Uradni list Republike Slovenije

52 Uradni list RS, št. 52/1995
z dne 8. 9. 1995

2471. Statut Občine Radenci, Stran 4125.


Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 - odločba US RS; 45/94 . odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) je Občinski svet občine Radenci na 8. seji dne 31. maja 1995 sprejel

S T A T U T
Občine Radenci

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Statut Občine Radenci ureja oziroma določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Radenci (v nadaljevanju: občina), organe občine, pristojnosti občine in njenih organov, oblikovanje in organizacijo občinske uprave in javnih služb, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte občine, varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših lokalnih samoupravnih skupnosti ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.

2. člen

Občina je kot temeljna lokalna samoupravna skupnost pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo ustava, zakon in ta statut.

3. člen

Sedež Občine Radenci je v Radencih, Radgonska cesta 9.

Grb, zastavo in druge simbole občine določi občinski svet z odlokom.

Občina ima svoj praznik in spominske dneve, ki jih določi občinski svet z odlokom.

4. člen

Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike s premerom 30 mm in dvojnim robom, ob katerem je napis imena: Občina Radenci ter v spodnjem delu pečata je vodoravno napis Radenci.

5. člen

Občina skrbi za uresničevanje in varovanje pravic in koristi svojih občanov v okviru svojih pristojnosti.

V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene ter naloge, ki jih s soglasjem občine v občinsko pristojnost prenese država.

6. člen

Občani se lahko obračajo s pobudami na katerikoli organ občine, s peticijo ali pritožbo pa na komisijo za vloge in pritožbe občanov, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 45 dneh.

Komisijo imenuje občinski svet na predlog župana.

7. člen

Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.

Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.

Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

8. člen

Del občine se lahko izloči iz občine in priključi k sosednji občini v skladu z veljavnimi zakoni

9. člen

Občina podeljuje zaslužnim občanom, lokalnim skupnostim, podjetjem, javnim in drugim zavodom, društvom, političnim in družbenim organizacijam ter drugim posameznikom priznanja in nagrade.

Vrste, pogoje in način podeljevanja priznanj in nagrad občine določi občinski svet z odlokom.

III. OBMOČJE IN DELI OBČINE

10. člen

Območje Občine Radenci obsega območja naslednjih naselij:

– Hrašenski vrh, Kapelski vrh, Kobilščak, Kocjan, Murski vrh, Murščak, Okoslavci, Paričjak, Radenski vrh, Rački vrh, Spodnji Kocjan, Turjanski vrh, Zgornji Kocjan, Žrnova;

– Boračeva, Hrastje Mota, Janžev vrh, Melanjski vrh, Radenci, Rihtarovci, Šratovci, Turjanci;

11. člen

V Občini Radenci sta ustanovljeni naslednji krajevni skupnosti:

– Krajevna skupnost Radenci in

– Krajevna skupnost Kapela.

Krajevna skupnost je pravna oseba, če ni z zakonom drugače določeno.

Premoženje, s katerim opravlja krajevna skupnost je last občine, razen premoženja, ki ga je pridobila s sredstvi krajanov.

Zaradi določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij ustanovijo krajevno skupnost. Odločitev o oblikovanju novih krajevnih skupnosti sprejmejo občani z referendumom z večino glasov tistih, ki so se udeležili referenduma. Referendum je veljaven, če se ga je udeležila najmanj polovica volivcev z območja za katerega se oblikuje krajevna skupnost.

Med novo nastalo krajevno skupnostjo in preostalo krajevno skupnostjo se opravi delitvena bilanca.

II. NALOGE OBČINE

12. člen

Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom.

Za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja občina zlasti naslednje naloge:

1. Na področju normativnega urejanja:

– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;

– sprejema občinski proračun in zaključni račun;

– sprejema načrt razvoja občine;

– sprejema prostorske plane in druge plane ter programe;

– predpisuje lokalne davke in pristojbine;

– ureja upravljanje z energetskimi, vodovodnimi, cestnimi, kanalizacijskimi in drugimi komunalnimi objekti;

– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;

– ureja javni red v občini;

– ureja delovanje občinske uprave;

– ureja občinske javne službe;

– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine;

– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;

– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;

– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;

– sprejema načrt varstva pred požarom;

– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

– določi organizacijo in način dela v vojni;

– ustanavlja javne in druge sklade, združenja, zavode in podjetja.

2. Pospešuje:

– naloge razvoja obrti, domače obrti, podjetništva, kmetijstva, gozdarstva in turizma;

– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, socialno ogrožene, invalide in ostarele;

– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;

– razvoj športa in rekreacije;

– razvoj požarne varnosti, civilne zaščite in gasilstva;

– osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter dejavnosti za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč.

3. Na področju upravljanja:

– upravlja občinsko premoženje;

– upravlja lokalne javne službe;

– vodi javna in druga podjetja;

– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;

– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;

– vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč.

4. S svojimi sredstvi:

– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti;

– pospešuje celostni razvoj kmetijstva, gozdarstva, podeželja, obrti in podjetništva;

– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;

– gradi in vzdržuje komunalne objekte in naprave;

– gradi in vzdržuje stanovanja za socialno ogrožene;

– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;

– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave;

– zagotavlja delovanje krajevnih skupnosti;

– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;

– zagotavlja subvencije in tekoči transferji v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);

– zagotavlja sredstva za požarno varnost, civilno zaščito in gasilstvo;

– zagotavlja opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;

– zagotavlja pogoje za delo političnih strank in nosilcev samostojnih kandidatur;

– organizira, usposablja in opremlja občinske enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč;

– organizira požarno stražo, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju ter izvaja druge ukrepe za varstvo pred požarom;

– organizira sistem alarmiranja;

– gradi javna zaklonišča, kjer je obvezna graditev zaklonišč;

– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev in oskrbo ogroženih prebivalcev.

5. Vzdržuje:

– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;

– vodovodne in energetske komunalne objekte;

– sredstva za zaščito, reševanje in pomoč;

– kulturne objekte in objekte kulturne in naravne dediščine.

6. S svojimi ukrepi:

– spodbuja gospodarski razvoj občine;

– pospešuje razvoj kmetijstva in skrbi za ohranjanje naravne krajine;

– pospešuje razvoj športa in rekreacije;

– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;

– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;

– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje socialnega sklada stanovanj;

– pomaga pri organiziranju kurirske službe in izvajanje mobilizacije.

7. Zagotavlja in organizira:

– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;

– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;

– izvensodno poravnavo sporov.

– spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih;

– zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah;

– usposabljanje prebivalcev in pripadnikov civilne zaščite za osebno in vzajemno zaščito oziroma reševanje in pomoč;

– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;

– komunalna inšpekcija in redarska služba,

– informiranost občanov.

8. Pridobiva in razpolaga:

– z vsemi vrstami premoženja;

– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine.

9. Sklepa:

– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katere vstopa občina;

– pogodbe z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju njihove dejavnosti;

– pogodbe o najemanju in dajanju posojil.

13. člen

Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:

– vodenje evidence volilne pravice,

– razgrinjavanje volilnih imenikov,

– izvajanje statističnih popisov,

– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet in pokrajine,

– občinsko upravno nadzorstvo,

– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,

– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja

– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,

– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,

– odločanje o rabi prostora,

– gasilstvo kot obvezno lokalno službo,

– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,

– varstvo naravne in kulturne dediščine,

– ukrepe za zaščito okolja,

– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,

– odločanje o namembnosti urbanega prostora,

– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,

– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,

– določanje komunalnih dejavnosti, standardov in cen;

– organizacijo dimnikarske službe in varstvo zraka;

– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,

– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,

– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,

– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,

– vzdrževanje gozdnih cest,

– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,

– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,

– urejanje lokalnega prometa,

– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma in dopolnilnih dejavnosti,

– določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja in določanje kazni za nepravilno parkiranje,

– predpisovanje prometne ureditve,

– urejanje lokalnega potniškega prometa,

– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,

– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,

– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov,

– oddajanje v najem občinskih upravnih, poslovnih in stanovanjskih prostorov in opreme.

14. člen

Pod pogoji, ki jih določa zakon, občina predpisuje naslednje davke in druge občinske dajatve:

– davek od premoženja,

– davek na dediščine in darila,

– davek na dobitke od iger na srečo,

– davek na promet nepremičnin,

– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,

– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja,

– takse, pristojbine, odškodnine, rente, kazni in druge prispevke.

Občinski svet sprejema odločitve iz 1., 4., 5. in 6. alinee z večino vseh članov občinskega sveta.

IV. ORGANI OBČINE

1. Skupne določbe

15. člen

Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Občina ima tudi volilno komisijo. Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite.

16. člen

Člani občinskega sveta župan, podžupan in tajnik občine so občinski funkcionarji. Mandatna doba organov občine, podžupana, tajnika občine, občinske volilne komisije traja 4 leta.

Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno.

Člani organov občine in župan lahko prejmejo za opravljeno delo nadomestilo v višini, ki jo določi občinski svet.

Višino nadomestila v skladu z zakonom določi občinski svet.

17. člen

Delo občinskih organov je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.

Javnosti niso dostopne seje, dokumenti in gradiva občinskega sveta in drugih organov občine, za katere organi ugotovijo, da so zaupne narave.

18. člen

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.

Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.

Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut, in kadar se za tajno glasovanje odloči večina navzočih članov.

Nadzorni odbor, občinska volilna komisija in druge komisije sveta veljavno sklepajo, če je na njihovih sejah navzočih večina njihovih članov.

2. Občinski svet

19. člen

Občinski svet je najvišji organ v občini.

Občinski svet ima naslednje pristojnosti:

– sprejema statut in spremembe statuta občine,

– sprejema statutarni sklep,

– odloča o pobudi za spremembo in dopolnitev statuta občine,

– na predlog župana imenuje in razrešuje tajnika občine,

– sprejema odloke in druge občinske akte,

– sprejema poslovnik za svoje delo,

– sprejema prostorske in druge plane razvoja občine,

– potrjuje začasne nujne ukrepe pri naravnih nesrečah,

– sprejema občinski proračun in zaključni račun,

– imenuje in razrešuje občinske odbore, komisije in druga delovna telesa,

– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,

– imenuje volilno komisijo za občinske volitve,

– na predlog župana imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov;

– nadzoruje delo župana, podžupanov in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,

– sprejme akt o organizaciji in delovnem področju občinske uprave,

– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,

– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,

– daje soglasje k imenovanju višjih upravnih delavcev,

– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor v skladu s tem statutom ali z odlokom občinskega sveta o tem ni pooblaščen župan,

– odloča o najemu občinskega posojila,

– razpisuje referendum in posvetovalni referendum,

– daje pobudo za sklice zborov občanov,

– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,

– daje koncesije,

– določa cene za opravljanje komunalnih storitev,

– daje soglasje k prevzemu nalog iz državne pristojnosti,

– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut,

– daje soglasje k statutu krajevnih skupnosti,

– odloča o podelitvi občinskih priznanj,

– imenuje in razrešuje člane v občinski svet,

– določa višino plače za delovno uspešnost funkcionarjev.

20. člen

Občinski svet daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote.

Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drugi občinski organ.

21. člen

Občinski svet ima 16 članov.

Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.

Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.

Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.

Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.

22. člen

Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.

Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.

23. člen

Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta.

Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegove seje.

Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.

24. člen

Kandidata za predsednika in podpredsednika občinskega sveta lahko predlaga v pisni obliki skupina najmanj petih članov sveta.

Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju nobeden kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj petih članov sveta.

Predsednik sveta je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.

Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.

25. člen

Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo.

Na zahtevo župana, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj petih članov sveta pa mora sklicati sejo sveta v roku enega meseca.

Dnevni red seje sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo in po predlogu predlagatelja.

O sprejemu dnevnega reda odloči svet.

Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.

Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določena točka dnevnega reda namenjena vprašanjem, ki jih postavljajo člani občinskega sveta županu.

26. člen

Župan, tajnik, predsedniki odborov in komisij so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.

27. člen

Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.

Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.

3. Župan

28. člen

Občina ima župana in enega ali več podžupanov.

Župan opravlja svojo funkcijo praviloma nepoklicno.

Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupane pa izvoli občinski svet na predlog župana.

Župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti nadomešča podžupan, ki ga pooblasti župan.

29. člen

Župan opravlja naslednje naloge:

– predstavlja in zastopa občino,

– predlaga sklic redne ali izredne seje občinskega sveta,

– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in delovnih teles in odborov občinskega sveta,

– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun, zaključni račun proračuna, odloke in druge akte,

– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,

– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov,

– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut

– načrtuje, organizira, usmerja in nadzira delo občinske uprave,

– imenuje in razrešuje vodje posameznih projektov, svetovalce in druge sodelavce za izvedbo posameznih nalog občine,

– imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,

– predlaga kandidata za tajnika občine,

– predlaga kandidata za podžupana,

– predlaga izbor koncesionarja ali izvajalca,

– predlaga gradiva, ki jih pripravi občinska uprava za seje občinskega sveta,

– odloča o pritožbah v upravnih zadevah iz pristojnosti občine,

– izdaja odločbe na 1. stopnji v upravnih zadevah iz prenesene pristojnosti,

– predlaga upravnemu organu za obrambo razporeditev delavcev oziroma državljanov na delovno dolžnost oziroma na dolžnost v civilni zaščiti ter uresničevanje materialne dolžnosti,

– razpiše predčasne volitve v občinski svet,

– razpiše volitve v svete krajevnih skupnosti,

– določa razpisne pogoje,

– določi društva, gospodarske službe, zavode in druge organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči,

– določi ostale gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na območju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,

– sprejme načrte zaščite in reševanja,

– sprejema akte in ukrepe o vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,

– vodi zaščito, reševanje in pomoč,

– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne odgovornosti v naravnem okolju na območju občine,

– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev ter izjemoma določi lastnike in uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe.

Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.

30. člen

Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta, če ta odločitev ni v skladu z ustavo, z zakoni in s tem statutom. Če to stori, mora pismeno navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta.

Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom prenesena na občino, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

31. člen

Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta, delovnih teles ter odborov in na njih razpravljati, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo.

32. člen

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti v vseh pravicah in dolžnostih. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posamičnih nalog iz svoje pristojnosti.

4. Nadzorni odbor

33. člen

Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic ima občina nadzorni odbor, ki:

– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,

– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

34. člen

Nadzorni odbor ima 5 članov.

Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.

Kandidate za člane nadzornega odbora lahko predlagajo člani občinskega sveta, stranke in občani.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

Predsednika nadzornega odbora izvolijo člani nadzornega odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov nadzornega odbora.

Mandat predsednika in članov nadzornega odbora traja do izteka mandata občinskega sveta.

Članom nadzornega odbora se morajo dostavljati zapisniki sej občinskega sveta.

5. Odbori občinskega sveta

35. člen

Občinski svet ima naslednje odbore:

– odbor za davčno politiko, proračun in finance

– odbor za varstvo in urejanje okolja in razvoj občine

– odbor za komunalo in gospodarske javne službe

– odbor za družbene dejavnosti

– odbor za kmetijstvo

– odbor za gospodarstvo, obrt in podjetništvo

– odbor za turizem

Občinski svet po potrebi ustanovi tudi druge odbore.

Občinski odbori imajo 5 članov.

Člane občinskega odbora izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov.

Sestava, naloge in način dela odborov občinskega sveta, določi občinski svet z odlokom.

6. Delovna telesa občinskega sveta

36. člen

Občinski svet lahko ustanovi stalne ali občasne komisije in druga začasna ali stalna delovna telesa za uspešno delo na posameznih delovnih področjih, za proučevanje predlogov odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema svet, za obravnavanje pobud, predlogo, mnenj, ki se nanašajo na delo občinskega sveta in njegovih organov ter za proučevanje in izvedbo drugih zadev iz pristojnosti občinskega sveta.

37. člen

Občinski svet ima naslednja stalna delovna telesa:

– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

– komisijo za pripravo statuta in poslovnika občine

– komisijo za vloge in pritožbe

– komisija za priznanja

– statutarno pravno komisijo

– svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

– volilno komisijo

S posebnim aktom, v katerem določi sestav, način imenovanja in naloge, občinski svet lahko ustanovi tudi druge stalne ali začasne komisije in odbore.

38. člen

Delovna telesa imajo pet članov, ki jih imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta in občanov, razen komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter komisije za pripravo osnutka statuta občine, ki ju sestavljajo samo člani občinskega sveta.

Občinski svet z odlokom določi naloge delovnih teles.

V. ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI

39. člen

Krajevne skupnosti so organizirane po teritorialnem principu, v interesu prebivalcev določenih naselij, ki predstavljajo zaokrožena prostorska območja delov občine.

40. člen

Krajevne skupnosti, v skladu s tem statutom, izvajajo naloge:

– ki jih opravljajo samostojno v svojem imenu in za svoj račun,

– ki jih opravljajo iz prenesene pristojnosti, v imenu in za račun občine.

Občina mora pred izdajo predpisov, ki se tičejo interesov krajevne skupnosti, pridobiti njihovo mnenje.

41. člen

Krajevna skupnost pridobiva sredstva za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti iz sredstev prispevkov krajanov, samoprispevka, daril, iz dejavnosti, ki jih krajevna skupnost opravlja, iz sredstev pravnih oseb, ki jih namenijo za uresničevanje razvoja in programa krajevne skupnosti in iz drugih sredstev.

Naloge, ki jih izvaja v imenu in za račun občine, se financirajo iz občinskega proračuna.

42. člen

Krajevna skupnost samostojno razpolaga s svojimi sredstvi in prihodki, ki jih v okviru letnega načrta prihodkov in odhodkov razporeja za pokrivanje planiranih nalog.

Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsemi svojimi sredstvi.Krajevna skupnost se lahko zadolži le s soglasjem občinskega sveta.

43. člen

Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.

Svet krajevne skupnosti se voli za 4 leta.

Svet krajevne skupnosti izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika.

Mandat sveta krajevne skupnosti traja štiri leta, oziromado izteka mandata občinskega sveta. Redne volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet. Prve volitve v nove svete krajevnih skupnosti se opravijo čimprej, vendar najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega statuta.

Volitve se opravijo v skladu z zakonom o lokalnih volitvah.

Obstoječe krajevne skupnosti in njihovi sveti nadaljujejo z delom do konstituiranja novoizvoljenih svetov, vendar v okviru pristojnosti, ki so skladne s tem statutom.

Svet volijo volilci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti na neposrednih volitvah, po predhodnem evidentiranju na zborih krajanov.

44. člen

Krajevna skupnost ima statut, ki ga sprejme svet krajevne skupnosti v času do enega leta po sprejetju statuta občine. Statut krajevne skupnosti mora biti v skladu s statutom občine.

S statutom krajevne skupnosti se opredeli območje, naloge, organi, financiranje in druge zadeve s področja delovanja krajevne skupnosti.

45. člen

Za zaposlene v krajevni skupnosti se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi in se smiselno uporabljajo določila zakona o lokalni samoupravi.

46. člen

Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te krajevne skupnosti.

VI. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV

47. člen

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

48. člen

Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta, na pobudo krajevne skupnosti ali na zahtevo najmanj 5% volivcev v občini.

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, eno od krajevnih skupnosti ali posamezno naselje, oziromaveč naselij.

Zbor občanov v krajevni skupnosti lahko skliče predsednik svet krajevne skupnosti na lastno pobudo, pobudo sveta krajevne skupnosti, na pobudo vaškega odbora, ali na pobudo najmanj 5% volivcev v tej skupnosti.

49. člen

Zbor občanov je sklepčen, če je na njem navzočih najmanj 5% volivcev v občini, krajevni skupnosti ali naselju.

Po preteku pol ure zbor odloča s prisotnimi volivci.

Odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih volivcev.

50. člen

Zbor občanov v občini razpravlja o:

– povezovanju z drugimi občinami,

– lokalni problematiki,

– delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,

– spremembah območja občine,

– daje mnenje o zadevah iz prejšnjih alinei.

51. člen

Zbor občanov v krajevni skupnosti:

– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,

– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,

– razpravlja o spremembah območja krajevnih skupnosti.

52. člen

Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.

Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

53. člen

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.

54. člen

Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.

Posvetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.

Posvetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.

Posvetovalni referendum ne zavezuje občinskega sveta.

Glede izvedbe posvetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona.

55. člen

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.

Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.

Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.

VII. OBČINSKA UPRAVA

Organizacija občinske uprave

56. člen

Organizacija občinske uprave je določena s tem statutom. Župan lahko predlaga spremembo organizacije občinske uprave. Podrobnejšo organizacijo in delovno področje občinske uprave sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom o organizaciji in delovnem področju občinske uprave občine.

57. člen

Občinsko upravo vodi župan.

Občinsko upravo lahko vodi tajnik, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet. Tajnik občinske uprave hkrati opravlja tudi naloge sekretarja občinskega sveta.

Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.

58. člen

Naloge občinske uprave opravlja:

– občinski urad v okviru katerega se lahko ustanovijo službe in referati za izvajanje določenih nalog uprave.

Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju.

59. člen

Za delo urada je tajnik odgovoren županu.

60. člen

Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, vodje referatov, višji upravni, upravni in strokovno-tehnični delavci.

Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan na podlagi akta o organizaciji in delovnem področju občinske uprave.

Župan odloča o imenovanju oziroma o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave.

61. člen

Višji upravni, upravni in strokovno-tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju določi župan.

Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

62. člen

Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan.

Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.

63. člen

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja župan, tajnik in vodje organizacijskih enot, ki lahko pooblastijo delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.

Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.

64. člen

V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom.

65. člen

Uradne osebe so odgovorne za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku ter zagotavljajo vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisi.

66. člen

O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo in strokovni izpit.

Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.

Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.

67. člen

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občine, ki jih izdajajo tajnik, vodje uradov oziroma pooblaščeni upravni delavci, odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občine, ki jih izdaja župan, odloča občinski svet. Zoper odločitev občinskega sveta je dopusten upravni spor.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.

68. člen

O izločitvi župana iz upravnega postopka odloča občinski svet.

O izločitvi tajnika odloča župan.

O izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.

Nadzor nad zakonitostjo dela uprave

69. člen

Ministrstvo vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.

V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

70. člen

Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.

VIII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

71. člen

Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe). Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:

– neposredno v okviru občinskih služb (občinske uprave),

– z ustanavljanjem javnih gospodarskih in drugih javnih zavodov ter javnih gospodarskih služb,

– z dajanjem koncesij,

– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

72. člen

Občina organizira gospodarske javne službe na naslednjih področjih:

– oskrba s pitno vodo,

– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,

– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,

– javna snaga in čiščenje javnih površin,

– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,

– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,

– gasilstvo in varstvo pred požarom,

– na drugih področjih, določenih z zakonom.

73. člen

Občina lahko organizira izbirne gospodarske javne službe, ki jih določi z odlokom, na naslednja področja:

– oskrba industrijskih porabnikov z vodo ter oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi,

– oskrba naselij s plinom iz lokalnih omrežij,

– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,

– gospodarjenje z javnimi komunalnimi objekti,

– urejanje javnih parkirišč in parkirnih hiš,

– urejanje ulic, trgov in lokalnih cest,

– urejanje lokalnih cest,

– urejanje prometne in neprometne signalizacije in prometnih režimov,

– taksi služba,

– upravljanje, vzdrževanje in razvoj sistemov za kabelski prenos RTV signalov,

– plakatiranje in obveščanje.

74. člen

Občinski svet lahko določi kot izbirno gospodarsko javno služb o tudi na drugih področjih, kadar zagotavljanje proizvodov in storitev za javne potrebe ni mogoče zagotavljati na trgu, so pa ti proizvodi in storitve pogoj:

– za izvrševanje nalog občine,

– za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine,

– ali kadar občina prevzema subsidiarno sanacijsko odgovornost.

75. člen

Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter način in oblike njihovega izvajanja.

Občinski svet z odlokom ustanovi javna podjetja, javne zavode in sklade. Občinski svet z odlokom ustanovi svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin in mu določi naloge.

IX. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

76. člen

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.

Župan odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin do vrednosti za katero ni predpisan javni razpis.

77. člen

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

78. člen

Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.

Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.

V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki občine po virih in vrstah, načrtovani odhodki pa v skupnih zneskih in po posameznih namenih.

V načinu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.

79. člen

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

80. člen

Za izvrševanje odloka o proračunu je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.

81. člen

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila do 3% občinskega proračuna odloča župan.

82. člen

Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0, 2% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.

Izločanje v rezervo se praviloma opravi vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra t.l.

Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 1% letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

83. člen

Rezerva se uporablja:

1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;

2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;

3. za kritje proračunskega primanjkljaja.

Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.

V uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.

Župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v odloku o proračunu za tekoče leto.

84. člen

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.

V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev načina financiranja.

Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.

Odlok o zaključnem računu proračuna predloži župan občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.

85. člen

Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev, garancij, poroštev in z najetjem posojil.

Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.

Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.

86. člen

Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb in financiranje investicij v javnih zavodih.

O zadolžitvi odloča občinski svet.

O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.

87. člen

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.

O soglasju odloča občinski svet.

Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.

88. člen

Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:

– davek na dediščine in darila,

– davek na dobitke iger na srečo,

– davek na promet nepremičnin,

– upravne takse,

– posebna taksa za uporabo igralnic avtomatov zunaj igralnic.

Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.

Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.

89. člen

Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:

– davek od premoženja,

– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,

– krajevne takse,

– komunalne takse,

– pristojbine,

– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,

– prihodki uprave,

– drugi prihodki, določeni z drugimi predpisi.

Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.

90. člen

Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.

91. člen

Za odhodke občin za financiranje opravljanja nujnih nalog (v nadaljnjem besedilu: zagotovljena poraba) se štejejo:

– sredstva za delo občinskih organov in občinske uprave,

– sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,

– subvencije in tekoči prenosi v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, varstvo okolja, druge dejavnsoti),

– sredstva za požarno varstvo in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– sredstva za mrliško ogledno službo,

– sredstva za ravzoj podjetništva, obrti, kmetijstva, turizma in trgovine.

92. člen

Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba.

Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan oziroma tajnik.

X. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

1. Splošni akti občine

93. člen

Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.

Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.

Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.

94. člen

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

Po enakem postopku se sprejemajo tudi statutarni sklepi.

95. člen

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

96. člen

Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe, javne zavode in sklade občine.

Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

97. člen

Z odredbo občina uredi določena razmerja, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

98. člen

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.

99. člen

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

100.člen

Z odlokom o proračunu občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.

Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.

Občinski proračun je sprejet če zanj glasuje večina navzočih članov občinskega sveta.

2. Postopek za sprejem odloka

101. člen

Odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta lahko predlaga vsak član občinskega sveta, občinski odbor, župan, svet krajevne skupnosti ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.

Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.V primeru, da predlagatelj odloka ni župan, mora občinski svet pred sprejemom pridobiti mnenje župana, ki se je do predloga dolžan pisno opredeliti v roku enega meseca in se tako dopolnjen predlog posreduje občinskemu svetu v obravnavo.

102. člen

Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.

Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.

103. člen

Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.

Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja na seji odloči, da se odlok sprejme po enostopenjskem postopku.

104. člen

Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.

Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.

Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.

O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

105. člen

Podroben proceduralni postopek za izdajo odloka, osnutek odloka, predlog odloka in amandmaji, sprejem odloka, skrajšani postopek za izdajo odloka in hitri postopek za izdajo odloka so podrobno določeni v poslovniku občinskega sveta.

106. člen

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

3. Posamični akti občine

107. člen

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:

– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti;

– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti;

– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.

108. člen

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan oziroma od njega pooblaščena oseba.

O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.

O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

XI. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI

109. člen

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.

110. člen

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

111. člen

Občinski svet ali župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

112. člen

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

XII. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE

113. člen

Občina Radenci sodeluje s sosednjimi občinami, drugimi občinami v Sloveniji in v tujini in se lahko poveže z sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost – pokrajino – zaradi uresničevanja skupnih interesov.

Odločitev o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.

S statutarnim sklepom o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost (pokrajino) se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla ali prevzela. S potrditvijo statuta širše lokalne skupnosti občinski svet dokončno določi o prenosu oziroma prevzemu pristojnosti.

114. člen

Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom so:

– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,

– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,

– gradnja in financiranje medobčinskih cest.

– izvajanje drugih nalog skupnega pomena

115. člen

Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina zaradi skupnih interesov poveže v interesno ali v zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.

XIII. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA

116. člen

Predlog za spremembo in dopolnitev statuta lahko podajo:

– najmanj pet članov občinskega sveta

– župan

– svet krajevne skupnosti

– 5% volivcev v občini.

Predlagatelj mora utemeljiti predlog za spremembo in dopolnitev statuta.

117. člen

Spremembe in dopolnitve statuta se posredujejo predsedniku občinskega sveta.

Spremembe in dopolnitve statuta pripravi komisija za statut občine, katera jih posreduje predsedniku sveta v obravnavo in sprejem.

XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

118. člen

Odloki in drugi splošni akti, ki so jih v skladu z ustavo in zakoni sprejeli organi Občine Gornja Radgona do dne 31. 12. 1994 se uporabljajo do sprejetja novih aktov na posameznem področju.

119. člen

Predpise in druge splošne akte, predvidene s tem statutom je potrebno sprejeti v roku enega leta po uveljavitvi tega statuta. V tem roku je potrebno uskladiti tudi predpise in druge splošne akte, ki so jih sprejeli organi Občine Gornja Radgona.

120. člen

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statutarni sklep z dne 1. februarja 1995.

Radenci, dne 31. maja 1995.

Predsednik
Občinskega sveta
občine Radenci
Jože Flegar, dipl. ek. l. r.

Na vrh

<< Nazaj

Prijava