Uradni list

Številka 66
Uradni list RS, št. 66/1995 z dne 17. 11. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 66/1995 z dne 17. 11. 1995

Kazalo

3037. Poslovnik Občinskega sveta Mestne občine Celje, stran 5100.

Na podlagi 17. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95) je Občinski svet Mestne občine Celje na seji dne 26. oktobra 1995 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta Mestne občine Celje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja način dela Občinskega sveta Mestne občine Celje (v nadaljnjem besedilu: svet) in njegovih delovnih teles (odbori in komisije), ki jih imenuje svet v skladu s statutom Mestne občine Celje, ter pravice in dolžnosti članov sveta.
2. člen
Odbori in komisije lahko v skladu s tem poslovnikom podrobneje uredijo način dela s svojimi poslovniki.
3. člen
Delo sveta, odborov in komisij je javno.
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako določa zakon ali če tako odloči svet, odbor ali komisija.
4. člen
Svet predstavlja njegov predsednik.
5. člen
Svet ima svoj pečat.
Pečat je okrogle oblike, v premeru 3,5 cm, z napisom “MESTNA OBČINA CELJE - OBČINSKI SVET” in celjskim grbom v sredini.
Pečat se hrani pri sekretarju sveta.
II. GRADIVA ZA SEJO
6. člen
Odloki, drugi akti in ostala gradiva, ki se obravnavajo na svetu, se pošiljajo:
– članom sveta (v nadaljnjem besedilu: svetniki)
– županu
– tajniku občinske uprave
– predstojnikom upravnih služb
– upravni enoti
– političnim strankam in skupinam svetnikov (v nadaljnjem besedilu: stranke)
– sredstvom javnega obveščanja.
7. člen
Besedila odlokov, drugih aktov in ostalih gradiv, morajo biti podpisana z imenom in priimkom oseb, ki so pripravile takšna gradiva, ter z imenom in priimkom predstojnika predlagatelja.
Iz vseh gradiv mora biti razvidno, kdo je njihov predlagatelj in v kateri fazi obravnave se nahajajo. Slednje ne pride v poštev, razen če vsebina gradiva tega ne zahteva.
Vsa gradiva morajo biti pisno obrazložena, razen če njihova vsebina tega ne zahteva.
III. PLAČILO ZA DELO IN POVRAČILA STROŠKOV
8. člen
Svetniki imajo za svoje delo v svetu, v stalnih odborih in komisijah, v katere jih je imenoval ali izvolil svet, pravico do denarnega nadomestila.
9. člen
Višino, pogoje in način izplačevanja denarnega nadomestila in povračil materialnih stroškov ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme svet.
IV. SKUPINE SVETNIKOV
10. člen
V svetu delujejo skupine svetnikov.
Skupino svetnikov sestavljajo svetniki posamezne stranke oziroma neodvisne liste, ki je nastopila na lokalnih volitvah in bila izvoljena v svet.
Do financiranja v skladu z zakonom so upravičene vse stranke, ki so oblikovale skupine svetnikov, in skupina svetnikov neodvisne liste.
Če ima posamezna stranka oziroma neodvisna lista samo enega svetnika, se glede financiranja ta svetnik šteje kot skupina svetnikov.
V. SEJE SVETA
1. Prva seja sveta – konstituiranje sveta
11. člen
Na prvi seji sveta se konstituira novo izvoljeni svet.
Svet je konstituiran, ko je potrjenih več kot polovica mandatov svetnikov in ko so izvoljeni predsednik in podpredsedniki sveta.
12. člen
Prvo sejo sveta skliče predsednik sveta preteklega mandata.
Prvo sejo sveta vodi do izvolitve predsednika sveta najstarejši svetnik. Na njegov predlog lahko svet odloči, da vodi prvo sejo drug svetnik.
Do imenovanja sekretarja sveta opravlja njegove naloge dotedanji sekretar sveta.
13. člen
Svet na prvi seji najprej izvoli komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Predsednik in člani komisije se volijo po takšnem ključu, da so v komisiji s po enim članom zastopane vse stranke.
14. člen
Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se predloži poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev, potrdila o izvolitvi svetnikov in župana ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
Mandate svetnikov in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov.
15. člen
Po potrditvi mandatov svetnikov in župana svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izvoli predsednika in podpredsednike sveta.
Postopek in način izvolitve predsednika in podpredsednikov je opredeljen v posebnem poglavju v določbah od 70. člena do 75. člena tega poslovnika.
16. člen
Po izvolitvi predsednika in podpredsednikov imenuje svet, na predlog predsednika sveta z večino glasov vseh svetnikov, sekretarja sveta.
2. Sklicevanje sej sveta
17. člen
Svet dela na rednih in izrednih sejah.
Redne seje sveta so praviloma vsak mesec, razen od 20. decembra do 10. januarja in v avgustu.
Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Svet ima ob občinskem prazniku tudi slavnostno sejo, za katero pa se ne uporabljajo določbe tega poslovnika, ki govorijo o rednih in izrednih sejah. Na slavnostni seji se podeljujejo priznanja Mestne občine Celje.
18. člen
Seje sveta sklicuje predsednik sveta.
Če predsednik ne more sklicati seje, jo skliče eden od podpredsednikov, ki ga pooblasti predsednik.
Če predsednik ne more sklicati seje, pa predhodno ni za to pooblastil nobenega od podpredsednikov, jo skliče v skladu z dogovorom med podpredsedniki eden izmed njih, s tem da se predsednika obvesti o sklicu seje takoj, ko je to mogoče.
19. člen
Predsednik sveta sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, po sklepu sveta, na predlog župana in po posvetovanju na koordinacijskem telesu župana ali predsednika sveta.
Predsednik sveta mora sklicati sejo sveta na zahtevo najmanj četrtine svetnikov ali na zahtevo nadzornega odbora.
Če predsednik sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
20. člen
Sklic redne seje s predlogom dnevnega reda mora biti vročen svetnikom najkasneje 7 dni pred sejo.
Gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red redne seje, mora biti praviloma vročeno svetnikom najkasneje s sklicem seje.
Predsednik sveta lahko skliče izredno sejo sveta v krajšem roku, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, vendar pa morajo biti razlogi za tak sklic posebej obrazloženi. Gradivo za izredno sejo mora biti vročeno svetnikom s sklicem seje, le iz utemeljenih razlogov pa tudi na sami seji.
21. člen
S sklicem seje se pošlje praviloma tudi zapisnik prejšnje seje in poročilo o realizaciji sklepov prejšnje seje.
3. Kolegij predsednika sveta
22. člen
Kolegij predsednika sveta (v nadaljevanju: kolegij) služi kot pomoč pri organiziranju dela sveta, pri usklajevanju dela odborov in komisij in pri pripravah na seje sveta ter pri drugih zadevah iz pristojnosti sveta.
Kolegij sestavljajo predsednik in vsi podpredsedniki sveta in predstavniki strank, ki so zastopane v svetu.
Predsednik sveta lahko povabi na sejo kolegija poleg tajnika občinske uprave in sekretarja sveta tudi predsednike odborov oziroma komisij, strokovne delavce pripravljalcev gradiv, ki naj bi se uvrstila na dnevni red seje sveta, in druge.
Predsednik lahko po potrebi povabi tudi župana.
Kolegij skliče predsednik sveta na svojo pobudo ali na pobudo kateregakoli člana tega kolegija.
Sejo kolegija vodi predsednik sveta. Ob zadržanosti predsednika skliče in vodi sejo eden od podpredsednikov sveta.
Predsednik skliče sejo kolegija zaradi posveta o:
– gradivih za seje sveta
– pisnih in drugih gradivih, ki jih občani in drugi subjekti naslavljajo na svet
– vprašanjih, pobudah in predlogih članov sveta, ki terjajo, da do njih zavzame stališča ali ustrezne sklepe sam občinski svet
– pogojih za delo svetnikov
– drugih zadevah, za katere to določa ta poslovnik
– usklajevanju stališč strank do posameznih vprašanj.
4. Predsedovanje na seji sveta
23. člen
Seji sveta predseduje predsednik sveta ob sodelovanju sekretarja sveta.
V odsotnosti predsednika sveta predseduje seji eden od podpredsednikov sveta, ki ga določi predsednik.
Če predsednik ni mogel določiti podpredsednika, ki naj bi predsedoval seji, ji predseduje v skladu z dogovorom med podpredsedniki eden izmed njih.
5. Udeležba na seji sveta in sklepčnost
24. člen
O udeležbi svetnikov na seji sveta se vodi evidenca.
Svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina svetnikov.
Sklepčnost se preverja tudi pred vsakim glasovanjem in po vsakem nadaljevanju seje po prekinitvi.
Sklepčnost ugotavlja sekretar sveta, razglasi pa predsednik sveta.
25. člen
Župan ima pravico prisostvovati seji sveta.
Predstavniki predlagateljev gradiv morajo biti prisotni na seji zaradi dajanja pojasnil h gradivom.
6. Potek seje sveta
26. člen
Predsedujoči ugotovi, ali je svet sklepčen.
Na začetku seje lahko da predsedujoči pojasnila v zvezi z delom na seji.
27. člen
Svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, in nato o predlogih, da se dnevni red razširi.
Ko je dnevni red sprejet, se ga razen iz posebej utemeljenih in obrazloženih razlogov ne more spreminjati. Za posebej utemeljen razlog se šteje lahko samo izredne potrebe Mestne občine Celje ali naravne nesreče ali dejstva, ki imajo podlago v zakonu.
28. člen
Posamezna točka se lahko z dnevnega reda umakne na predlog predlagatelja zadeve, predsedujočega, svetnikov ali župana.
Predlog za umik točke z dnevnega reda seje mora predlagatelj obrazložiti.
Če predlaga umik točke z dnevnega reda seje predsedujoči, svetnik oziroma župan, kadar župan ni predlagatelj, se mora o predlogu za umik predlagatelj zadeve izjasniti.
O umiku točke z dnevnega reda seje svetniki glasujejo, razen če je umik predlagal predlagatelj.
29. člen
Dnevni red se na seji sveta lahko razširi, če so predlogi za razširitev dnevnega reda nastali po sklicu seje. Predlog za razširitev dnevnega reda lahko podajo: predsedujoči, svetniki ali župan.
Dnevni red se lahko razširi samo v okviru sprejemanja dnevnega reda pred začetkom seje sveta. Med potekom seje se dnevni red lahko razširi samo iz razloga po tretjem odstavku 27. člena tega poslovnika, predlog za razširitev pa mora biti posebej utemeljen in obrazložen.
Svetniki o vsaki posamezni predlagani razširitvi dnevnega reda glasujejo.
30. člen
Vrstni red točk dnevnega reda, kot je bil določen v predlogu dnevnega reda, se lahko spremeni. Spremembe vrstnega reda točk dnevnega reda lahko predlagajo svetniki, predsedujoči, župan ali drug predlagatelj, o čemer svet odloča z glasovanjem.
31. člen
Po sprejetih odločitvah iz drugega odstavka 27. člena ter 30. člena svet glasuje o predlogu dnevnega reda v celoti.
32. člen
Po sprejetju dnevnega reda svet praviloma obravnava poročilo o izvršitvi sklepov, sprejetih na sejah sveta, in odloča o potrditvi predloga zapisnika s prejšnje seje.
Vsak svetnik lahko da k predlogu zapisnika prejšnje seje pripombe in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni.
O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev predloga zapisnika prejšnje seje odloča svet brez obravnave.
Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb, ali zapisnik, ki je bil po sprejetih pripombah ustrezno spremenjen ali dopolnjen.
33. člen
Posamezne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu, določenem v dnevnem redu.
Med sejo lahko svet na predlog predsedujočega, posameznega svetnika ali župana spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, o čemer svetniki odločijo z glasovanjem.
Predlog iz prejšnjega odstavka mora biti utemeljen in obrazložen.
34. člen
Predsedujoči da ob obravnavi posameznih zadev najprej besedo predstavniku predlagatelja gradiva, nato poročevalcu odbora ali komisije, županu, tudi če ni predlagatelj gradiva, potem pa daje besedo svetnikom po vrsti priglasitve.
Na seji ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
35. člen
Na seji imajo pravico govoriti svetniki, župan ali tajnik občinske uprave, predstavniki predlagateljev gradiv, poročevalci odborov in komisij sveta, druge osebe pa samo, če tako z glasovanjem odločijo svetniki na seji.
Svetniki se lahko prijavljajo k razpravi, dokler predsedujoči ne sklene razprave.
36. člen
Predsedujoči mora zagotoviti, da govornika nihče ne moti pri govoru.
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik s svojim govorom oddaljuje od točke dnevnega reda, o kateri se razpravlja, ga predsedujoči opomni.
37. člen
Svetnik lahko na seji sveta pri posamezni točki dnevnega reda razpravlja največ dvakrat, vendar dolžina njegove razprave ne sme biti praviloma daljša kot 5 minut, ko prvič razpravlja, in ne daljša kot 3 minute, ko razpravlja drugič.
Predstavniku predlagatelja gradiva na seji lahko po potrebi časovno omeji razpravo le predsedujoči.
Svetniki in predstavniki predlagateljev gradiv imajo pravico do replike, vendar sme posamezna replika trajati najdlje eno minuto.
Replike imajo prednost pred ostalimi razpravami.
Časovna omejitev trajanja razprave iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja, če tako odloči predsedujoči za posamezno točko dnevnega reda ali na začetku seje za vse točke dnevnega reda.
38. člen
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi tega poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo le-ta zahteva.
Predsedujoči in sekretar sveta sta po govoru svetnika glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda dolžna dati pojasnilo.
Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o vprašanju brez razprave.
39. člen
Svetniki, predstavniki predlagateljev gradiv in župan lahko predlagajo, da se zaradi potreb posvetovanja in usklajevanja glede obravnavane zadeve seja sveta prekine.
Predsedujoči prekine sejo in določi čas prekinitve.
Enako ravna predsedujoči tudi v primeru, ko je treba na podlagi razprave pripraviti predloge odločitev ali stališč.
Svetniki, predsedujoči, predstavniki predlagateljev gradiv in župan lahko predlagajo, da se seja prekine tudi v drugih primerih, ki pa jih je treba posebej utemeljiti. V zvezi s temi predlogi ravna predsedujoči v skladu z drugim odstavkom tega člena.
40. člen
Čas odmorov za počitek med sejo odredi predsedujoči na lastno pobudo ali na željo na seji prisotnih svetnikov.
41. člen
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, svet konča sejo.
42. člen
Predsedujoči prekine sejo sveta, če se pred glasovanjem ugotovi, da seja ni več sklepčna in svet ne bi mogel odločati.
Če sklepčnosti po prekinitvi iz prejšnjega odstavka ni mogoče zagotoviti tudi v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan konča.
43. člen
Če svet ni končal razprave po sprejetem dnevnem redu, se obravnava preostalih točk dnevnega reda opravi na nadaljevalni seji sveta.
44. člen
Predsedujoči, svetniki, predlagatelj ali župan lahko predlagajo, da se razprava ali odločanje o obravnavani zadevi preloži na eno naslednjih sej. O takem predlogu odloči svet.
7. Vzdrževanje reda na seji sveta
45. člen
Za red na seji sveta skrbi predsedujoči.
Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje.
46. člen
Opomin se izreče svetniku, ki s svojim obnašanjem, seganjem v besedo drugim članom sveta ali s podobnim ravnanjem na seji krši red in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame svetniku, ki se s svojim govorom oddaljuje od točke dnevnega reda, o kateri svet razpravlja, pa je bil v isti razpravi zaradi tega pred tem že dvakrat opomnjen.
Opomin izreka in odvzame besedo predsedujoči.
47. člen
O odstranitvi svetnika s seje odloča svet z glasovanjem brez obravnave, na predlog predsedujočega, če svetnik tudi po dvakratnem izreku opomina iz prvega odstavka prejšnjega člena ali po odvzemu besede iz drugega odstavka istega člena ni hotel slediti predlogom predsedujočega.
Svetnik sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red.
Svetnik, ki mu je bila izrečena odstranitev s seje, mora takoj iz dvorane, v kateri poteka seja, in se ne sme več vrniti na del seje, pri katerem je bil odstranjen.
48. člen
Predsedujoči lahko poslušalce, ki motijo red, odstrani iz dvorane.
49. člen
Če predsedujoči ne more z rednimi ukrepi napraviti reda, odredi prekinitev seje.
8. Glasovanje na seji sveta
50. člen
Svetniki imajo pravico, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji sveta.
51. člen
Glasovanje je praviloma javno.
Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, statut Mestne občine Celje ali ta poslovnik in kadar tako odloči svet na seji na predlog svetnikov.
52. člen
Svetniki glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali proti predlogu.
Glasuje se hkrati, in sicer praviloma z dvigom roke.
Predsedujoči po končanem glasovanju ugotovi, koliko svetnikov od prisotnih je glasovalo, koliko jih je glasovalo za in koliko proti.
53. člen
Če ni bilo mogoče natančno ugotoviti izida glasovanja, predsedujoči pozove svetnike, da se glasovanje ponovi.
54. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Na glasovnici mora biti označeno vprašanje, o katerem se glasuje, in možne opredelitve (za, proti).
Tajno glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo sekretarja sveta in dveh svetnikov, ki jih imenuje svet na predlog predsedujočega.
Po končanem glasovanju ugotovi predsedujoči izid glasovanja in na osnovi izida razglasi, ali je predlog, o katerem je svet glasoval, sprejet ali zavrnjen.
Tajno glasovanje, ki se nanaša na volitve in imenovanja, izvaja komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
9. Vprašanja, pobude in predlogi
55. člen
Svetniki postavljajo vprašanja, pobude in predloge praviloma pisno.
56. člen
Svetnik ima pravico postavljati oziroma dajati predstojnikom občinskih služb, tajniku občinske uprave, županu, predsednikom odborov in komisij sveta, predsedniku nadzornega odbora, predsedniku sveta in sekretarju sveta vprašanja, pobude in predloge (v nadaljnjem besedilu: vprašanja), ki se nanašajo na njihovo delo ali zadeve iz njihove pristojnosti.
Svetnik ima pravico postavljati vprašanja tudi v zvezi z zadevami, ki so v pristojnosti republike oziroma upravne enote, pa njihovo izvrševanje zadeva interese prebivalcev Mestne občine Celje. Ta vprašanja se pošljejo pristojnim republiškim organom oziroma upravni enoti.
57. člen
Tako ustno kot pisno vprašanje se posreduje pristojnemu organu ali osebi, ki je dolžna dati pisni odgovor praviloma do naslednje seje sveta.
Odgovori na vprašanja morajo biti konkretni in jedrnati ter opremljeni z imenom in priimkom tistega, ki odgovarja na vprašanje, navedbo njegove funkcije ali dela, ki ga opravlja, ter s podpisom.
Ko dobi svetnik odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi na seji sveta dopolnilno vprašanje.
58. člen
Na seji sveta se pisno vprašanje izroči predsedujočemu pred sejo ali pri posebni točki dnevnega reda “Vprašanja, pobude in predlogi”.
59. člen
Pisna vprašanja se lahko posredujejo tudi v času med dvema zasedanjema sveta.
60. člen
O vprašanjih ter o odgovorih nanje vodi evidenco sekretar sveta.
Vprašanja je treba poslati pristojnim organom in institucijam v roku 8 dni po končani seji.
Občinske službe, organi in osebe morajo na postavljena vprašanja odgovoriti v roku 15 dni po njihovem prejemu.
Na prvi naslednji seji sveta je treba podati poročilo o tem, kateri organi in institucije izven občine, ki jim je bilo posredovano vprašanje, se niso odzvali.
10. Zapisnik
61. člen
Celotni potek seje sveta se snema s tonsko snemalno napravo.
Na osnovi tako posnete seje se naredi zapisnik, ki vsebuje prisotnost, imena razpravljalcev, izide glasovanja o posameznih zadevah in sklepe, ki so bili sprejeti.
Svetnik lahko zahteva, da se določena njegova izjava ali razprava dobesedno navede v zapisnik.
62. člen
Predlog zapisnika podpisujejo: predsedujoči, sekretar sveta in sestavljalec zapisnika.
Odpravke sklepov je treba posredovati predlagateljem posameznih gradiv in drugim pristojnim v čim krajšem roku po končani seji.
63. člen
Za pravočasnost sestavitve zapisnika, pravilnost podatkov v njem in hrambo zapisnika je odgovoren sekretar sveta.
Zapisniki se hranijo trajno, kasete pa 5 let po preteku mandata.
VI. SEJE DELOVNIH TELES
64. člen
Delovna telesa delajo na sejah.
Seje sklicuje predsednik na lastno pobudo ali na predlog sveta.
Predsednik mora sklicati sejo na zahtevo najmanj treh članov.
Če predsednik te zahteve ne upošteva, skliče sejo predsednik sveta.
65. člen
Pisno vabilo z dnevnim redom za sejo mora biti vročeno članom najkasneje pet dni pred sejo. Vabilu mora biti priloženo tudi potrebno gradivo.
Izjemoma sme predsednik v nujnih in upravičenih primerih sklicati sejo v krajšem roku, kot je to določeno v prejšnjem odstavku.
Na seje se vabijo tudi predstavniki predlagateljev gradiva.
66. člen
Delovno telo obravnava zadeve pred sejo sveta.
67. člen
Sejo vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.
Seja je sklepčna, če je prisotna najmanj polovica članov.
68. člen
Delovno telo sprejema odločitve z večino prisotnih članov.
Posamezni član ima tudi pravico do ločenega mnenja, ki se zapiše v zapisnik.
Glasovanje je javno.
O sejah delovnih teles se sproti naredi zapisnik, za katerega poskrbi sekretar sveta. Glede vsebine, oblike in pravočasne sestavitve zapisnika, pravilnosti podatkov v njem, potrjevanja in hrambe se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o zapisnikih sveta.
69. člen
Delovno telo daje v okviru svojega delovnega področja svetu mnenja in predloge.
Delovno telo določi poročevalca za poročanje na seji sveta.
VII. VOLITVE, RAZREŠITEV TER ODSTOP PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKOV SVETA
1. Volitve predsednika in podpredsednikov sveta
70. člen
Predsednika in podpredsednike sveta izvoli svet za mandatno obdobje sveta.
71. člen
Kandidate za predsednika in podpredsednike sveta lahko poda komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja vsak svetnik.
72. člen
Predsednika sveta se voli z dvetretjinsko večino vseh svetnikov.
Glasovanje je tajno.
73. člen
Če je bilo predlaganih več kandidatov, pa nobeden pri prvem glasovanju ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Izvoljen je tisti kandidat, ki je dobil dvotretjinsko večino glasov vseh svetnikov.
Če v drugem krogu nobeden izmed kandidatov ni dobil potrebne večine glasov, se glasovanje ponovi, vendar le o kandidatu, ki je v drugem krogu dobil večje število glasov.
Kandidat je izvoljen, če je dobil najmanj dve tretjini glasov vseh svetnikov.
Če sta bila predlagana samo dva kandidata, pa nobeden od njiju pri prvem glasovanju ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi o kandidatu, ki je dobil večje število glasov. Kandidat je izvoljen, če dobi večino iz tretjega odstavka tega člena.
Če ni bilo mogoče določiti kandidatov za drugi krog glasovanja, ker jih je več dobilo enako najvišje število glasov ali ker jih je dvoje ali več dobilo drugo najvišje število glasov, se med njimi opravi ponovno glasovanje.
74. člen
Podpredsedniki sveta se volijo z večino glasov vseh svetnikov.
Glasovanje je tajno.
75. člen
O vseh predlaganih kandidatih za podpredsednike se glasuje skupaj.
Na glasovnici se glasuje o tolikih kandidatih, kolikor podpredsednikov je potrebno izvoliti.
Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili potrebno večino glasov.
Če sta zadnja dva ali je več kandidatov dobilo enako število glasov, med njimi odloči žreb.
2. Razrešitev predsednika in podpredsednikov sveta
76. člen
Obrazložen pisni predlog za razrešitev predsednika in podpredsednika sveta lahko poda najmanj četrtina svetnikov.
77. člen
Če je bil predlog za razrešitev predsednika in podpredsednika sveta podan na seji sveta, odloča o tem svet na prvi naslednji seji.
Če pa predlog za razrešitev predsednika in podpredsednika ni bil podan na seji sveta, se o njem prav tako odloča na prvi naslednji seji sveta, pod pogojem, da je bil vročen svetnikom 7 dni pred sejo.
78. člen
O predlogu za razrešitev predsednika in podpredsednika sveta odloča svet s tajnim glasovanjem.
Predsednik sveta je razrešen, če sta za razrešitev glasovali najmanj dvetretjini vseh svetnikov.
Podpredsednik sveta je razrešen, če je za razrešitev glasovala večina svetnikov.
79. člen
Če sta predsednik ali podpredsednik sveta razrešena, opravljata svojo funkcijo do izvolitve novega predsednika oziroma podpredsednika sveta.
3. Odstop in glasovanje o zaupnici predsednika in podpredsednika sveta
80. člen
Predsednik in podpredsednik sveta lahko odstopita, kar sprejme svet na znanje.
81. člen
Predsednik in podpredsednik sveta lahko ponudita glasovanje o zaupnici.
O zaupnici glasuje svet tajno.
Če je bila predsedniku ali podpredsedniku sveta izglasovana nezaupnica, je ta dolžan odstopiti.
82. člen
Po odstopu oziroma izglasovanju nezaupnice opravlja predsednik oziroma podpredsednik sveta svojo funkcijo do izvolitve novega.
VIII. NALOGE PREDSEDNIKA, PODPREDSEDNIKOV IN SEKRETARJA SVETA
83. člen
Predsednik sveta:
– predstavlja svet
– sklicuje in vodi seje sveta
– skrbi za izvajanje poslovnika sveta
– opravlja druge naloge, določene s tem poslovnikom in statutom Mestne občine Celje.
Predsednik sveta je za svoje delo odgovoren svetu.
84. člen
Podpredsedniki sveta pomagajo predsedniku sveta pri njegovem delu, ga nadomeščajo v odsotnosti ali opravljajo po pooblastilu ali v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
Podpredsedniki sveta so za svoje delo odgovorni svetu.
85. člen
Sekretar sveta:
– opravlja in organizira strokovno in administrativno delo za svet, odbore in komisije
– pomaga predsedniku sveta pri pripravi in vodenju sej
– opravlja naloge, ki mu jih naloži svet in predsednik sveta
– opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom in statutom Mestne občine Celje.
Sekretar sveta je za svoje delo odgovoren svetu.
IX. SPREJEMANJE STATUTA, ODLOKOV IN DRUGIH AKTOV
Postopek sprejemanja statuta in drugih aktov
86. člen
Statut Mestne občine Celje, poslovnik občinskega sveta, prostorski in drugi plani razvoja Mestne občine Celje in občinski proračun se sprejemajo po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejemanje odlokov.
Zaključni račun in vsi drugi akti (razen odlokov), ki jih sprejema svet in niso navedeni v določbi prvega odstavka tega člena, se sprejemajo na eni obravnavi, pri čemer se ne uporablja amandmajski način spreminjanja oziroma dopolnjevanja teh aktov.
Sprejemanje odlokov
1. Splošno
87. člen
Svet sprejema odloke Mestne občine Celje.
88. člen
Besedila odlokov podpisuje predsednik sveta.
89. člen
Izvirnik odloka je besedilo, kot je bilo sprejeto na seji sveta.
90. člen
Če se po objavi sprejetega odloka ugotovijo glede na izvirno besedilo napake redakcijske narave, sekretar sveta po predhodnem mnenju pristojne komisije sveta objavi popravek sprejetega odloka.
2. Postopek za sprejem odloka
91. člen
Odlok se sprejema v dveh obravnavah.
92. člen
Odlok lahko predlaga vsak svetnik, župan ali najmanj 5% volivcev v Mestni občini Celje.
Odlok pošlje predlagatelj predsedniku sveta.
93. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavi odloka na seji sveta.
Župan lahko sodeluje pri obravnavi odloka na seji sveta, tudi kadar ni predlagatelj.
94. člen
Predsednik sveta pošlje odlok svetnikom najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan odlok.
Kadar so predlagane spremembe oziroma dopolnitve odlokov, morajo biti svetnikom priložena tudi besedila tistih določb odlokov, za katere so spremembe predlagane.
a) Prva obravnava odloka
95. člen
V prvi obravnavi odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih, načelih ter temeljnih rešitvah odloka.
Svetniki dajejo v razpravi tudi konkretne predloge, mnenja in pripombe k odloku.
V prvi obravnavi poda odbor morebitno mnenje ali predlog k odloku.
96. člen
Po končani razpravi svet glasuje o odloku in hkrati sprejme sklep, da podane pripombe, mnenja in predloge predlagatelj odloka preuči do predložitve odloka za drugo obravnavo.
b) Druga obravnava odloka
97. člen
V drugi obravnavi mora predlagatelj navesti, kako je upošteval razpravo k odloku v prvi obravnavi, zlasti pa, kako so upoštevane pripombe, mnenja in predlogi, ki so bili dani k odloku v prvi obravnavi, in katerih pripomb, mnenj in predlogov predlagatelj ni upošteval in zakaj.
Predlagatelj mora navesti tudi morebitne drugačne rešitve v odloku, ki odstopajo od tistih iz prve obravnave odloka.
98. člen
V drugi obravnavi odloka lahko svetniki, predlagatelj in odbori predlagajo njegove spremembe in dopolnitve z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
99. člen
Amandma mora biti predložen v pisni obliki in v vsebini, kot naj bi bil sprejet, ter obrazložen.
100. člen
Amandma k odloku je potrebno poslati predsedniku sveta najmanj dan pred sejo, sicer se šteje, kot da je podan na sami seji.
Na sami seji lahko predlagajo amandma najmanj trije svetniki.
101. člen
Predlagatelj odloka lahko daje amandmaje, dokler ni končana obravnava odloka.
Predlagatelj odloka, ki je dal amandma, in drugi predlagatelji amandmajev lahko na seji sveta med obravnavo spremenijo, dopolnijo oziroma umaknejo svoj amandma.
102. člen
Predlagatelj odloka mora podati mnenje o vloženih amandmajih k odloku.
Na predlog predlagatelja odloka lahko svet z glasovanjem odloči, da se obravnava o odloku odloži na kasnejši čas.
103. člen
Svet najprej glasuje o posameznih amandmajih k odloku, nato pa o odloku v celoti.
Vrstni red glasovanja o amandmajih je takšen, da se najprej glasuje o amandmajih po členih, nato o amandmajih, ki najbolj odstopajo od vsebine člena, in nazadnje o amandmajih po kriteriju zaporedja njihove vložitve.
c) Hitri postopek za sprejem odloka
104. člen
Kadar to zahteva poseben interes Mestne občine Celje, mora predlagatelj predložiti v obravnavo odlok po hitrem postopku.
Kadar gre za manj pomembne spremembe in dopolnitve odlokov ali prenehanje njihove veljavnosti, lahko predlagatelj predloži v obravnavo odlok po hitrem postopku.
Po hitrem postopku se na isti seji združita prva in druga obravnava odloka.
105. člen
Ko gre za sprejemanje odloka po hitrem postopku, se odlok predloži z označbo “hitri postopek”.
V obrazložitvi odloka, ki naj bi se sprejel po hitrem postopku, morajo biti posebej navedeni razlogi, ki narekujejo sprejem odloka po hitrem postopku.
106. člen
Odlok, za katerega je predlagan hitri postopek, je lahko vsebovan že v dnevnem redu za sklic seje sveta in hkrati z drugim gradivom za sejo poslan svetnikom ter drugim prejemnikom gradiva.
V tem primeru se o uporabi hitrega postopka odloča svet takrat, ko je takšen odlok na vrsti za obravnavo.
Odlok, za katerega se predlaga hitri postopek, pa se lahko izjemoma predloži tudi na sami seji sveta. V tem primeru odloča svet o uporabi hitrega postopka na začetku seje pri določanju dnevnega reda, po poprejšnji odločitvi o razširitvi dnevnega reda s takšnim odlokom.
107. člen
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji sveta do konca obravnave odloka.
Če svet ne sprejme predloga za obravnavo odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika za sprejemanje odloka v dveh obravnavah.
č) Skrajšani postopek za sprejem odloka
108. člen
Če svetniki k odloku, ki se nahaja v prvi obravnavi, nimajo pripomb, ki bi se nanašale na spremembe in dopolnitve njegovega besedila, ali so te pripombe zgolj redakcijske narave, svetniki lahko z glasovanjem odločijo, da se po končani prvi obravnavi odloka preide k drugi obravnavi in se o takšnem odloku dokončno odloča še na isti seji.
Sprejemanje statuta, odlokov in drugih aktov
109. člen
Statut Mestne občine Celje sprejme svet z dvetretjinsko večino vseh svetnikov.
Poslovnik občinskega sveta sprejme svet z dvetretjinsko večino navzočih svetnikov.
Odloke in vse druge akte, razen tistih iz prvega in drugega odstavka tega člena, sprejema svet z večino glasov navzočih svetnikov, vendar najmanj z enotretjino glasov vseh svetnikov, če v statutu ni drugače določeno.
Spremembe oziroma dopolnitve statuta, odlokov in drugih aktov
110. člen
Statut, odloki in drugi akti se lahko spremenijo oziroma dopolnijo po postopku in na način, ki je s tem poslovnikom predpisan za njihov sprejem.
X. JAVNOST DELA SVETA
111. člen
Predstavniki sredstev javnega obveščanja so vabljeni na seje sveta, lahko pa tudi na seje odborov in komisij. O morebitnih omejitvah v zvezi s tem svet, odbor ali komisija posebej odloča.
112. člen
Dokumenti in gradiva, ki jih obravnava svet, odbor ali komisija, so dostopni javnosti, razen če pomenijo uradno tajnost.
113. člen
V primeru, da v skladu s tem poslovnikom na seji sveta sodeluje oseba, ki ima slabše sposobnosti gibanja, orientacije, govora, vida in sluha oziroma druge zmanjšane sposobnosti komuniciranja z javnostjo oziroma svetom, se ji mora zagotoviti vse potrebno za njen dostop v prostore, v katerih svet zaseda, in na govorniški prostor ter ustrezne pripomočke za komuniciranje s svetom.
Sekretar sveta skrbi za to, da se osebam iz prejšnjega odstavka zagotovi dostop v prostore, v katerih svet zaseda, in na govorniški prostor ter da se jim zagotovijo ustrezni pripomočki za komuniciranje s svetom.
114. člen
Za sodelovanje s sredstvi javnega obveščanja skrbi sekretar sveta.
XI. RAZLAGA POSLOVNIKA
115. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe tega poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsedujoči.
Izven seje pripravi razlago tega poslovnika statutarna komisija in z njo seznani svet na prihodnji seji.
Avtentično tolmačenje se sprejme na način in po postopku kot je predpisan za sprejem poslovnika.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
116. člen
Z dnem veljavnosti tega poslovnika preneha veljati dosedanji začasni poslovnik Občinskega sveta Mestne občine Celje, ki ga je svet sprejel 23. 12. 1994, in sklepi o delu sveta, ki jih je svet sprejel 31. 1. 1995.
117. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01200-5/95
Celje, dne 26. oktobra 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
Mestne občine Celje
Lojze Oset l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti