Uradni list

Številka 37
Uradni list RS, št. 37/2016 z dne 23. 5. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 37/2016 z dne 23. 5. 2016

Kazalo

1604. Odlok o razglasitvi nepremičnega kulturnega spomenika Dednja vas – Cerkev sv. Križa za kulturni spomenik lokalnega pomena, stran 5636.

  
Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 – Odl. US, 90/12 in 111/13) (ZVKD-1), 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10) ter Obveznih elementov predloga za razglasitev nepremičnega kulturnega spomenika, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, z dne 10. 9. 2014 je Občinski svet Občine Brežice na 11. redni seji dne 18. 4. 2016 sprejel
O D L O K 
o razglasitvi nepremičnega kulturnega spomenika Dednja vas – Cerkev sv. Križa za kulturni spomenik lokalnega pomena 
1. člen
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi nepremični kulturni spomenik Dednja vas – Cerkev sv. Križa, EŠD 3247 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).
2. člen 
(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:
– Stavba je s svojo izpostavljeno lego na vzpetini ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju.
– Cerkvena arhitektura kot ena najstarejših ohranjenih stavb na območju med Bistrico ob Sotli in Brežicami je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja gotike in poznega baroka ter s tem veliki potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe.
– Je pomemben člen za poznavanje stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju zaledja Brežic oziroma Bizeljskega.
– Bogata cerkvena oprema, zlasti baročni oltarji, je ohranila svojo avtentično substanco v bolj ali manj izvirni podobi, s čimer je podan velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehnik in njihove uporabe.
– Raznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti tukajšnjih prebivalcev, njihove likovno estetske potenciale ter kulturno-zgodovinski kontekst časa, v katerem je oprema nastajala.
(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:
– Pojavnost spomenika v prostoru in njegova lega v naselju.
– Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli (okna, rebra, slavolok).
– Struktura sten z ometi in poslikavami in morebitnimi poslikavami pod beleži.
– Vsa oltarna oprema z vsemi sestavnimi deli (kipi in drugo okrasje), cerkvene klopi in drugi likovno izrazitimi elementi (Križev pot, relikviarija, kipi).
– Originalno tlakovanje (kamniti in opečni tlak) in kamnite stopnice.
3. člen 
(1) Spomenik obsega nepremičnine: parcele št.: *1 k.o. 1268 Dednja vas.
(2) Cerkev sv. Križa v Dednji vasi ima določeno vplivno območje na parcele s parcelnimi številkami: *178, 128, 129/2 in 129/3 vse k.o. 1268 Dednja vas.
(3) Meje spomenika in vplivnega območja so določene na digitalnem katastrskem načrtu (izpis iz Zemljiško katastrskega prikaza Geodetske uprave RS z dne 19. 2. 2016 v izvornem merilu 1:1000) in vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:1000.
(4) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Brežice (v nadaljnjem besedilu: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
4. člen
(1) Varstveni režim spomenika je namenjen spodbujanju trajnostne uporabe spomenika in vzdržnega razvoja, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev spomenika za prihodnje generacije. Varuje in ohranja se:
– lastnosti in družbeni pomen spomenika;
– varovane sestavine spomenika, iz drugega odstavka, drugega člena tega odloka;
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli);
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora;
– sestavine in pritikline;
– stavbno pohištvo in notranja oprema;
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico;
– pojavnost in vedute;
– celovitost dediščine v prostoru;
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(2) Dovoljeni so posegi v spomenik, ki upoštevajo trajno in trajno ohranjajo varovane vrednote in omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in družbenega pomena. Ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine možno:
– na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti posamezne dele objekta v kvalitetnejše oziroma bolj avtentično stanje;
– izvajati znanstveno raziskovalna dela;
– spremeniti oziroma dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta;
– posegati v okolico objekta zaradi njegove boljše predstavitve;
– omogočati predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kvalitet ter ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti.
5. člen 
Varstveni režim vplivnega območja:
– Ohranjanje prostorske integritete, pričevalnosti in dominantnosti spomenika;
– Ohranjanje tradicionalne rabe, prostorskih razmerij, značilnih vedut in pogledov;
– Prepoved posegov, ki imajo negativen vpliv na pojavnost in značaj spomenika v prostoru ali na njegovo materialno substanco;
– Prepoved sajenja neavtohtonih dreves in grmovnic in drugih ureditev, ki niso v skladu z značajem spomenika in prostora.
6. člen 
Lastnik oziroma posestnik spomenika mora v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.
7. člen 
Označitev kulturnega spomenika se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje nepremičnih kulturnih spomenikov in priročnikom.
8. člen 
Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje zavoda.
Kulturno varstveno soglasje je potrebno pridobiti tudi v celotnem vplivnem območju.
9. člen 
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.
10. člen 
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parceli, navedeni v prvem odstavku 3. člena tega odloka.
11. člen 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 620-0052/2016
Brežice, dne 18. aprila 2016
Župan 
Občine Brežice 
Ivan Molan l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti