Uradni list Republike Slovenije

70 Uradni list RS, št. 70/1996
z dne 6. 12. 1996

3825. Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje, Stran 5944.


Na podlagi 70. in 71. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) ter 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za okolje in prostor

P R A V I L N I K
o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa vrste veličin hrupa, ki so predmet prvih meritev in obratovalnega monitoringa ravni hrupa kot posledice obremenitve območja s hrupom iz vira hrupa (v nadaljnjem besedilu: obratovalni monitoring), metodologijo merjenja in izračunavanja hrupa, vsebino poročila o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu ter način in obliko sporočanja podatkov ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

Pravilnik določa tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki izvaja prve meritve ali obratovalni monitoring.

2. člen

Zavezanec za zagotovitev prvih meritev in obratovalnega monitoringa je oseba, določena s predpisom o hrupu v naravnem in življenskem okolju (v nadaljevanju: zavezanec).

Zavezancu ne glede na določbo prejšnjega odstavka obratovalnega monitoringa ni treba zagotavljati za:

– vir hrupa, ki je skladno s predpisi o hrupu v naravnem in bivalnem okolju nepomemben vir hrupa,

industrijski, obrtni ali drug proizvodni objekt ali napravo, objekt ali napravo v kmetijstvu ali gozdarstvu, gostinski ali zabaviščni lokal, ki uporablja zvočne naprave, ali objekt za športne ali druge javne prireditve, če njegova uporaba ali obratovanje na kraju imisije v I. ali II. območju povzroča hrup z dnevno ravnijo do 45 dBA in nočno ravnijo do 35 dBA oziroma na kraju imisije v III. ali IV. območju povzroča hrup z dnevno ravnijo do 56 dBA in nočno ravnijo do 46 dBA,

– zvonove,

– hrup kot posledico cestnega prometa na obstoječi cesti, če povprečni letni dnevni promet, izračunan na podlagi štetja prometa skozi vso koledarsko leto, ne presega 800 vozil v I. območju, 3.200 vozil v II. območju, 12.500 vozil v III. območju ali 25.000 vozil v IV. območju,

– hrup kot posledico cestnega prometa na novi ali rekonstruirani cesti, če povprečni letni dnevni promet, izračunan na podlagi štetja prometa skozi vso koledarsko leto, ne presega 400 vozil v I. območju, 1.250 vozil v II. območju, 4.000 vozil v III. območju ali 12.500 vozil v IV. območju,

– hrup kot posledico železniškega prometa na obstoječi železnici, če v času med 6. in 22. uro povprečno število vlakov (M), ki v eni uri prevozijo obravnavani odsek železniškega tira ali več tirov, če gre za železnico z več tiri, ni večje od 1 v I. območju ali od 4 v II. območju ali od 15 v III. ali IV. območju,

– hrup kot posledico železniškega prometa na novi ali rekonstruirani železnici, če v času med 6. in 22. uro povprečno število vlakov (M), ki v eni uri prevozijo obravnavani odsek železniškega tira ali več tirov, če gre za železnico z več tiri, ni večje od 0,5 v I. območju ali od 1,5 v II. območju ali od 5 v III. ali IV. območju.

3. člen

Izvedba prvih meritev ali obratovalnega monitoringa obsega:

– merjenje ravni hrupa za izračun konične in ekvivalentne ravni hrupa,

– merjenje ravni hrupa z dinamično nastavitvijo merila na “I” (impulz) za izračun popravka zaradi izrazitih impulzov v hrupu,

– merjenje ravni hrupa v terčnih pasovih slišnega frekvenčnega spektra hrupa za izračun popravka zaradi poudarjenih tonov,

– izračun dnevne in nočne ravni hrupa kot posledice emisije obravnavanega vira hrupa,

– izdelavo poročila o opravljenih meritvah in izračunu obremenitve okolja s hrupom.

Če poseben predpis določa za posamezen vir hrupa drugačen način izračuna obremenitve okolja s hrupom, se namesto meritev ravni hrupa izvajajo meritve tistih veličin, ki so v tem predpisu določene za izračun dnevne in nočne ravni hrupa.

II. PRVE MERITVE

4. člen

Pri prvih meritvah mora zavezanec zagotoviti izvedbo meritev ravni hrupa kot posledice emisije vira hrupa in na njihovi podlagi za vsak izbrani kraj imisije izračun dnevne in nočne ravni hrupa.

Na podlagi meritev iz prejšnjega odstavka se izračuna tudi konična raven hrupa, ki jo povzroča obravnavani vir na kraju imisije, če poseben predpis za posamezen vir hrupa ne določa drugače.

Če je vir hrupa iz prejšnjega odstavka na območju, ki je že obremenjeno s hrupom, mora zavezanec pri prvih meritvah zagotoviti tudi izvedbo meritev celotne obremenitve območja kot posledice emisije vseh virov hrupa.

5. člen

Prve meritve se izvedejo po prvem zagonu novega ali rekonstruiranega vira hrupa.

Meritve iz prejšnjega odstavka se izvedejo v času poskusnega obratovanja, če pa to v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ni določeno, pa po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer, vendar ne prej kot v treh in ne kasneje kot v devetih mesecih po zagonu.

Prve meritve se izvajajo v času, ko je vir hrupa v obratovalnem stanju polne obremenitve.

III. OBRATOVALNI MONITORING

6. člen

V okviru obratovalnega monitoringa mora zavezanec zagotavljati izvedbo občasnih meritev hrupa v obsegu in na način, kot je določen za prve meritve v 4. členu tega pravilnika.

7. člen

Občasne meritve iz prejšnjega člena se izvedejo med obratovanjem vira hrupa enkrat vsako tretje koledarsko leto.

Meritve iz prejšnjega odstavka se izvajajo v času, ko je obremenitev okolja s hrupom kot posledico njegove emisije hrupa največja.

Občasne meritve hrupa zaradi cestnega ali železniškega prometa se izvedejo enkrat vsako peto koledarsko leto.

IV. METODOLOGIJA MERJENJA IN IZRAČUNAVANJA RAVNI HRUPA

8. člen

Obremenitev območja s hrupom kot posledice emisije vira hrupa je treba na podlagi meritev hrupa izračunati za vse za območje značilne smeri širjenja hrupa.

Kraj imisije za določitev obremenitve iz prejšnjega odstavka se na nepozidani površini, kjer ni zgradb z varovanimi prostori, izbere 1,2 do 1,5 m od tal na geometrijski sredini površine, ki ni porasla z drevesi in tako, da so naravne ali grajene prepreke širjenja hrupa od sredine površine oddaljene vsaj 3,5 m.

Če je nepozidana površina iz prejšnjega odstavka v I. območju, se ne glede na določbe prejšnjega odstavka kraj imisije izbere na tistem delu te površine, kjer je obremenitev območja zaradi vira hrupa največja.

Kraj imisije za določitev obremenitve iz prvega odstavka tega člena se na območju, namenjenemu kmetijski dejavnosti, izbere tako, da je razdalja med krajem imisije in krajem vira hrupa najmanj 150 m. Če posebni predpisi za posamezen vir hrupa ne določajo drugače, se za kraj vira hrupa šteje kraju imisije najbližja točka funkcionalnega zemljišča vira hrupa.

Če se ugotavlja hrup zaradi cestnega ali železniškega prometa, se kraj imisije na nepozidanih površinah, ki niso namenjene kmetijski dejavnosti, izbere tako, da je razdalja med krajem imisije in krajem vira hrupa najmanj 25 m, ne glede na s predpisi določeno stopnjo varstva pred hrupom za območje, kjer je kraj imisije.

Kraj imisije za določitev obremenitve iz prvega odstavka tega člena se na pozidanem območju, kjer je ena ali več zgradb z varovanimi prostori, izbere na višini 1,2 do 1,5 m od tal za vsako smer širjenja hrupa na nepozidanem delu površine, kjer ni dreves in tako, da so naravne ali grajene prepreke širjenja hrupa od kraja imisije oddaljene vsaj 3,5 m.

Če v smeri širjenja hrupa med virom hrupa in najbližjo zgradbo iz prejšnjega odstavka ni nepozidane površine ali je ta zgradba od kraja vira hrupa oddaljena manj kot 25 m ali zaradi topografije terena ni mogoče izbrati kraja imisije na način iz prejšnjega odstavka, se kraj imisije izbere najmanj 3,5 m od zgradbe na višini od 1,2 do 1,5 m od tal. Če oddaljenosti kraja imisije od zgradbe iz prejšnjega stavka ni mogoče zagotoviti, je treba meriti hrup zunaj zgradbe v višini pritličja, 0,5 m pred odprtim oknom na njegovi sredini.

Če je zgradba iz prejšnjega odstavka enonadstropna, je treba meriti hrup tudi v višini prvega nadstropja in če je večnadstropna, tudi v njenem prvem in najvišjem nad- stropju.

Meritev hrupa v nadstropjih zgradbe iz prejšnjega odstavka se izvede na način, določen s predpisom o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.

Način izbora kraja imisije iz prejšnjih odstavkov tega člena velja tudi za vir hrupa, za katerega poseben predpis določa za izračun obremenitve okolja s hrupom namesto meritve ravni hrupa meritve drugih veličin.

9. člen

Čas merjenja hrupa je treba izbrati tako, da meteorološke razmere zagotavljajo nespremenjeno širjenje zvoka ves čas meritev in tako hitrost vetra, da je njena komponenta v smeri od vira hrupa proti kraju imisije pretežno pozitivna.

10. člen

Pri prvih meritvah in obratovalnem monitoringu se meri hrup in izračuna dnevno in nočno raven za vir hrupa z veličinami, ki so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

Ekvivalentno raven hrupa se izračuna po metodologiji, določeni v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

11. člen

Za meritve ravni hrupa se uporabljajo načini, ki so določeni s standardi SIST ISO 1996-1, SIST ISO 1996-2 in SIST ISO 1996-3.

Za meritve iz prejšnjega odstavka se uporabljajo merila, ki ustrezajo določbam tehničnih specifikacij IEC 225, IEC 651 in IEC 804.

Standardi iz prvega odstavka tega člena se hranijo in so na vpogled pri organu, pristojnem za standardizacijo in meroslovje, tehnične specifikacije iz prejšnjega odstavka pa v ministrstvu.

V. EVIDENTIRANJE IN SPOROČANJE PODATKOV MERITEV

12. člen

O opravljenih prvih meritvah mora njihov izvajalec izdelati poročilo.

Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:

– izvajalcu prvih meritev,

zavezancu in njegovi dejavnosti,

– glavnih tehničnih značilnostih vira hrupa,

obratovalnem stanju vira hrupa v času meritev,

– uporabljenih merilih hrupa,

– meteoroloških razmerah v času meritev (hitrost vetra, temperatura zraka pri tleh, zračni pritisk, relativna vlažnost zraka),

– kraju imisije in času meritev,

– načinu merjenja in izračuna ekvivalentne ravni hrupa ter popravkov pri izračunu ocenjene ravni hrupa,

– izračunu konične ravni hrupa, dnevne in nočne ravni hrupa in ravni ozadja,

– vrednotenju izračunanih ravni hrupa glede na predpisane mejne vrednosti.

Poročilo o prvih meritvah mora zavezanec predložiti ministrstvu 30 dni po opravljenih meritvah.

13. člen

O opravljenih občasnih meritvah mora njihov izvajalec izdelati poročilo.

Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke, določene v drugem odstavku prejšnjega člena, s tem da se za vir hrupa, za katerega se skladno s posebnim predpisom obremenitev okolja s hrupom določa na podlagi meritev drugih veličin, namesto rezultatov meritev ravni hrupa navede rezultate meritev predpisanih veličin.

Poročilo iz prvega odstavka tega člena mora zavezanec v obliki, ki jo predpiše minister, pristojen za varstvo okolja, predložiti ministrstvu do 31. marca tekočega leta za občasne meritve, opravljene v preteklem letu.

14. člen

Poročilo iz 12. člena tega pravilnika in poročilo iz prejšnjega člena mora zavezanec hraniti najmanj pet let.

VI. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI OSEBA, KI IZVAJA PRVE MERITVE ALI OBRATOVALNI MONITORING

15. člen

Zavezanec, ki izvaja prve meritve ali obratovalni monitoring sam, ali oseba, ki izvaja prve meritve ali obratovalni monitoring za zavezanca, mora za to dejavnost imeti pooblastilo ministrstva (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo).

S pooblastilom se pravni ali fizični osebi prizna upravičenost za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa.

16. člen

Zavezanec ali oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena mora za pridobitev pooblastila izpolnjevati naslednje pogoje:

1. da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik,

2. da ima sedež v Republiki Sloveniji,

3. da ima akreditacijo nacionalne akreditacijske službe za izvajanje meritev na način in z merili, ki jih določa 11. člen tega pravilnika.

17. člen

Zavezanec ali oseba iz prvega odstavka 15. člena tega pravilnika dobi pooblastilo na podlagi vloge pri ministrstvu.

Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o prosilcu za pooblastilo. Vlogi mora biti priložena akreditacijska listina s prilogami, iz katerih je razviden obseg akreditacije.

18. člen

Zavezancu ali osebi iz prvega odstavka 15. člena tega pravilnika se lahko izda pooblastilo za dobo šestih let. Pooblastilo se obnovi na podlagi vloge prosilca, če izpolnjuje pogoje, določene v 16. členu tega pravilnika.

19. člen

Ministrstvo lahko zavezancu ali osebi iz 15. člena tega pravilnika odvzame pooblastilo pred iztekom njegove veljavnosti:

1. če ne izpolnjuje več pogojev iz 16. člena tega pravilnika,

2. na podlagi ocene, ki jo kot podlago za odvzem pooblastila izdela izvajalec javne službe za preverjanje kakovosti monitoringa stanja okolja.

20. člen

Za potrebe izvajanja prvih meritev in obratovalnega monitoringa za zavezance po drugih osebah ministrstvo vodi seznam pooblaščenih oseb iz 15. člena tega pravilnika, ki vsebuje podatke o imenu in sedežu osebe.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

21. člen

Ne glede na določbe 16. člena tega pravilnika lahko zavezanec ali oseba iz 15. člena tega pravilnika dobi pooblastilo do 31. decembra 2004 tudi, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1. da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik,

2. da ima sedež v Republiki Sloveniji,

3. da ima tehnično in poklicno usposobljene delavce z ustrezno izobrazbo in izkušnjami za izvajanje meritev hrupa na način, ki ga določa 11. člen tega pravilnika,

4. da ima merilno opremo, kot jo določa 11. člen tega pravilnika.

Izpolnjevanje pogojev, ki so določeni s 3. in 4. točko prejšnjega odstavka preverja ministrstvo v sodelovanju z Uradom Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.

22. člen

Pravne osebe, ki so pridobile pooblastilo za opravljanje meritev hrupa v okolju na podlagi 22. člena zakona o hrupu (Uradni list SRS, št. 15/76), lahko opravljajo prve meritve in obratovalni monitoring na podlagi tega pooblastila do 31. marca 1997.

23. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik za izvajanje meritev maksimalno dovoljenih ravni hrupa v bivalnem in naravnem okolju (Uradni list SRS, št. 19/77), razen določb, ki urejajo meritve hrupa v bivalnih prostorih.

24. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 354-08-08/96

Ljubljana, dne 26. novembra 1996.

Minister
za okolje in prostor
dr. Pavel Gantar l. r.

Na vrh

<< Nazaj

Prijava