Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena in na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12) v zvezi s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije
o državnem prostorskem načrtu za nadvoz čez železniško progo s priključkom na regionalno cesto R3-646 in priključkoma na Kadunčevo in Industrijsko cesto v Grosupljem
(podlaga državnega prostorskega načrta)
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt–B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt–B) sprejme državni prostorski načrt za nadvoz čez železniško progo s priključkom na regionalno cesto R3-646 in priključkoma na Kadunčevo in Industrijsko cesto v Grosupljem (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je v mesecu aprilu 2015 pod številko projekta 362/2009 izdelalo podjetje DRI upravljanje investicij, d. o. o., Ljubljana.
(1) Ta uredba določa: načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitve gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve izvajanja državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službi, pristojni za urejanje prostora na Občini Grosuplje.
(3) V skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, je pristojni organ izdal odločbo, da postopka celovite presoje vplivov na okolje za ta državni prostorski načrt ni treba izvesti.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(načrtovane prostorske ureditve)
Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem državnim prostorskim načrtom, so:
– gradnja dvopasovne povezovalne ceste od priključka na R3-646 do priključka na Industrijsko cesto z vsemi objekti in ureditvami, potrebnimi za njeno nemoteno delovanje in varovanje okolja (v nadaljnjem besedilu: povezovalna cesta),
– deviacije obstoječih poti,
– prestavitev in ureditev vodotoka,
– spremljajoče ureditve: odstranitev objektov, ureditve obcestnega prostora, krajinsko-arhitekturne ureditve, vključno z rekultivacijo zemljišč,
– ureditev objektov gospodarske javne infrastrukture.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Grosuplje – naselje (1783): 401/2, 401/3, 402/1, 1229, 1231/1, 1232, 1233/1, 1233/2, 1234, 1238, 1239, 1241, 1243, 1244, 1247/1, 1247/3, 1247/4, 1247/5, 1247/6, 1247/7, 1248/1, 1248/2, 1248/5, 1248/6, 1248/7, 1248/8, 1248/9, 1248/10, 1248/11, 1248/13, 1248/14, 1248/15, 1249, 1250/1, 1250/4, 1258, 2137/1, 2137/2, 2137/3, 2140, 2141, 2179, 2180, 2181, 2182/3, 2182/4, 2182/5, 2182/6, 2182/7, 2182/8;
– k. o. Stranska vas (1784): 888/1, 890/1, 922/21, 922/25, 922/58, 922/59, 922/60, 922/144, 926/2, 928/2, 1008/4, 1051/2, 1010/9, 1052.
(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje tega območja v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, list št. 3).
Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
– zemljišča na območju prostorskih ureditev, povezanih z izgradnjo povezovalne ceste ter deviacij obstoječih poti; to so območja izključne rabe za prometno infrastrukturo, na katerih sta dovoljeni le gradnja in vzdrževanje cest in s tem povezanih drugih ureditev,
– zemljišča na območju preurejanja vodotoka, na katerih so dovoljeni ukrepi za urejanje voda,
– zemljišča, na katerih se izvedejo ureditve in prilagoditve gospodarske javne infrastrukture in so izven namenske rabe za prometno infrastrukturo.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
(1) Trasa načrtovane povezovalne ceste se na severni strani v km 0 + 21 navezuje na obstoječe krožno križišče na regionalni (Adamičevi) cesti R3-646/1444. Povezovalna cesta nato poteka proti jugu in z nadvozom prečka regionalno železniško progo št. 80 državna meja–Metlika–Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: železniška proga) v km 133 + 141 proge, nato se po približno 175 m obrne proti jugovzhodu do križišča z lokalno cesto LC 111230 Grosuplje–Brezje (v nadaljnjem besedilu: Kadunčeva cesta) in se v nadaljevanju v km 0,7 + 25 naveže na Industrijsko cesto.
(2) Vertikalni potek povezovalne ceste se začne kot južni krak krožnega križišča na Adamičevi cesti, od koder se trasa vzpenja preko železniške proge, kjer v km 0 + 115 doseže najvišjo točko. V nadaljevanju se povezovalna cesta spušča proti križišču z lokalno cesto LK 113390 (Industrijska cesta).
(tehnični elementi ceste)
(1) Povezovalna cesta se izvede kot dvopasovnica z obojestranskih hodnikom za pešce in obojestransko kolesarsko stezo dolžine 704 m.
(2) Projektirani normalni prečni profil povezovalne ceste je 13,60 m in ga sestavljajo: dva vozna pasova širine 3,25 m, dva robna pasova širine 0,25 m, obojestranski hodnik za pešce širine 1,05 m, obojestranska kolesarska steza širine 1,75 m in dve bankini širine 0,50 m.
(3) Horizontalni in vertikalni tehnični elementi upoštevajo računsko hitrost 50 km/h. Uporabljeni minimalni radij horizontalnih krivin je R = 60 m. Največji uporabljeni naklon tangente je 7,1%, največji vzdolžni nagib pa 4,08%. Uporabljeni minimalni konveksni radij zaokrožitve je Rkv = 1000 m in konkavni Rkk 400 m. Pri vertikalnem poteku trasa ceste pri prehodu preko železnice premaga višinsko razliko 8,0 m.
(1) Na trasi povezovalne ceste se izvedejo naslednji nivojski križišči in priključki:
– križišče Kadunčeva v km 0,3 + 75 za priključevanje Kadunčeve ceste,
– križišče Industrijska v km 0,6 + 50 za priključevanje Industrijske ceste,
– priključek v km 0 + 70 za priključevanje območja centralnih dejavnosti,
– obojestranski priključek v km 0,2 + 85 za priključevanje poljske poti, območja kmetijskih zemljišč in območja centralnih dejavnosti,
– priključek v km 0,4 + 87 za priključevanje območja centralnih dejavnosti.
(2) Križišči sta zasnovani kot krožni križišči s hodnikom za pešce in kolesarsko stezo in obsegata: srednji ločilni otok premera 24,0 m, varnostni pas širine 2,0 m in vozišče širine 7,0 m, robni pas širine 0,75 m, kolesarsko stezo širine 1,75 m, hodnik za pešce širine 1,55 m in bankino širine 0,50 m.
(deviacija nekategorizirane poti)
Zaradi gradnje povezovalne ceste se izvede makadamska deviacija poljske poti v dolžini približno 100 m. Odmik deviacije poljske poti mora biti najmanj 8,0 m od osi skrajnega tira.
Zaradi gradnje povezovalne ceste se obstoječi dostop do stanovanjskega objekta na parcelah št. 1241 in 1238, k. o. Grosuplje naselje, nadomesti z novim dostopom, ki se navezuje na severni krak Kadunčeve ceste.
(cestni objekti in oporni zidovi)
(1) Povezovalna cesta prečka železniško progo z nadvozom v km 0 + 98,90 povezovalne ceste in km 133 + 141 železniške proge pod kotom 85°. Skupna dolžina objekta je 31,5 m, širina 13,5 m. Minimalni svetli profil nad železnico v osi nadvoza je 6,20 m. Dolžina objekta se uporabi tudi za premostitev deviacije poljske poti.
(2) Obstoječi nivojski prehod v km 132 + 755,78 železniške proge se ukine in odstrani. Postopek ukinitve nivojskega prehoda se izvede v skladu s pogoji upravljavca javne železniške infrastrukture.
(3) Krilo na severozahodni strani predvidenega nadvoza se podaljša v oporni zid ob južni strani priključka za območje centralnih dejavnosti.
(4) Na južni strani povezovalne ceste med nadvozom čez železniško progo in križiščem s Kadunčevo cesto od km 0,125 do km 0,325 ceste je za potrebe izgradnje športne dvorane dopustna izvedba podpornega ukrepa.
(ureditve obcestnega prostora)
(1) V obcestnem prostoru se postavi prometna oprema (prometna signalizacija in odbojne ograje).
(2) Na območju državnega prostorskega načrta je načrtovana cestna javna razsvetljava križišč in enostranska razsvetljava ob severni strani povezovalne ceste. Za osvetlitev križišč in ceste se uporabi minimalno sprejemljiva osvetlitev s svetilkami z usmerjeno svetlobo v tla.
(3) Brežine povezovalne ceste in brežine nasipa pri nadvozu se izvedejo v naklonu 1:1,5 ali položneje s konkavnim iztekom v teren, razen brežine ob južnem oporniku, ki se jo izvede v naklonu 1:1 in obloži z lomljencem.
(1) Padavinske vode z vozišča se zajemajo s kanalizacijo.
(2) Odvodnjavanje cestnih površin se zagotovi z ustreznim dimenzioniranjem in rednim čiščenjem in vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
(3) V kanalizacijski sistem zbrane onesnažene vode s prometnih površin se prek standardiziranega lovilca olj odvajajo v naravni odvodnik.
(4) Kanalizacija se zgradi z vodotesnimi cevmi, spoji in priključki cevi na jaške. Material se dokončno določi pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(5) Kanalizacija povezovalne ceste je namenjena izključno padavinskim odpadnim vodam s cestnih površin. Priključevanje odpadnih voda iz drugih objektov ni dovoljeno.
(1) Načrtovana je deviacija neimenovanega vodotoka ob zahodni strani križišča Industrijska v dolžini 130 m, in sicer od km 0,610 povezovalne ceste do priključka na obstoječi odvodnik, ki poteka v smeri proti jugozahodu do potoka Bičje.
(2) Nova struga se uredi sonaravno tako, da se omogoči vzpostavitev naravnih procesov ter naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ob zagotavljanju enakovredne rešitve odtoka vodnih količin. Na brežinah vodotoka je predvidena zasaditev z avtohtonimi grmovnimi vrstami.
(3) Na mestih poseganja v obvodno rastje ob vodotokih se ta sanirajo z zasaditvijo obvodne vegetacije.
(1) Krajinske ureditve obcestnega prostora se navežejo na obstoječi relief in upoštevajo krajinski vzorec območja.
(2) Površine ob povezovalni cesti se zatravijo.
(3) V srednji ločilni otok v krožnih križiščih se lahko umestijo skulpture, fontane in podobne ureditve, ki sledijo enotnemu konceptu oblikovanja krožišč v mestu.
(4) Nova zasaditev se prilagaja obstoječemu stanju v prostoru. Zasnova zasaditve je razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter pogoji varovanja zdravja ljudi, list št. 2.2).
(1) Z novo zasaditvijo se zagotavlja sanacija poškodb, ki nastanejo zaradi predvidenih ureditev.
(2) Na delih, kjer poteka rekultivacija zaradi ukinitev cest, se prostor izravna in zatravi.
Zaradi gradnje povezovalne ceste se odstranita dva pomožna objekta na parceli št. 922/59, k. o. Stranska vas, prikazana v grafičnem delu državnega prostorskega načrta (Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter pogoji varovanja zdravja ljudi, list št. 2.2).
(dopustni posegi v obstoječe objekte in dopustne dejavnosti ter druge dopustne prostorske ureditve)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta je dovoljena postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo in vzdrževanje železniške in cestne infrastrukture.
(2) Na območju državnega prostorske ga načrta se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist v skladu s predpisi, ki urejajo železniško in cestno infrastrukturo.
(ureditve na stičnih območjih načrtovanih ureditev z ureditvami lokalnega pomena)
(1) Stična območja načrtovanih ureditev z ureditvami lokalnega pomena so površine med mejo predmetnega načrta in mejo ureditev lokalnega pomena.
(2) Na stičnem območju so dopustni naslednji posegi in ureditve:
– preoblikovanje reliefa tako, da se izvedejo zvezno oblikovane površine med povezovalno cesto ter objekti in ureditvami lokalnega pomena, ki so načrtovane na drugi strani meje državnega prostorskega načrta,
– poti, dostopi in dovozi ter utrjene površine brez neposrednih navezav na povezovalno cesto,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov: ograj, škarp in opornih ter podpornih zidov, začasnih objektov, pomožnih infrastrukturnih objektov in urbane opreme,
– zasaditev drevoredov ali druge vegetacije.
(3) Vse ureditve iz prejšnjega odstavka se izvedejo z elementi, ki zagotavljajo prometno varnost ter ki ne poslabšajo pogojev za izvedbo in rabo prostorskih ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom.
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITVE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajenem javnem dobrem)
(1) Zaradi ureditev, povezanih z gradnjo povezovalne ceste, se križajo, prestavijo, zamenjajo ali zaščitijo objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra. Križanja, prestavitve, zamenjava ali zaščita teh objektov se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta.
(2) Skladno s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta.
(3) V skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta, ter v skladu z geološko-hidrološkimi razmerami območja.
(4) Na južni strani območja državnega prostorskega načrta se načrtovani vodi gospodarske javne infrastrukture navežejo na vode gospodarske javne infrastrukture, načrtovane z občinskima podrobnima prostorskima načrtoma za Gospodarsko cono jug in Jedro.
(5) Vse načrtovane ureditve, povezane z gospodarsko javno infrastrukturo, so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor s prikazom križanj z gospodarsko javno infrastrukturo, list št. 2.1).
(6) Infrastruktura se ne sme prestavljati v območja kulturne dediščine, križanja infrastrukture pa morajo biti izvedena tako, da ne prizadenejo kulturne dediščine.
(1) Če se med gradnjo ugotovi, da je treba posamezni kanalizacijski vod še dodatno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s soglasjem upravljavca kanalizacijskega voda.
(2) Obstoječi mešani kanal v križišču Kadunčeva se podaljša proti vzhodu v dolžini približno 40 m, kjer se izven križišča zaključi v jašku.
(3) Novi meteorni kanal z območja centralnih dejavnosti križa povezovalno cesto pred nadvozom čez železniško progo po vzhodni strani.
(4) Novi meteorni kanal za odvodnjavanje ceste poteka od nadvoza vzdolž povezovalne ceste v levem voznem pasu.
(5) Novi meteorni kanal z območja centralnih dejavnosti poteka delno ob vzhodni strani deviirane poljske poti in med profiloma P7 in P8 prehaja na zahodno stran.
(6) Novi fekalni kanal z območja centralnih dejavnosti poteka ob vzhodni strani povezovalne ceste v poljski poti do križišča Kadunčeva, kjer se priključi na obstoječi kanal.
(7) Novi fekalni kanal z območja centralnih dejavnosti križa povezovalno cesto pred nadvozom čez železniško progo.
(8) Prek križišča Industrijska poteka obstoječi meteorni kanal, ki se ga zaščiti.
(9) Pred križiščem Industrijska se začne trasa novega fekalnega kanala, ki poteka v povezovalni cesti proti jugu do meje območja državnega prostorskega načrta.
(1) Trasa povezovalne ceste križa obstoječi vodovod v križišču Kadunčeva, kjer je predvidena delna prestavitev in zaščita cevovoda. Obstoječi hidrant se prestavi na severno stran križišča.
(2) Trasa novega vodovoda poteka od obstoječega križišča Adamičeva cesta ob vzhodnem oziroma južnem hodniku za pešce ob povezovalni cesti, kjer se zaključi na južni strani območja državnega prostorskega načrta.
(1) V območju državnega prostorskega načrta je ob celotni trasi povezovalne ceste načrtovana kabelska kanalizacija v kolesarski stezi ob severni strani ceste, v katero se na območju križišča Kadunčeva prestavi obstoječi SN 20 kV zemeljski napajalni vod med transformatorsko postajo 20/0,4 kV Grosuplje Bloki in transformatorsko postajo 20/0,4 kV Grosuplje Gospodarska cona sever.
(2) Novi nizkonapetostni vod z območja centralnih dejavnosti križa povezovalno cesto med profiloma P3 in P4.
(telekomunikacijsko omrežje)
V območju državnega prostorskega načrta je ob celotni trasi povezovalne ceste načrtovana trasa telefonskega voda v kolesarski stezi ob severni strani ceste in v dolžini približno 680 m.
Nova trasa vročevoda v dolžini približno 335 m poteka proti jugu od obstoječega vročevoda preko križišča s Kadunčevo in v hodniku za pešce ob južni strani povezovalne ceste.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
(1) Parcelacija se izvede v skladu s prikazom iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, list št. 3), na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaza stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturno-varstvenega soglasja zagotovi izvedbo predhodnih arheoloških raziskav za vrednotenje arheološkega potenciala in druge ukrepe varstva, določene na podlagi izsledkov predhodnih arheoloških raziskav.
(3) Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na najmanjšo površino, ki še omogoča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali opravljanjem del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da dediščina ni ogrožena.
(4) Obseg predhodnih raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(5) Investitor o začetku del najmanj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(1) Zagotovi se najmanjši možni obseg posegov v mokrotne in močvirske površine, jarke, kanale in vodna telesa na način, da se ohrani obstoječi hidrološki režim in zagotovi, da ne bo vplivov na mokrotne in močvirske površine na območju ekološko pomembnega območja Radensko polje - Bičje.
(2) Odlaganje gradbenega in drugih materialov na mokrotne, močvirne in vodne površine ni dopustno.
(1) Pri gradnji se lahko uporabljajo le gradbeni in drugi materiali z dokazili o njihovi neškodljivosti za okolje.
(2) Med gradnjo se preprečijo neposredni posegi v strugo vodotokov, izlitje betonskega mleka ali cementnih odpadkov v vode.
(3) Posegi v strugo in brežine vodotokov se izvajajo v časovnih presledkih tako, da v površinski vodi ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti, da se naravna struga kar najbolj ohrani in da se ohranja obstoječa poplavna varnost.
(4) V primeru razlitja nevarnih snovi se zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev, kraj razlitja se takoj sanira. Onesnaženi material preišče pooblaščena institucija, ki določi ustrezni način deponiranja.
(5) Po končani gradnji se poškodbe vodnih in obvodnih habitatov, nastale zaradi izvajanja del, sanirajo tako, da je poškodovani habitat čim bolj podoben ali enak habitatu pred poškodbo.
(6) Izvajalca ribiškega upravljanja je treba o začetku izvajanja posegov v vodotoke obvestiti najmanj sedem dni pred njihovim začetkom.
(varstvo pred poplavami, naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Vse ureditve v državnem prostorskem načrtu se načrtujejo tako, da je zagotovljen umik ljudi in živali v primerih nevarnosti (poplava, potres, požar) na sosednja zemljišča.
(2) Za dodatno zagotovitev poplavne varnosti naselij in drugih površin se izvedejo ureditve vodotokov na obravnavanem območju, kot je to določeno v tej uredbi.
(3) Za zaščito pred poplavami in erozijo se niveleta povezovalne ceste in objektov in deviacij načrtuje nad koto visoke vode. Višinski potek nove povezovalne cest zagotavlja ustrezno varnost pred visokimi vodami potoka Bičje s pritoki, saj je najnižja točka nivelete v krožišču z Industrijsko cesto približno 1,50 m nad koto stoletne vode. Za zavarovanje brežin cestnega nasipa na strani prestavljenega odvodnega jarka je predvidena utrditev z lomljencem, ki v primeru zapolnitve jarka s padavinskimi vodami preprečuje erozijske poškodbe brežine.
(4) V času gradnje se izkopani material ne odlaga v pretočne profile vodotokov ali na poplavna območja.
(5) Pri dimenzioniranju nadvoza se upoštevata obtežba in potresna cona 8.
(1) Gradbena dela na kmetijskih zemljiščih se kar najbolj izvajajo pred ali po spravilu pridelkov, v sušnem obdobju, z uporabo čim lažjih gradbenih strojev.
(2) Med gradnjo in po njej se zagotovita dostop na sosednja kmetijska zemljišča in njihovo obdelovanje pod enakimi pogoji kakor pred načrtovanimi posegi.
(3) Ravnanje z rodovitno zemljo se izvaja v skladu z določbami 33. člena te uredbe.
(4) Po končani gradnji se sanirajo poškodbe začasno uporabljenih kmetijskih zemljišč in hidromelioracijskega sistema.
Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe načrtovanih ureditev ne sme poslabšati. Med gradnjo in po njej morajo biti zagotovljeni dostopi do objektov za intervencijska vozila in zagotovljene zadostne količine vode za gašenje požara.
(1) Za začasne prometne in gradbene površine ter deponije se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kakovostna.
(2) Po gradnji se razgaljene površine ponovno zatravijo in protierozijsko zaščitijo. Pri izvajanju del se upoštevajo tudi naslednji zaščitni ukrepi za preprečevanje poškodovanja sosednjih zemljišč: postavitev zaščitnih ograj za omejitev območja gradbišča in uporaba ustrezne mehanizacije na robnih območjih predvidenega posega.
(3) Prst je treba odstraniti in deponirati tako, da se ohranita njena plodnost in količina. Prst se uporabi za sanacijo degradiranih tal v okolici stebrov nadvoza, za sanacijo med gradnjo poškodovanih površin ob meji gradbenega posega ter za ureditev in ozelenitev novih brežin.
(4) Gradbeni posegi s težkimi stroji se izvajajo v suhem vremenu.
(5) Oskrbovanje delovnih strojev in transportnih vozil se izvaja le na za to določenih mestih.
Zagotovi se:
– preprečevanje raznosa materialov z gradbišč;
– vlaženje materialov, nezaščitenih površin in transportnih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
– redno servisiranje gradbenih strojev in naprav ter čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine;
– protiprašna zaščita vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za transport.
Delovne naprave se ob neuporabi izklapljajo, omeji se uporaba zvočnih signalov. Vsa hrupna dela se izvajajo samo med 7. in 19. uro.
Če med gradnjo pride do poškodbe objektov, mora izvajalec gradbenih del prilagoditi tehnologijo gradnje in sanirati nastalo škodo.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Prostorske ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, je mogoče izvajati v naslednjih etapah:
– posamezni deli povezovalne ceste z ureditvijo obcestnega prostora,
– nadvoz čez železniško progo,
– posamezna križišča,
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav, ki so potrebne za izvedbo načrtovanih posegov,
– deviacije poljske poti.
(2) Ureditve iz prejšnjega odstavka se lahko izvedejo ločeno ali sočasno, morajo pa biti funkcionalno zaključene celote.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE IZVAJANJA DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(1) Med gradnjo morata investitor in izvajalec zagotoviti monitoring v obsegu in na način, predvidena v nadaljnjih fazah načrtovanja oziroma v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Med obratovanjem mora upravljavec zagotoviti monitoring v obsegu in način, predvidena v nadaljnjih fazah načrtovanja.
(3) Pri odstopanju od dovoljenih vrednosti med gradnjo ali obratovanjem povezovalne ceste se zagotovijo dodatni zaščitni ukrepi:
– dodatne tehnične, gradbene in prostorske rešitve,
– dodatne krajinskoarhitekturne ureditve,
– sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
– spremembe rabe prostora ali objektov in
– drugi ukrepi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja (omilitveni ukrepi).
(1) Gradbišče se uredi na območju državnega prostorskega načrta. Dostopne oziroma transportne poti ne smejo prečkati objektov in območij kulturne dediščine ter ne smejo segati na poplavno območje.
(2) Prevoz gradbene mehanizacije in dovoz gradbenega materiala kolikor mogoče potekata po obstoječi infrastrukturi. Dodatne dovozne ceste se ne urejajo na kmetijskih površinah.
(3) Odlagališča odvečnega gradbenega materiala, odpadkov, gradbiščni objekti, skladišča materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča se lahko postavijo samo na območju državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine, zunaj območij, pomembnih za ohranjanje narave, zunaj pretočnih profilov vodotokov, poplavnih območij, najožjega vodovarstvenega območja, kmetijskih zemljišč in gozdov ter ne v neposredni bližini stanovanjskih območij. Začasno skladiščenje se ne ureja na cevovodih in kablovodih gospodarske javne infrastrukture. Lokacije začasnega skladiščenja plodne zemlje se določijo pred gradnjo.
(4) Investitorji in izvajalci morajo v času gradnje in po njej upoštevati tudi naslednje pogoje:
– za potrebe gradbišč se čim bolj uporabljajo obstoječe cestna infrastruktura in komunikacije na severni in vzhodni strani načrtovane povezovalne ceste, ki se pred začetkom del začasno uredijo,
– po dokončani gradnji se vse med gradnjo nastale poškodbe sanirajo,
– med gradnjo se zagotovita komunalna in energetska oskrba objektov prek obstoječih ali začasnih infrastrukturnih objektov in naprav,
– v času gradnje se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija na gradbišču, tako da se prepreči onesnaženje okolja in voda zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi,
– vsa dela v območju železniške proge se izvajajo v skladu z veljavnimi predpisi in pod nadzorom pristojne sekcije za vzdrževanje prog, ki se jo obvesti o začetku del najmanj osem dni vnaprej,
– najmanj osem dni pred začetkom del, za katere je potreben izklop napetosti v vozni mreži, mora izvajalec obvestiti pristojno službo za vzdrževanje železniške infrastrukture,
– v času gradnje je treba sproti obveščati prizadeto prebivalstvo na območju, kjer poteka gradnja, o vseh aktivnostih glede ureditve,
– ob nezgodi se zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
Poleg vseh obveznosti, navedenih v VII. in IX. poglavju te uredbe, morajo investitor in izvajalci tudi:
– pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci,
– pred začetkom gradnje urediti in protiprašno zaščititi vse lokalne ceste in javne poti, namenjene za obvoze in transport med gradnjo,
– med gradnjo zagotoviti zavarovanje gradbišča, da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,
– v času gradnje promet organizirati tako, da ne nastajajo večji zastoji na obstoječem cestnem omrežju.
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika, ki upoštevajo zadnje stanje tehnike in omogočajo racionalnejšo rabo prostora.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovane podobe območja, poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih in biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnost posegajo ta odstopanja.
(3) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se šteje tudi izvedba klasičnega tri- ali štirikrakega križišča na mestih, kjer sta s tem načrtom predvideni krožni križišči.
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(izvajanje dejavnosti in ureditev do izvedbe prostorskih ureditev)
(1) Do začetka gradnje oziroma odkupa zemljišč za potrebe izvedbe prostorskih ureditev ali posameznih etap, določenih v 37. členu te uredbe, je na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustno:
– izvajanje kmetijskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih zemljiščih,
– vzdrževanje in redno vzdrževanje obstoječih objektov,
– izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na obstoječi gospodarski javni infrastrukturi,
– vzdrževanje grajenega javnega dobra,
– izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda,
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njihove izvedbe ne poslabšajo pogoji za izvedbo ureditev, ki so predmet tega državnega prostorskega načrta.
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da sta spremenjena in dopolnjena naslednja občinska prostorska akta:
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 8/13),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Grosuplje za območje Podružnične osnovne šole Polica (Uradni list RS, št. 59/15).
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-62/2015
Ljubljana, dne 3. decembra 2015
EVA 2015-2550-0109
Vlada Republike Slovenije
mag. Dejan Židan l.r.
