem
pasu s srednjo frekvenco 500 Hz in z enačbo:

                      0,163. V
                A = ------------
                         T

kjer sta V prostornina prostora in T dolžina odmevnega časa v
neopremljenem prostoru. Dolžine odmevnega časa se meri tako, kot
je določeno v standardu SIST EN 20354.

Pri uporabi signalne pištole kot zvočnega vira mora biti operater
prisoten tudi pri meritvah ravni hrupa v prostoru.

Merila, vključno z mikrofoni in priključki, s katerimi se
opravljajo meritve hrupa, morajo ustrezati zahtevam za tip 1 po
standardu SIST EN 60804, frekvenčni filtri pa zahtevam za tip 1
po standardu SIST EN 61260. Akustični kalibratorji morajo imeti
natančnost najmanj +/-0.3 dB za tip 1 po standardu SIST EN 60942.
Pri meritvah hrupa je treba uporabljati merila hrupa, ki delajo v
realnem času (real - time analizatorje) z možnostjo terčne
frekvenčne analize.

2. Merjenje hrupa, ki ga povzročajo viri zunaj stavbe

Hrup, ki ga povzročajo viri hrupa zunaj stavbe in katerih raven
ni stalna, se meri v tistih bivalnih in delovnih prostorih, ki so
hrupu teh virov najbolj izpostavljeni.

Hrup se meri pri zaprtih vratih in oknih v sredini prostora na
razdalji 1,2 m do 1,6 m od tal. Ekvivalentna raven hrupa Leq v
bivalnem ali delovnem prostoru se izmeri v dnevnem in nočnem
času. Ob času merjenja morajo biti izključeni vsi viri hrupa v
notranjosti zgradbe.

Če hrup vsebuje poudarjene tone, se izmerjeni ravni hrupa
prišteje še 5dB(A).

Mejne vrednosti ekvivalentnih ravni hrupa, navedene v tabeli 10,
veljajo za opremljene prostore. Zato je treba raven hrupa,
izmerjeno v neopremljenem prostoru, korigirati tako, da se ji
prišteje korekcijski člen 10.log (A/Ao), kjer sta A ekvivalentna
absorpcijska površina v neopremljenem prostoru pri frekvenci
zvoka 500 Hz in Ao referenčna ekvivalentna absorpcijska površina.
Ao znaša za bivalne in delovne prostore 10 m2, za učilnice pa 20
m2.

Ekvivalentna absorpcijska površina A v neopremljenem prostoru se
določi z merjenjem dolžine odmevnega časa v terčnem frekvenčnem
pasu s srednjo frekvenco 500 Hz in z enačbo:

                         0,163. V
                   A = ------------
                            T

kjer sta V prostornina prostora in T dolžina odmevnega časa v
neopremljenem bivalnem prostoru. Dolžina odmevnega časa se meri
tako, kot je določeno v standardu SIST EN 20354.

Merila, vključno z mikrofoni in priključki, s katerimi se
opravljajo meritve hrupa, morajo ustrezati zahtevam za tip 1 po
standardu SIST EN 60804, frekvenčni filtri pa zahtevam za tip 1
po standardu SIST EN 61260. Akustični kalibratorji morajo imeti
natančnost najmanj +/-0,3 dB za tip 1 po standardu

SIST EN 60942. Pri meritvah hrupa je treba uporabljati merila
hrupa, ki delajo v realnem času (real - time analizatorje) z
možnostjo terčne frekvenčne analize.

3. Izolacija pred zvokom v zraku

Izolacija pred zvokom v zraku je opredeljena s količinami, kot
sta standardna razlika zvočnih ravni DnT in izolirnost pred
zvokom v zraku R ali R', po standardih SIST EN ISO 140-3,
Merjenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne izolirnosti
gradbenih elementov -3. del: Laboratorijska merjenja izolirnosti
gradbenih elementov pred zvokom v zraku in SIST ISO 140-4,
Merjenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne izolirnosti
gradbenih elementov, - 4. del: Terenska merjenja izolirnosti med
prostori pred zvokom v zraku.

Izolirnost pred zvokom v zraku R' in standardna razlika zvočnih
ravni DnT se določata v terčnih frekvenčnih pasovih v frekvenčnem
področju od 100 Hz do 3150 Hz.

Ustreznost izvedene izolacije ločilnih konstrukcij pred zvokom v
zraku se preverja z merjenjem izolirnosti pred zvokom v zraku R'
oziroma standardne razlike zvočnih ravni DnT,w.

Rezultati merjenja se podajo z ovrednoteno izolirnostjo pred
zvokom v zraku R'w oziroma z ovrednoteno standardno razliko
zvočnih ravni DnT,w.

Ovrednoteni izolirnosti pred zvokom v zraku Rw in R'w in
ovrednotena standardna razlika zvočnih ravni DnT,w so določene s
standardom SIST EN ISO 717-1, Vrednotenje zvočne izolirnosti v
stavbah in zvočne izolirnosti gradbenih elementov - 1. del:
Izolirnost pred zvokom v zraku

4. Zvočna izolacija fasadnih elementov

Merjenje se opravi na način, ki je določen s standardom SIST ISO
140-5, Merjenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne
izolirnosti gradbenih elementov - 5. del: Terenska merjenja
fasadnih elementov in fasad pred zvokom v zraku.

Izolirnost pred zvokom v zraku Rtr oziroma Rj se določa v terčnih
frekvenčnih pasovih v frekvenčnem področju od 100 Hz do 3150 Hz.

5. Izolacija pred udarnim zvokom

Izolacija pred udarnim zvokom je opredeljena z normalizirano
ravnijo udarnega zvoka Ln ali L'n, po standardih SIST ISO 140 - 6
- Merjenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne izolirnosti
gradbenih elementov, 6. del: Laboratorijska merjenja izolirnosti
medetažnih konstrukcij pred udarnim zvokom in SIST ISO140 - 7 -
Merjenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne izolirnosti
gradbenih elementov, 7. del: Terenska merjenja izolirnosti
medetažnih konstrukcij pred udarnim zvokom.

Ustreznost izvedene izolacije medetažnih konstrukcij pred udarnim
zvokom se preverja z merjenjem normalizirane ravni udarnega zvoka
L'n.

Normalizirana raven udarnega zvoka L'n se določa v terčnih
frekvenčnih pasovih v frekvenčnem področju od 100 Hz do 3150 Hz.

Rezultati merjenja se podajo z ovrednoteno normalizirano ravnjo
udarnega zvoka L'n,,w. Ovrednoteni normalizirani ravni udarnega
zvoka Ln,w in L'n,w sta določeni s standardom SIST EN ISO 717 -
2, Vrednotenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne
izolirnosti gradbenih elementov, - 2. del: Izolirnost pred
udarnim zvokom.

6. Ocena izolacije pred udarnim zvokom

Pri kopalnicah se za oceno izolacije pred udarnim zvokom upošteva
ovrednotena normalizirana raven udarnega zvoka L'nw, ki ga
standardni vir udarnega zvoka proizvaja na tleh kopalnice,
izmerjena v bivalnem prostoru pod kopalnico. Če pod to kopalnico
ni bivalnega prostora, se raven udarnega zvoka izmeri v
najbližjem bivalnem prostoru spodnjega ali sosednjega stanovanja
ali v drugem bivalnem prostoru.

Za oceno izolacije stopnišča, hodnika ali podesta pred udarnim
zvokom se upošteva ovrednotena normalizirana raven udarnega zvoka
L'nw, ki ga standardni vir udarnega zvoka proizvaja na tleh
hodnika, na stopnicah ali na podestu, izmerjena v najbližjem
bivalnem ali delovnem prostoru v isti etaži ali etaži nižje.

Pri medetažnih konstrukcijah med stanovanji in kletnimi prostori,
vhodnimi prostori, vežami in prehodi (priloga I, tabela 1, št.
1.16) se za oceno upošteva ovrednotena normalizirana raven
udarnega zvoka L'nw, ki ga standardni vir udarnega zvoka
proizvaja na tleh stanovanja, ki je nad kletnim prostorom,
vhodnim prostorom, vežo ali prehodom, izmerjena v najbližjem
bivalnem prostoru sosednjega stanovanja v istem nivoju.

Za oceno izolacije pred udarnim zvokom podne konstrukcije manj
hrupne strojnice ali poslovnega prostora (priloga I, tabela 1,
št. 1.29) se upošteva ovrednotena normalizirana raven udarnega
zvoka L'nw, ki ga standardni vir udarnega zvoka proizvaja na tleh
strojnice ali poslovnega prostora, izmerjena v bivalnem prostoru
stanovanja, ki je poleg ali nad strojnico ali poslovnim
prostorom.

Za oceno izolacije medetažnih konstrukcij pred udarnim zvokom v
enostanovanjskih vrstnih hišah ali dvojčkih (priloga I, tabela 1,
št. 1.31) se upošteva ovrednotena normalizirana raven udarnega
zvoka L'nw, ki standardni vir udarnega zvoka proizvaja na
preiskovani medetažni konstrukciji, izmerjena v najbližjem
bivalnem prostoru sosednje vrstne hiše ali dvojčka.

Pri stopniščih, podestih ali hodnikih v enostanovanjskih vrstnih
hišah ali dvojčkih (priloga I, tabela 1, št. 1.32) se za oceno
izolirnosti pred udarnim zvokom upošteva ovrednotena
normalizirana raven udarnega zvoka L'nw, ki ga standardni vir
udarnega zvoka proizvaja na stopnišču, podestu ali tleh hodnika
vrstne hiše, izmerjena v najbližjem bivalnem prostoru sosednje
vrstne hiše.

7. Število merjenj zvočne zaščite ločilnih konstrukcij:

7.1. Pri stanovanjskih stavbah, v katerih je do 30 stanovanj, se
opravi po eno merjenje iz točk od 7.2 do 7.4 tega člena. Pri
stavbah z več kot 30 stanovanji se opravi še po eno merjenje iz
točk od 7.2 do 7.4 tega člena na vsakih nadaljnjih 30 stanovanj.

Pri drugih stavbah, katerih zvočna zaščita je predpisana s tem
pravilnikom, se opravi najmanj po eno merjenje iz točk od 7.2 do
7.4 tega člena.

7.2. Izolacija sten pred zvokom v zraku se meri na najmanj enem
primerku - vzorcu od vsake različne sestave stene ali različnega
sklopa konstrukcij, v katerem je stena vgrajena, in za vsako
različno funkcijo stene po tabelah od 1 do 8 iz priloge I tega
pravilnika.

7.3. Izolacija medetažnih konstrukcij pred zvokom v zraku se meri
na najmanj enem primerku - vzorcu od vsake različne sestave
medetažne konstrukcije ali različnega sklopa konstrukcij, v
katerem je medetažna konstrukcija vgrajena, in za vsako različno
funkcijo medetažne konstrukcije po tabelah od 1 do 8 iz priloge I
tega pravilnika.

7.4. Normalizirana raven udarnega zvoka medetažnih konstrukcij se
meri na najmanj enem primerku - vzorcu od vsake različne sestave
medetažne konstrukcije ali različnega sklopa konstrukcij, v
katerem je medetažna konstrukcija vgrajena, in za vsako različno
funkcijo medetažne konstrukcije po tabelah od 1 do 8 iz priloge I
tega pravilnika.

Na vrh

<< Nazaj

Prijava